Mednarodno zasebno pravo - MZP skripta

MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO

Dejanska stanja so povezana z več državami. Mednarodno zasebno pravo vsebuje več področij, ki izhajajo iz dejanskih stanj oz. situacij, ki zajemajo več držav. Zaradi tega prihaja do sporov, več zainteresiran držav imamo tu (to je razlika!!)

pravno razmerje MZP A B vprašanja kolizijska priznanje in

mednarodne pristojnosti pravila izvršitev Gre za ločena, a hkrati zelo povezana področja!! 1.) vprašanje mednarodne pristojnosti => pred sodiščem katere države se vloži tožba – PRISTOJNOST SODIŠČA

2.) kolizijska pravila => katero pravo se uporabi 3.) priznanje in izvršitev te odločbe Pravila mednarodne pristojnosti so lahko takšna, da omogočajo subjektu/tožniku, da lahko vloži tožbo v več državah

Tožnik se odloči, da vloži tožbo v državi A. ta sodnik mora najprej preveriti, če je sploh pristojen + katero pravo naj uporabi uporabi svoj nacionalni predpis, tu pa je kolizijsko pravilo, da se uporabi pravo države B.

Na rezultat vplivajo tudi POSTOPKOVNA PRAVILA- vsaka država ima drugačna pravila! Pravila o uporabi prava in izid spora bo odvisen od tega na katero sodišče se bo tožba vložila oz. katero sodišče je pristojno. Toženec ima npr. premoženje v državi C. Tožnik mora zahtevati priznanje! Izvršitev odločbe sodišča države A, s strani sodišča države C

lahko pa se zgodi, da je izdana zanj ugodna odločba, ki pa je država ne prizna, ker ni vzajemnosti => preštudirati se morajo vse variante

Ali je sodišče pristojno ≠ katero pravo se uporabi 55. člen ZMZPP = pravila MP

30. člen ZMZPP = kolizijsko pravilo VIŠJE št => mednarodna pristojnost NIŽJE št => kolizijska pravila AKTI GLEDE MP:

- ZMZPP - specialni zakoni, posebni zakoni, nacionalni zakoni - BU I - BU II pravni akti EU - mednarodni akti - insolvenčna uredba

AKTI GLEDE KP:

- ZMZPP - Posebni, specialni, nacionalni zakoni - Mednarodne pogodbe - Pravni akti EU: Rimska konvencija, RIM I, RIM II, predlog RIM III

AKTI GLEDE P&I: - ZMZPP - BU I, BU II - Mednarodne pogodbe - Posebni specialni, nacionalni zakoni

KAJ JE MZP IN KAJ JE PREDMET MZP?

- MZP NI VEJA MEDNARODNEGA PRAVA, ampak je veja nacionalnega prava => je notranje pravo

vsake države - pravila MZP niso mednarodna => mednarodno obeležje imajo le razmerja, ki se s temi pravili urejajo – stik s tujim elementom

- o predmetu MZP ni enotnega stališča

nekateri menijo, da je to samo kolizijsko pravo => to je danes že preseženo po novejšem mnenju sodijo sem tudi pravila o mednarodni pristojnosti in priznanje in

izvršitev odločb- glede tega ni enotnega stališča

VIRI MZP - različne države, različni viri (zakoni, precendensi)

NOTRANJI VIRI

MEDNARODNI VIRI

PRAVNI AKTI EU

- notranji viri => osnovni zakon ZMZPP in drugi specialni zakoni (Zakon o menici, Zakon o čeku, zakon, ki ureja področje stečaja, prisilne poravnave in likvidacije,...)

4. člen ZMZPP => ta zakon se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi – lahko izpeljemo že iz same URS- 8. člen

ZMZPP ureja materijo mednarodnega zasebnega prava na enem mestu, čeprav ne popolno

- mednarodni viri => multilateralne in bilateralne konvencije

Mednarodni viri imajo PREDNOST pred ZMZPP!! Argument specialnosti!!

ZMZPP IN NJEGOVA UPORABA - 1. člen

1) Ta zakon vsebuje pravila o določanju prava, ki ga je treba uporabiti za osebna, družinska, delovno socialna, premoženjska in druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom.

- ta odstavek se nanaša kolizijska pravila – ureja kolizijsko pravo (2) Ta zakon vsebuje tudi pravila o pristojnosti sodišč in drugih organov Republike Slovenije za obravnavanje

razmerij iz prvega odstavka tega člena, pravila postopka in pravila za priznanje in izvršitev tujih sodnih in arbitražnih odločb ter odločb drugih organov.

-ta odstavek ureja mednarodno pristojnost in ter področje priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb

načeloma so vsa vprašanja urejena v ZMZPP

- sistematika ZMZPP => sestavljen je iz 6ih delov

temeljne določbe (pravila o nesamostojnih naveznih okoliščinah)

pravo, ki ga je potrebno uporabiti – kolizijska pravila

pristojnost in postopek (pravila o MP in jurisprudenca)

priznanje in izvršitev => kako postopa sodišče, ko prejme tujo odločbo

posebne določbe => kako slovenska državljana skleneta zakonsko zvezo v tujini

končne določbe- kdaj začne predpis veljati

MEDNARODNI VIRI - 8. člen Ustave RS => objavljene in ratificirane pogodbe se uporabijo neposredno - opting in konvencija => uporabi se samo takrat, če so se stranke tako izrecno dogovorile - opting out konvencija => uporabi se redno, razen če stranke uporabi izrecno izključijo (večina

konvencij)

- poznamo tudi konvencije, ki se uporabijo ne glede na pripadnost državi ter konvencije, ki se

uporabijo samo, če so države podpisnice te konvencije – zahteva se vzajemnost

- če imaš na voljo multi- in bilateralno konvencijo, ki urejata isto materijo, se uporabi bilateralna, ker je specialnejša - če imaš na voljo 2 bilateralni konvenciji, ki urejata isto materijo, se uporabi kasnejša

PRAVNI AKTI EU -akti EU imajo prednost, vendar vedno temu ni tako. Za vsak konkretni primer je potrebno

ugotovit, kateri pravni akt se bo uporabil.

- PEU => cilj je unifikacija zasebnega prava - akti so nastajali od Rimske do Amsterdamske pogodbe

vmes so se sprejemale konvencije:

Bruseljska konvencija

Luganska konvencija

Rimska konvencija

Maastrichtska pogodba nič ne spremeni! - Amsterdamska pogodba => z to pogodbo pride do prehoda s konvencijske ravni na raven sekundarnega prava EU!!

ne sprejemajo se več konvencije, ampak uredbe (ureja se z zasebnopravnimi akti)

podlaga za to je 81 člen PDEU

=> začne se revizija ( Bruseljska konvencija BU I, Rimska konvencija RIM I)

Sprva je bilo mednarodno sodelovanje; sodelovanje policije in pravosodja v kazenskih in civilnih zadevah! DČ EU podpisovale pogodbe, ki so bile sprejete na konvencijski ravni.

trije stebri EU (do pričetka uporabe PDEU):

1. steber => sprejemajo se direktive, uredbe 2. steber => varnostna in zunanja politika 3. steber => sodelovanje policije in pravosodja v kazenskih in civilnih zadevah (z A.P.

se del 3. stebra- civilne zadeve, prenesejo v 1. steber, kjer se sprejemajo uredbe- prišlo je do prehoda iz konvencijske raven ureditve na raven sekundarnega prava EU (BU I in II, Rim I, II, III). Danes to ne velja več! VSE je preneseno v 1. steber!

Kot smo že rekli se je del, kjer so sprejemali konvencije preselil v del sekundarnega prava EU, sprejemati so se pričele uredbe. Podlaga je 81 člen PDEU, prejšnji 65 PES. Ta določba posega na vsa centralna področja MZP, civilne zadeve, ki imajo čezmejne indikacije. Bilo je tudi vprašanje na izpitu: organi EU ne morejo sprejemati kakršnih koli ukrepov na področju uporabe prava. NI pravilna, ker imamo akte glede uporabe prava.

Člen 81 PDEU (prejšnji člen 65 PES)

Unija razvija pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb in odločb v zunajsodnih zadevah. Takšno sodelovanje lahko vključuje sprejetje ukrepov za približevanje zakonov

in drugih predpisov držav članic.

2. Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe, zlasti kadar so ti

potrebni za pravilno delovanje notranjega trga, katerih cilj je zagotoviti:

a) vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb in odločb v zunajsodnih zadevah med državami članicami;

b) čezmejno vročanje sodnih in zunajsodnih listin;

c) združljivost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti;

d) sodelovanje pri pridobivanju dokazov;

e) učinkovit dostop do sodnega varstva;

f) odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki veljajo v državah članicah;

g) oblikovanje alternativnih načinov reševanja sporov;

h) pomoč pri usposabljanju sodnikov in sodnega osebja.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 Svet po posebnem zakonodajnem postopku določi ukrepe, ki zadevajo družinsko pravo s

čezmejnimi posledicami. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Svet lahko na predlog Komisije sprejme sklep za opredelitev tistih vidikov družinskega prava s čezmejnimi posledicami, ki so

lahko predmet aktov, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim

parlamentom.

Predlog iz drugega pododstavka se posreduje nacionalnim parlamentom. Če nacionalni parlament v šestih mesecih od dne takega uradnega obvestila temu nasprotuje, se sklep ne sprejme. Če nasprotovanja ni, Svet sklep lahko sprejme.

EU je omejena, in sicer:

- Sprejemajo se akti, če je to potrebno za normalno delovanje notranjega trga to se

liberalno razlaga. Uredba, ki ureja razvezo zakonske zveze itd. ni neposredno povezana z notranjim trgom pa kljub temu je bila sprejeta – je posredno, kar je dovolj, da EU sprejme določene ukrepe BU II BIS. Tako zadeve ki so neposredno kot tudi tiste, ki so posredno povezane z delovanjem notranjega trga!

- Le za civilne zadeve in s čezmejnimi implikacijami - Načelo subsidiarnosti – je kriterij za razdelitev pristojnosti na eni strani držav članic in na

drugi organov EU – ukrepe sprejmejo tisti organi, za katere se smatra, da bodo bolje uredili

neko področje. Smatra se, da na področju MZP sprejmejo organi EU boljše ukrepe oz. bolj funkcionalne. namen: poenotenje pravil, sprejemanje unificiranih pravil

Določeno je, da se z ukrepi na področju MZP skuša doseči združljivost predpisov. Cilj je poenotenje pravil, ki jih uporabljajo države članice EU na področju MZP.

Popolnega poenotenja ne more biti, zaradi tega ker: - obstajajo splošna vprašanja MZP, ki tu niso zajeta - kolizijska pravila po uradni /neuradni dolžnosti –niso poenotena pravila z javnim redom vsaka država zase predpiše kaj sodi v javni red. Če sodi

nekaj v javni red pomeni, da tujega prava ne bomo uporabili, če nasprotujejo javnemu redu.

Ali je ureditev uredb boljša kot je bila ureditev v obliki konvencij?

1. Uredbe za VSE DČ začnejo veljati na ISTI datum Mednarodne konvencije- ni tako, ker države različno ratificirajo mednarodne konvencije

2. Uredbe se uporabljajo neposredno, ni jih potrebno priliti na nacionalno zakonodajo!! Konvencije- intervencija v pravo DČ

3. Pogoj za veljavnost mednarodne konvencije- mora biti ratificirana z zadostnim številom

držav!!

Mednarodne pogodbe, ki jih sklepajo DČ me seboj= UREDBA IMA PREDNOST PRED MP Mednarodne pogodbe, ki jih sklepa DČ s 3. državami= MP IMAJO PREDNOST PRED UREDBO Mednarodne pogodbe o uporabi pravil o prometnih nesrečah= MP IMA PREDNOST PRED RIM II

HIERARHIJA VIROV

PEU, PDEU + mednarodne pogodbe, ki jih sklene EU s 3. državami => pravo EU je NAD

nacionalnim pravom – države bi lahko z določbami ustave zaobšle pravo EU

sekundarna zakonodaja EU (uredbe, direktive)

mednarodne pogodbe, ki jih sklenejo države članice s 3. državami

nacionalni predpisi (URS, zakoni, specialni predpisi- imajo prednost)

Primer: Turist iz Hrvaške v Sloveniji trči v napačno parkirano vozilo trgovca iz Indije. Pri tem se poškoduje tudi ameriško blago, ki je v avtu. Indijec se v jezi loti turista in ga pri tem lažje telesno poškoduje. - Katera vprašanja so relevantna za MZP?

vprašanje mednarodne pristojnosti – kje se lahko vloži tožba- problem pristojnosti! Možna je v več različnih državah!

- Po njihovi zakonodaji: Hrvaški - Po naši: kraj škodnega dogodka- slovenska - Indija Od VLOŽENE tožbe je odvisen tudi IZID tožbe- sodnik bo gledal SVOJA kolizijska pravila!- lahko prihaja do različnih rešitev! Prav tako so pomemben element tudi STROŠKI!!

katero pravo se uporabi – kolizijska pravila- različna pravila, razen, če so poenotena z MP ali pravili EU

vprašanje izvršitve in priznanja (če bo izdalo odločbo slo.sodišče, se bo zahtevalo priznanje Hrvaške) - Predpostavimo, da se uporabi slovenski ZMZPP. V katerem delu bi iskali odgovore na ta vprašanja

1. vprašanje => 3. del

2. vprašanje => 2. del, tudi 1. (določena vprašanja)

3. vprašanje => 4. del

ZA KATERA RAZMERJA SE ZMZPP UPORABI - 1. člen => ta zakon vsebuje pravila o določanju prava, ki ga je treba uporabiti za osebna, družinska, delovno socialna, premoženjska in druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom

2 pogoja za uporabo ZMZPP-ja

zasebnopravno razmerje => kadar so stranke v enakopravnem, prirejenem odnosu – ni razmerja podrejenosti in nadrejenosti

mednarodni/tuj element => za tuj element gre, kadar zadevo gledamo s stališča ene države, za mednarodni pa, kadar na zadevo gledamo neodvisno od specifične

države (na splošno)-- VSAJ TISTI ELEMENT, KI NI SLOVENSKI

1. mednarodni element je differentia specifica => loči področje zasebnega prava

od mednarodnega zasebnega prava

- tuj element se lahko pojavi v 3 oblikah =>

subjekt => slovenska družba sklene PP z avstrijsko družbo (ena od oseb je tuje) lahko

ima kak drug slovenski element!!

objekt => Slovenec kupi avto v Nemčiji/kupi nepremičnino v Avstriji

pravice in obveznosti => dva slovenska državljana se poročita v tujini/pogodbo je treba

izpolniti v tujini

-vidik presojati v državi, ki o zadevi RAZPRAVLJA (kjer pride do tega vprašanja) - kje se pojavi tuj element, pa je tudi odvisno od tega, s katerega stališča gledamo na zadevo 2 slovenska zaročenca, želita poročiti v ITA-tuj element? SLO: pravice in obveznosti ITA: subjekt

PRIMERI => ali gre za razmerje z mednarodnim elementom? 1.v RS želita skleniti ZZ 2 slovenska državljana => NE 2.v RS želita skleniti ZZ slovenska državljanka in francoski državljan => DA 3. Pogodba o prodaji je sklenjena v ZDA med slovensko in hrvaško družbo => DA 4.Dve osebi želita skleniti ZZ v RS. Ona je državljanka RS s stalnim prebivališčem v Zagrebu, on pa je državljan RS s stalnim prebivališčem v MB.

- vsak tuj element ni nujno relevanten za opredelitev razmerja kot mednarodnega (lahko se zanemarijo- kako ugotoviti relevantnost?? V praksi, Z ni enotnih odg!)

- OSNOVNO PRAVILO določa, da gre za razmerje s tujim elementom takrat, kadar lahko v dejanskem

stanju primera tuj element enačimo z navezno okoliščino (=povezovati z kolizijskimi pravili), ki jo za ta primer določa zakonitost ( če cincaš, rajši reci da JE ker pri MP se prav tako uporabi slo.pravo)

- 34. člen ZMZPP= državljanstvo=> stalno prebivališče po zakonu ni navezna okoliščina oz. ni

relevantno => zato gre v tem primeru za razmerje brez tujega elementa

NAČINI REGULIRANJA RAZMERIJ Z MEDNARODNIM ELEMENTOM 1.) NEPOSREDNO => norme, ki neposredno rešijo sporno razmerje (MATERIALNE NORME)

z mednarodnimi normami (MZP umira, kolikor je unifikacije…npr. DK)

z normami notranjega prava, ki neposredno rešijo sporno razmerje (npr. določbe, ki se nanašajo

na pravice tujcev)

z normami neposredne uporabe (mandatory norms lois de police, Eingriffsnormen) – primer:

gosp.družba iz Irana

2.) POSREDNO/KOLIZIJSKO UREJANJE => določbe, ki neposredno NE urejajo spornega razmerja,

ampak nas napotijo na norme, ki nam dajo pravo rešitev

NORME NEPOSREDNE UPORABE (NNU)

- niso enake kogentnim predpisom => so posebni kogentni predpisi - gre za zaščito političnih in gospodarskih interesov države (devizna in carinska zakonodaja, varstvo kulturne dediščine,...)

- te norme lahko korigirajo navadne kogentne norme, medtem ko posebne se ne morejo korigirati (NE da se jih zaobiti s svojimi dogovori) - predstavljajo POZITIVNI JAVNI RED : uporabljajo se prednostno, še preden ugotavljamo kateri pravni red- že na začetku rečemo da se uporablja (negativni pravni red – smo že ugotovili, katero pravo se uporabi ugotovimo pa da je to pravo v nasprotju z javnim redom

države (npr. sekanje rok ipd.))

- vrste NNU => NNU, ki so

del pravnega reda države foruma (7/2 RK)

del mednarodnega prava ne povzročata težav

del tretjega prava, ki je z razmerjem tesno povezanost (7/1 RK) – povzroča težave

Primer: 1.’Neposredne naložbe nerezidentov v Republiki Sloveniji niso dovoljene v gospodarske družbe ali druge oblike organiziranja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prometa z oborožitvenimi sredstvi in vojaško opremo ter obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ki se financira iz proračunskih sredstev.’’ 2.Gospodarska družba iz Irana je leta 1977 kupila od nemškega proizvajalca večjo količino piva, ki je bilo dostavljeno in tudi plačano. Ugotovilo se je, da je del pošiljke neuporaben. Iranska stranka je zadevo reklamirala, stranki sta se poravnali – nemška stranka plača odškodnino 20.000 DEM, dogovorjeno je, da bo za ostalih 74.000 DEM iranska stranka v maju 1980 naročila določeno količino piva. Preostalega zneska iranska stranka ni dobila, ker je prišlo do iranske revolucije in Iranci niso mogli naročiti nove pošiljke piva. Tako je iranska stranka preostali znesek terjala pred nemškim sodiščem. Nemška stranka je navajala, da je tudi način plačila odškodnine element poravnave, ki pa je postal nemogoč zaradi novih iranskih javnopravnih predpisov o prepovedi uvoza alkohola. Nemško sodišče je bilo postavljeno pred težko nalogo, saj je moralo razporediti med zasebnimi strankami javnopravne posledice prepovedi, ki je onemogočila realizacijo poravnave. Sodišče je sprejelo salomonsko odločitev:Nemška stranka mora iranski plačati polovico preostale odškodnine. Ko se stranke dogovorijo za uporabo tujega prava, bo to pravo nadomestilo tudi domače kogentne norme, razen posebnih kogentnih norm-NNU

NNU, ki so del tretjega prava, ki je z razmerjem tesno povezano

Iranska norma o prepovedi uvoza alkohola = JE NNU, ker ni v konkurenci z nemškim pravom, ne glede na to kaj pravi nemško pravo se bo uporabila, LAHKO TAKOJ UPORABI, NEPOSREDNO Iranska norma o kraju izpolnitve obveznosti = NI NNU, ker je v konkurenci z nemškim pravom, se ne uporabi, ker ni NNU uporabi se nemška norma o kraju izpolnitve obveznosti, ČE SE UGOTOVI DA JE PRISTOJNO

NEMŠKO SODIŠČE Kdaj bi se lahko uporabila Iranska norma??? Če bi šlo za zavračanje in bi nemške norme napotile nazaj na iransko pravo + kadar bi Iransko sodišče uporabilo iransko pravo- potem se uporabi Iranska norma! Nemško sodišče je upoštevalo normo Iranskega prava, vendar ga ni uporabilo! Šlo je za NNU Iranskega prava! uporabilo je nemško normo, ki bi sicer odpadla! Sodišče je upoštevalo normo le glede vpliva na stranke.

Rimska konvencija o uporabi prava pri pogodbenih in obligacijskih razmerij – 7. člen RK

1. Kadar se po tej konvenciji uporablja pravo določene države, je možno uporabiti prisilne določbe prava druge države, s katero je dejansko stanje tesno

povezano, če in kolikor se morajo po pravu te druge države take določbe uporabljati ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja za pogodbo. Pri odločitvi o uporabi teh prisilnih določb se upošteva njihovo naravo in namen ter posledice njihove uporabe oz. neuporabe. 2. Nobena določba te konvencije ne omejuje uporabe prisilnih določb prava države sodišča, pred katerim poteka postopek, ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo.

- Slovenija in NNU – 7/2 člen RK

Slovenija je dala pridržek na 1. odstavek – se ne uporablja torej ni NNU tiste države s

katerimi je razmerje tesno povezano). Problem je v tem, da država sama težko določi, katere so NNU, kaj šele za drugo državo.

stališče Slovenije je, da se uporabljajo NNU => ZMZPP ne vsebuje določb, ali naj se

uporabijo NNU

2. odstavek velja za SLO= upoštevati je potrebno NNU, ki so del pravnega reda države

foruma RAZLIKA OD RK GLEDE NNU: Rimska uredba I je drugače uredila zadevo. Definirala je NNU – so pravila, ki so ključnega pomena

za varstvo politične in socialnih interesov ter gospodarske ureditve države. Novost je tudi, da govori o NNU foruma – sodišče bo torej upoštevalo svoje NNU, ne govori o normah, tiste države, ki je povezana z razmerjem. Namesto tega pa uvaja NNU države, kjer morajo

biti izpolnjene obveznosti iz pogodbe. Torej če mora slovensko sodišče uporabiti rimsko uredbo I mora upoštevati svoje NNU kot tudi tiste države, v kateri morajo biti izpolnjene obveznosti iz pogodbe. ...ko se NNU ne uporabi, pač pa se le upošteva... Če se vrnemo na nemški primer. Zgodilo se je to, da je nemško sodišče odločalo o tej zadevi uporabljeno pravo je bilo Nemško, ampak lahko bi rekli, da je bila zadeva tesno povezana z iranskim pravom, kjer je določba, da se alkohol ne sme uvažati. Nemško sodišče te norme ni uporabilo, ampak jo je upoštevalo. Če nemško sodišče ne bi niti upoštevalo iranske norme, bi moralo odločiti, da Nemška stranka ni ničesar dolžna. Nemško sodišče je uporabilo Nemško normo o pravni podlagi, ki odpade in na podlagi tega je prišlo do take rešitve, ker je upoštevalo tudi NNU Irana.

Vedno kadar se bo NNU tretje države samo upoštevala se bo uporabilo pravilo merodajnega prava – splošna norma (nor. Rebus sic stantibus ipd.).

(V MZP-ju ni vse jasno, stališča v konkretnih primerih so lahko različna.)

Posredno (kolizijsko) urejanje – 34. člen ZMZPP (primer kolizijskega pravila) – pogoji za sklenitev ZZ – francoski državljan hoče skleniti ZZ v Sloveniji; uporabimo 34. člen ker moramo ugotoviti ali izpolnjuje pogoje za sklenitev ZZ - v kolizijski normi imamo, da moramo pogledati v francosko pravo – torej nam kolizijska norma ni povedala ali izpolnjuje pogoje, temveč kam pogledamo, da dobimo vprašanje. Kolizijske norme so norme, ki ne dajejo neposrednega odgovora na naše vprašanje – kolizijska norma nam pove, katero pravo nam bo dalo rešitev na naše vprašanje.

PRIMER: Slovensko podjetje je uspelo prodati večjo količino vina kupcu iz Nemčije. Pogodba je bila sklenjena v Zurichu. Izvozniki zahtevajo plačilo šele po treh letih od dneva dospelosti plačila. Kupec na to reagira z ugovorom zastaranja. Po nemškem pravu je splošni zastaralni rok 30 let, vendar je med gospodarskimi subjekti 2 leti. Po našem pravu je splošni rok 10 let oziroma 3 leta za obveznosti pravnih oseb iz pogodb o prometu blaga ali storitev. Po švicarskem pravu je splošni zastaralni rok 10 let, poseben rok za pravne osebe ni predviden. Predpostavimo, da spor rešuje sodišče v Avstriji (po avstrijskem pravu triletni zastaralni rok). Kupcem bi najbolj odgovarjalo, da se uporabi nemško pravo, neugodno pa je zanje švicarsko pravo. Gre za vprašanje, katero pravo bo v danem primeru uporabilo avstrijsko sodišče. Sporno razmerje je povezana s štirimi pravnimi redi- KOLIZIJA PRAVNIH REDOV! Odgovor na to nam da kolizijsko pravilo – kateri pravni red se bo uporabil.

Ali se neposredni in posredno urejanje izključujeta? Da, saj če imamo neposredno ne iščemo naprej, vendar pa nam ne da vedno popolnega odgovora in v takih primerih uporabimo še

posredno urejanje. Npr. Dunajska konvencija – če imamo spor, ki spada v domet DK bomo neposredno uporabili DK, vendar v njej ni vsega urejenega v zvezi z mednarodno prodajno pogodbo, zaradi česar lahko uporabimo tudi kolizijska pravila. Katero metodo urejanja določa ZMZPP? Posredno, kolizijska pravila.

MEDNARODNA PRISTOJNOST - ukvarjali se bomo z mednarodnim CPP (MCPP) – samo del- zajema tudi kolizijsko pravo

- različna stališča o mestu MCPP v pravnem sistemu

MCPP je del CPP (ni samostojna veja)

MCPP je samostojna veja prava => ti, ki zastopajo to stališče ne upoštevajo, da je

povezano z CPP in MZP

MCPP je del MZP

- ali lahko slovenska sodišča uporabijo tuja postopkovna pravila

praviloma ne, ker morajo postopati po slovenskih postopkovnih pravilih (oz. vsaka država

mora postopati po svojih postopkovnih pravilih), vendar to ne drži absolutno => primer izjeme je nudenje mednarodne pravne pomoči

lex fori processualis

razlog za to je tudi, da so ta pravila javnopravne narave => tuje določbe glede postopka

lahko nasprotujejo našemu javnemu redu uporabi se lahko SAMO TUJE MATERIALNO PRAVO, ne tudi procesno (samo izjemoma)

MEDNARODNA PRISTOJNOST (MP) 1) absolutna (ali je pristojno sodišče ali kak drug organ) 2) relativna (stvarna, krajevna, funkcionalna- katero odloča o tožbi, izrednih pravnih

sredstvih)

- pristojnost sodišča v državi, da sodijo v primerih z mednarodnim elementom - MP nam pove, sodišče katere države je pristojno odločati v sporu => gre za pristojnost države

kot celote Mednarodna pristojnost ≠ krajevna pristojnost Obstajajo države, ki imajo v posebnih zakonih predpisane posebna pravila o mednarodni pristojnosti sodišč (naš ZMZPP), druge države pa tega nimajo, ampak uporabljajo pravila o krajevni pristojnosti – namen krajevne pristojnosti je da določeno sodišče v državi odloča o nekem sporu –

teritorialna razmejitev sodišč. Razlika med mednarodno in krajevno je v tem, da krajevna določa teritorialno razmejitev znotraj neke države, mednarodna pa med državami. Obe pristojnosti pa imata enake kriterije: stalno prebiališče oz. sedež toženca! Splošno pravilo o krajevni pristojnosti – stalno prebivališče toženca. MZP – splošna mednarodna pristojnost – stalno prebivališče toženca.

Pri nas se tudi lahko v redkih primerih uporabijo pravila o krajevni pristojnosti za določitev

mednarodne pristojnosti. Razlike od krajevne pristojnosti:

pravila o MP se upoštevajo po uradni dolžnosti

MP ima vpliv na rezultat spora

Vsaka država ima svoja pravila o MP (krajevna pristojnost takšnega učinka nima!!)

- ne gre za kolizijske določbe => uporabljajo se KRITERIJI ki določajo pristojnost slovenskih

sodišč, NE navezne okoliščine!!!

če ugotovimo, da je pristojno slovensko sodišče, nato ZPP na podlagi pravil o krajevni,

stvarni in funkcionalni pristojnosti določi, katero slovensko sodišče je pristojno => ugotovimo katero nacionalno sodišče ima konkretno pristojnost

- vsaka država ima svoja pravila o mednarodni pristojnosti

POMEN MEDNARODNE PRISTOJNOSTI - vpliva na rezultat spora => ker vsak sodnik, ki ima pristojnost, gre najprej pogledati v kolizijska pravila, katero pravo se bo uporabilo – različna kolizijska pravila v različnih državah SAMI se

odločimo na katero sodišče bomo vložili tožbo- tisto, ki je za nas ugodnejše. Vsaka država ima svoja pravila CPP.

- potenciranje neugodnosti, da se vodi spor na ozemlju določene države (stroški, izguba časa,...) - na mednarodno pristojnost pazi sodišče po uradni dolžnosti (izreče se za nepristojno)

izjema od tega pravila => kadar mednarodna pristojnost temelji na privolitvi toženca –

dogovor o pristojnosti

- pravila o mednarodni pristojnosti => eno- ali večstranska

v ZMZPP-ju so vsa pravila ENOSTRANSKA (64. člen= sodišče RS je izključno pristojno..)

za pravila, ki pa so določena v drugih pravnih aktih pa so lahko večstranska (mednarodne

konvencije, pravni akti EU, Bruseljska uredba I.)

ENOSTRANSKA = kadar bi določalo samo pristojnost domačih (slovenskih) sodišč

VEČRTRANSKA= določa pristojnost drugih (tujih) sodišč To za kolizijska pravila NE VELJA! So načeloma večstranska že v nacionalnih aktih!

DOLOČANJE MEDNARODNE PRISTOJNOSTI - 2 načina => elastični in togi

elastični način => temelji na doktrini forum non conveniens značilno za angleško pravo

◦ pristojno je sodišče, ki ima najtesnejšo zvezo z primerom (pomembna je VEZ!!)

◦ 2 načina => tipični forum non conveniens => sodišče je pristojno, pa se pristojnosti odreče, ker meni, da je drugo sodišče bolj pristojno

=> forum conveniens => sodišče je pristojno, če ugotovi, da je njegova pristojnost DEJANSKO PRIMERNA, drugače sodišče NI avtomatično prist!!

+ odloča sodišče, ki ima tesno vez

- odsotnost pravne varnosti

togi način => pristojnost sodišča se ugotavlja, kot je določena v predpisih značilno za kontinentalni pravni red

◦ uveljavljen v ZMZPP

◦ s tem se zagotovi pravna varnost

- ta dva načina spominjata na aprioristični in posterioristični način določanja naveznih okoliščin PAZI!!! => to ne pomeni, da je to enako! gre za dve različni stvari

Ali lahko neka država vpliva na določanje mednarodne pristojnosti v drugi državi? (npr. Slo na Avstrijo) neposrednega vpliva nima na določanje pristojnosti, ima pa POSREDNI VPLIV, ki se kaže v

fazi priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb

PRAVILA O MP najdemo v:

nacionalnih predpisih (ZMZPP = splošni in osnovni predpis, ki je derogiran s strani

specialnih aktov + specialni predpisi/zakoni =>Pomorski zakonik, Zakon o dedovanju)

konvencijah (Konvencija o medn. cestnem prometu, Konvencija o prevozu blaga in ljudi po

železnicah...)

pravnih aktih EU BU I, BU II

ZPP (46-69)

- pravila o MP so vsebovana tudi v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP)

29. člen ZPP => Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora, je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti.

◦ če se uporabi ZPP, so potem relevantne še določbe 46. - 69. člen ZPP

◦ skozi to določbo (29. člen ZPP) ZMZPP ni splošni predpis => povzroči, da je ZMZPP samo v razmerju do ZPP lex specialis!!! (ZMZPP je še drugače vedno splošni predpis)

Primer: Tožnik iz SLO v SLO toži hrvaškega državljana zaradi povzročitve hude telesne poškodbe v prometni nesreči, ki je bila na Hrvaškem. Tožnik pristojnost utemelji na podlagi 29. člena ZPP.

52 ZPP => Če je nastala škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, je pristojno poleg sodišča iz prvega odstavka tega člena tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče.

55 ZMZPP => V sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče Republike Slovenije tudi tedaj, če je bilo na območju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica.

NI PRAV, ker ZMZPP ima o tem določbo in se ne more uporabiti ZPP – le-ta se uporabi, če ZMZPP o tem nima

določbe ; SLO sodišče NI pristojno- ZAVRŽE TOŽBO!

KRITERIJI DOLOČANJA MEDNARODNE PRISTOJNOSTI - država mora upoštevati

pravičnost in predvidljivost

◦ pravičnost zahteva, da država svojo pristojnost utemelji na podlagi, ki je INTENZIVNA => ni zadostna kakršnakoli vez, potrebno je, da je dovolj intenzivna

primerna v. neprimerna/prekomerna pristojnost

◦ neprimerna/prekomerna pristojnost je tista, ki je kasneje lahko razlog, da druge države vaše odločbe ne bodo priznale oz. izvršile (če države preširoko določijo MP, lahko to vodi v nepriznanje odločbe v tujini)

3 kriteriji, ki jih slovensko sodišče smatra za prekomerne: 98. člen ZMZPP => Sodišče na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če je pristojnost tujega sodišča temeljila izključno na eni od naslednjih okoliščin: - državljanstvu tožnika; - premoženju toženca v državi izdaje odločbe; - osebni vročitvi tožbe oziroma drugega akta, s katerim se je začel postopek, tožencu.

Ta člen določa prekomerno pristojnost => tega sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti

– toženec MORA UGOVARJATI, namreč ti razlogi se upoštevajo samo na ugovor

◦ druga možnost, da se izognemo prekomerni pristojnosti je, da se prekomerna pristojnost DOPOLNI Z DRUGIMI KRITERIJI, KI NAREDIJO VEZ TESNEJŠO (2. odst. 58. člena)

Država: upoštevanje lastnih interesov, interesov drugih držav ter mednarodno sodelovanje!

58/2 ZMZPP: Če je na območju RS kakšno toženčevo premoženje, je sodišče RS pristojno tudi tedaj, kadar ima tožnik stalno prebivališče oz. sedež v RS, če tožnik izkaže za verjetno, da bo iz tega premoženja mogoče izvršiti tožbo. Če je klobuk, ki ga je Rus pustil v hotelu Habakuk vreden 5e, potem slovenska sodišča niso pristojna. V primeru vrednosti 300e pa bi bilo pristojno!

NAČELA REGULIRANJA MEDNARODNE PRISTOJNOSTI:

1.) NAČELO HARMONIZACIJE OZ SKLADNOSTI= nalaga, da določijo mednarodno pristojnost,

če med državo in primerom obstaja intenzivna vez

2.) NAČELO NEODVISNOSTI =nasprotje zgornjemu načelu, značilno za francosko pravo =države so neodvisne, ne ozirajo se na nobena druga pravila, interese tujih držav

3.) NAČELO MEDSEBOJNE NEODVISNOSTI =načelo, da so kolizijska pravila neodvisna pravila,

ki so ločena od mednarodne pristojnosti *načelo enotnosti- tega ni več, spada pod to načelo, imele bivše socialistične države = kolizijska pravila kot pravila mednarodne pristojnosti

4.) NAČELO TERITORIALNOSTI =favorizira povezanost primera z državnim primerom

5.) NAČELO PERSONALNOSTI = povezanost primera s pripadnostjo osebe neki državi

6.) NAČELO KRAJA VROČITVE = odločila okoliščina, da se tožencu vroči neko sodno dejanje

7.) NAČELO VZAJEMNOSTI=pri določanju MP z tujce uporabi stališče tuje države, ki jih ima do domačih državljanov v istih okoliščinah

8.) NAČELO AVTONOMIJE VOLJE=stranke same odločijo, da bo pristojno neko tuje sodišče, ne glede na ZMZPP

9.) NAČELO UČINKOVITOSTI=od držav zahteva, da pri določanju MP upošteva možnost

izvrševanja in priznanja pri drugih državah

10.)NAČELO NEVMEŠAVANJA=se želijo izogniti sporom, se ne vzdržijo, če ni niti teritorialne niti personalne povezave ni smisla v tujih državah

11.) NAČELO PREPOVEDI ZLORABE=države so dolžne onemogočiti zlorabe pravil mednarodne pristojnosti na škodo državnih interesov ali interesov strank

KRITERIJI ZA PRESOJO PRISTOJNOSTI:

subjektivni

- stalno prebivališče - sedež - začasno prebivališče - državljanstvo - kraj izpolnitve v SLO

- premoženje v SLO - podružnica v SLO - vodenje registra v SLO - ugotovljena pravica industrijske lastnine v SLO - stečajni postopek se vodi v SLO

objektivni

SISTEMI MEDNARODNE PRISTOJNOSTI

- po prebivališču toženca (SLO) => splošna pristojnost je določena po prebivališču toženca- kont.sist.

- po državljanstvu strank-romanski sistem

- po temelju osebne vročitve vabila na sodišče v državi-angloameriški sistem

- pristojnost sodišča nima nobene konkretne povezave

toženec izmika vročitvi zato so države, ki temeljijo na tem sistemu uvedle forum non conveniens

Pravila o mednarodni pristojnosti niso pomembna za rešitev spora! NE drži, so pomembna, ker vsako sodišče bo pogledalo v svoja kolizijska pravila, da se ugotovi

katero pravo se uporabi in ker so ta materialna pravila različna lahko pripelje do različnih rezultatov. Pravila o mednarodni pristojnosti nam povedo, da je pristojno okrožno sodišče v Mariboru! Se strinjate?

Ne, ker nam pravila povejo samo sodišče države.

V nekem sporu bi moralo odločati Okrožno sodišče v Mariboru. Namesto tega je odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Kršitev pravil o MP? Ne, gre za kršitev pravil o krajevni pristojnosti. V sporih z mednarodnim elementom slovenska sodišča vedno uporabljajo domače procesne določbe in spor rešujejo v skladu z domačim pravom. Da, ker so procesna pravila del javnega reda in je to tudi praktično. Od tega velja ena izjema v

ZPP, in sicer določa, da lahko v določenih primerih slovenska sodišča neko dejanje, za katero zaprosijo tuja sodišča izvedejo v skladu s tujimi procesnimi določbami, če to ni v nasprotju z javnim redom. Glede drugega dela pa ni pravilna, ker lahko spor rešujejo v skladu s tujim pravom, na katerega odkazujejo kolizijska pravila. PRIMER:

Neka karibska država je nameravala v Ljubljani ustanoviti konzulat. Zato je pooblastila nekega posrednika A v Ljubljani, da poišče primerno stavbo. Posrednik A je našel primerno stavbo, v

katero se je konzulat tudi vselil, pri čemer pa država ni plačala posredniku provizije za-to. Zaradi tega je posrednik terjal plačilo in tožil državo pred slovenskim sodiščem. Temu je konzulat ugovarjal, češ da gre za suvereno državo, ki uživa imuniteto slovenskega sodišča. Ali ima prav?

Ali so lahko tuje države tožene pred našim sodiščem? Tukaj smo soočeni z vprašanjem imunitete. 28 člen ZPP – določa…… Moramo vedeti kakšna so pravila MP o imuniteti. Včasih je veljala teorija absolutne imunitete, ki je veljala da ima tuja država vedno imuniteto, sedaj pa velja relativne imuniteta, ki velja takrat ko država deluje oblastno – acta iure imperii. V tem primeru država ni ravnala oblastno ampak kot

subjekt v civilno pravnih razmerjih.

2 teoriji:

- absolutna teorija: država VEDNO uživa!

- relativna teorija: samo takrat, če je ravnala OBLASTNO! (gre za položaj prirejenosti, mora plačati)

VRSTE PRISTOJNOSTI

1.) neposredna in posredna pristojnost => pomeni: kriterij je procesni trenutek, v katerem se presoja pristojnost

neposredna => trenutek vložitve tožbe pred slo.sodišče pogledamo ZMZPP ali drug akt in

pogledamo ali smo pristojni - 3.del ZMZPP

posredna => trenutek odločanja o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb- 4.del ZMZPP-

97.člen- NE prizna, v kolikor gre za zadevo, za katero je izključno pristojno slo.sodišče- PO URADNI DOLŽNOSTI!

2.) izključna pristojnost => 50/1 ZMZPP

Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno, kadar je to v tem ali v drugem zakonu izrecno določeno.

izrecno je določeno v drugih členih (61,62, člen,...)- KDAJ? Če gre za izjemno TESNO VEZ

med državo in zadevo (npr. spori o stvarnih pravicah na nepremičnini, spori zaradi motenja posesti nepremičnin, spori iz zakupa in najema nepremičnin, varstvo domačih državljanov, zakonski spori, varstvo otrok,…)

kršitev izključne pristojnosti slo.sodišča ima za posledico nepriznanje tuje sodne odločbe

nedopustna prorogatio fori

Pravila je potrebno razlagati/interpretirati ozko, ker je to izjema od splošne pristojnosti +

da toženec ne terja, da bi bila njegova tožba zavrnjena, če bi jo vložil na nepristojno sodišče

MEDN. LITISPENDENCA => če se postopek vodi pred sodiščem druge države in je izključno

pristojno naše sodišče, naše sodišče litispendence ne upošteva

ta pristojnost je na vrhu, zelo pomembna, derogira VSE druge pristojnosti

3.) izključena pristojnost => 50/2 ZMZPP

Pristojnost sodišč Republike Slovenije je izključena, če obstoji med zadevo in neko tujo državo takšna zveza, ki bi bila v primeru, če bi obstajala med zadevo in Republiko Slovenijo, podlaga za izključno pristojnost sodišč Republike Slovenije, razen če zakon določa drugače.

je obratna od izključne

ko med zadevo in državo ne bo obstajala nobena oz. zelo šibka vez; država nima interesa

to pomeni: imamo eno zadevo o sporu na nepremičnini, ki leži v RS – sodišče bo izključno pristojno, imamo pa drugo situacijo, kjer je tožba vložena pred slovenskim sodiščem, nepremičnina pa leži na Hrvaškem, kar pomeni, da je pristojnost slovenskega sodišča izključena, ker je med državo in zadevo takšna vez, ki bi, če bi obstajala med Slovenijo in to zadevo bila podlaga za izključno pristojnost

sodišča RS.

POMEMBNO (izpit): na kaj nas spominja izključena pristojnost? Na forum non conveniens – tega mi nimamo, vendar ga imajo druge – ameriška, sodišče je sicer pristojno, vendar

obstaja tesnejša vez s sodiščem druge države. Vprašanje je bilo kaj je forum non conveniens in ali je v našem pravu kakšen podoben institut (podobnost se kaže v izključeni pristojnosti in pristojnost našega sodišča ne bi bila primerna, ker nimamo skoraj nobene zveze z zadevo).

4.) splošna pristojnost => actor sequitur forum rei

določena po prebivališču toženca

48/1 ZMZPP => Sodišče Republike Slovenije je pristojno, če ima toženec stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji.

Običajno bo toženec v tej državi imel tudi premoženje in izvršba ne bo potrebna v tujini

5.) subsidiarna pristojnost => širi splošno pristojnost

48/2 ZMZPP => Če toženec nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji niti v kakšni drugi državi, je sodišče Republike Slovenije pristojno, če ima toženec začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.

6.) izbirna/alternativna pristojnost => pomeni, da imajo osebe možnost izbirati med sodišči več držav

povzroča forum shopping-tožniki izberejo sodišče, za katerega menijo, da bo to zanj najbolj ugodno- da bo

dobil največjo odškodnino; z vrednostjo spora raste tudi značaj forum shopping)—primer BHOPAL

56 ZMZPP => Za spore iz pogodbenih razmerij je sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji.

Primer Bhopal: V Indiji je bila tovarna, ki je spuščala v okolje škodljive pline. V nevarni eksploziji umre 5000 ljudi, na splošno pa 20.000. Kasnejša obdobja je bila rodnost živorojenih otrok za polovico manjša kot drugje. Tožili mati družbo, ki je bila iz ZDA. Ameriški odvetniki so se zagrebli, da bi pridobili stranke (odškodnine). Tožiti so hoteli tovarno v ZDA ter si pri tem obetali visoke odškodnine. Sodišče v NY se izreče za nepristojno po načelu forum non conveniens. Tako je odločalo Indijsko sodišče, kjer so bile odškodnine po ind.pravu precej manjše.

Države, ki poznajo forum non conveniens se lahko izognejo forum shoppingu!

Problem pri izbirni pristojnosti so tudi TORPEDNE TOŽBE =>tožbe, ki jih vloži tožnik, ki pričakuje, da bo nasprotna stranka vložila tožbo proti njemu (tožnik si tako kupuje čas), NI enotnih rešitev! Izbirna pristojnost o nepogodbeni odškodninski odgovornosti

Ne uporablja le za splošne civilne delikte (je široka) 55 ZMZPP

Če je na območju RS storjeno škodno dejanje ali je na ozemlju RS nastopila škodljiva posledica, je pristojno Slo. sodišče

Lahko gre za primer, ko sta škodno dejanje in posledica na istem ozemlju ali ne.

DISTANČNI DELIKT Npr. v slo- strupene odplake, gredo po reki Savi in na Hrvaškem naredi škodo. Kje lahko hrvaški tožniki tožijo?

1. V RS- ker je tu storilec deloval

2. Na Hrv- če Hrvaška pravila določajo, da se lahko toži tudi na ozemlju, kjer je nastopila škodljiva posledica. In to pravico imajo.

Vloži, kjer pričakuje najboljši rezultat RAZPRŠENI DELIKT- posledica nastane v več državah ( npr. mednarodno razširjeni tisk ali TV, internet) Problem je v zvezi z določanjem MP velike možnosti za forum shopping- omejitev na razumno

raven Odločitev nemškega ZVS: USMERJENO RAZŠIRJANJE=> le države, kamor je bilo razširjenje namenjeno KRAJ PREDVIDLJIVE DISTRIBUCIJE medija

Kakšne probleme določa INTERNET v mednarodni pristojnosti?? 1.) Kršitve osebnostnih pravic na internetu - vprašanje KRAJA RAVNANJA in KRAJA

POSLEDICE Kraj ravnanja- kraj strežnika X –lahko se pojavijo različne manipulacije -storilec nima vpliva

- kraj nalaganja, »uploadinga« √ - domneva : da je to kraj stalnega prebivališča toženca. To jim ni v interesu, saj jim to določa že splošna pristojnost. Zato ponavadi tožijo glede kraja posledice. Kraj posledice- kraj dejanskega priklica X- ni možno vseh ugotoviti

- kraj dostopnosti – NI dovolj, potreben je dodaten element ( npr. lastnost oglaševanja, jezik,..)- uporabimo sistem usmerjenega razširjenja

2.) Kršitve blagovnih znamk na internetu Problem: načelo teritorialnosti proti globalnemu učinku če imamo neko pavico, jo lahko

uveljavljamo le tam, kjer je uveljavljena.

Npr. A prodaja stvari pod imenom XY. Sin B mu predlaga, naj oče to prodajo objavi na internetu. Čez čas dobita pismo iz Kazahstana, kjer piše, da naj umakneta blago, ker je to blago že registrirano pod znakom XY v Kazahstanu. Kaj sedaj?? Po pravilih intelektualne lastnine bi moral blago umakniti. Vendar je to prestrogo, ker ima internet globalni učinek. Zato je SOIL napisala skupna priporočila o rabi znakov na internetu: znamka je kršena v določeni državi, ko ima uporabljen znak na internetu gospodarski oz. tržni učinek v tej državi.

7.) pristojnost na podlagi vzajemnosti – retorzijska pristojnost => gre za neko zrcalno sliko

51 ZMZPP => Če je v tuji državi v sporih zoper državljane Republike Slovenije po kriterijih o pristojnosti ki jih ne vsebujejo določbe o pristojnosti sodišča Republike Slovenije, pristojno tuje sodišče, so ti kriteriji podlaga za pristojnost sodišča Republike Slovenije v tistih sporih, v katerih je toženec državljan te tuje države.

SLO lahko svojo pristojnost utemelji na podlagi kriterija za določitev MP (iz tujega zakona),

ki ga naše pravo ne pozna – si ga SPOSODI iz nekega tujega zakona možno je samo v

določenem primeru: imamo sodišče države X in tam je tožen državljan Y od državljana X. Zakon

države X ima določbo, da je pristojno sodišče države X v primerih, kadar je tožnik državljan države X in takega kriterija naš ZMZPP ne pozna. Sedaj pa se pojavi pred slovenskim sodiščem pojavi toženi državljan države X in naše sodišče ne more utemeljiti pristojnosti na podlagi ZMZPP. V tem primeru pa si lahko izposodimo kriterij države X in ga uporabimo v tem primeru in na podlagi kriterija tuje države določimo pristojnost slovenskega sodišča.

8.) nujna pristojnost => kaže se na področju razveze ZZ – načelo forum divorcii

70 ZMZPP => Sodišče Republike Slovenije je pristojno v sporih za razvezo zakonske zveze tudi tedaj, če je tožnik slovenski državljan, pravo države, katere sodišče bi bilo pristojno, pa ne pozna razveze zakonske zveze.

Pride v poštev pri razvezi ZZ, ko je slovenski državljan zakonec in pravo države, katere sodišče je bilo pristojno ne pozna razveze (v EU je samo Malta), tvegamo pa da naše odločbe tam ne priznajo. Če bi naše sodišče odločalo o razvezi in bi to določbo bilo potrebno priznati na Malti, je priznanje le-te odvisno od pravil, ki se bodo uporabila. Če bi se uporabila BU II BIS bi se morala priznati. Če bi se uporabili njihovi nacionalni predpisi pa se ne bi priznala.

9.) prorogirana pristojnost – prorogatio fori => stranki se dogovorita katero sodišče bo pristojno, a morajo biti izpolnjeni določeni pogoji

52 ZMZPP => Stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le, če je vsaj ena od njiju tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini in ne gre za spor, za katerega je po določbah tega ali drugega zakona izključno pristojno sodišče Republike Slovenije.

Konkretno podlago te pristojnosti postavijo stranke same- so pa tu podane omejitve:

- zakon določa pogoje za pristojnost domačega in tujega sodišča - zakon daje podlago

S prorogacijo ene države derogiramo prorogacijo druge države

Pogoji za dogovor tujega sodišča:

- Vsaj ena tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini IN

- Ne gre za izključno pristojnost slov. sodišča IN - Ne gre za spore iz razmerij s potrošniki iz zavarovalnih razmerij, če ima potrošnik oz. zavarovanec, ki je fizična oseba, stalno prebivališče v RS IN - Ne gre za zakonske spore, paternitetne spore…

ZMZPP vsebuje tudi določbe o dogovoru o pristojnosti domačega sodišča

- Vsaj ena stranka mora biti državljan RS ali pravna oseba s sedežem v RS - Ne gre za zakonske spore, paternitetne spore…

Ali neveljavnost pogodbe med strankama vpliva tudi na prorogacijsko klavzulo? Stranke lahko prorogacijo vključijo v pogodbo = PROROGACIJSKA KLAVZULA ima procesnopravno

naravo- prorogirano sodišče lahko odloča tudi o neveljavnosti same pogodbe

Dogovor strank mora biti veljaven tako po pravilih prorogiranega kot tudi derogiranega

sodišča Stranke so porogirale Slovensko sodišče- sodišče mora ugotoviti ali je to možno po našem zakonu in ugotoviti ali je to možno v drugih državah- ne moreš v vseh! Omejitev na derogirana sodišča tistih držav, kjer bi zahtevala izvršbo in priznanje odločbe slovenskega sodišča

10.) pristojnost na podlagi tihe privolitve – submisso => če toženec ne ugovarja, da sodišče

ni pristojno in se spusti v spor

53 ZMZPP => Šteje se, da je toženec privolil v pristojnost sodišč Republike Slovenije, če je vložil odgovor na tožbo ali ugovor proti plačilnemu nalogu, oziroma se je na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo pa na prvem naroku za glavno obravnavo, spustil v obravnavanje glavne stvari, ne da bi ugovarjal pristojnosti.

Možna v primerih, kjer je sicer dopusten dogovor o pristojnosti sodišča v RS

Temelji na PRIVOLITVI toženca vložitev odgovora na tožbo oz. se spusti v obravnavanje

glavne stvari, ne da ugovarja pristojnost.

Stranki molče pristaneta, da sodi določeno sodišče

MOŽNOST SPREMEMBE IZRECNE PROROGACIJE??

18. člen ZPP: če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče RS, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno……, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča RS odvisna od privolitve tožene stranke, ona pa je v to privolila. – tožba se zavrže šele, ko se preizkusi tiha privolitev Oškodovanec lahko zahteva celotno škodo v kraju, kjer ima žrtev center interesov oz. v kraju njenega prebivališča—>sodišče EU!

KRITERIJI ZA DOLOČITEV MEDNARODNE PRISTOJNOSTI PO ZMZPP: - Stalno prebivališče

- Državljanstvo

- Kraj škodnega dogodka kraj, kjer je storilec deloval in kjer se je zgodila škodljiva

posledica

Obstaja jih še več

Vendar sami kriteriji za določitev pristojnosti niso dovolj, pri ugotavljanju ali je sodišče pristojno ali ne, je potrebno upoštevati še DODATNE OKOLIŠČINE :

Litispendenca (urejena drugače kot v ZPP) Atrakcija pristojnosti (forum attractionis, forum connexitatis materialis)

Perpetuacija pristojnosti (perpetuatio fori)- ustalitev

1.)ATRAKCIJA PRISTOJNOSTI

- ali je pristojnost koneksne zadeve- naše sodišče bo pristojno odločati o tistih zadevah, ki so TESNO povezane s to zadevo, za katero je pristojno. Tako se razširja pristojnost sodišča se razširi

na B, čeprav za to ni pristojno, pa postane, ker je B tesno povezana zadeva z A.

- omogoča dodatno pristojnost za spore, ki se „privlačijo“ - pomeni, da ima okoliščina, da teče pravda pred enim sodiščem, za posledico, da tudi pravda o drugi zadevi, ki je v tesni zvezi s prvo zadev (o kateri že teče pravda), teče pred istim sodiščem - razširja pristojnost slovenskega sodišča => čeprav slovensko sodišče po pravilih ZMZPP ni pristojno, je pristojno zaradi atrakcije

- primeri v ZMZPP => 49, 63, 81, …

- ali lahko upoštevamo ZPP o atrakciji => avtomatično ni možno- ker ni enakih posledic!!

samo v tistem primeru, ko obstojijo tehtni razlogi, ki govorijo, da so te zadeve zelo močno povezane => tesna povezava – obstajati mora zelo močna zveza, primerne okoliščine!

razlike v posledicah, če gre za domača sodišča ali če gre za razmerja z mednarodnim

elementom

odločbe ni mogoče izvršiti

v mednarodnem pravu se lahko uporabi različno pravo

- 49. člen ZMZPP => materialno sosporništvo (1) Če je z isto tožbo toženih več tožencev, ki so v pravni skupnosti ali katerih obveznosti se opirajo na isto pravno in dejansko podlago, je sodišče Republike Slovenije pristojno tudi, kadar ima eden izmed tožencev stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji. (2) Če sta z isto tožbo tožena glavni dolžnik in porok, je sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je pristojno za tožbo proti glavnemu dolžniku.- izbirne pristojnosti (3) Sodišče Republike Slovenije je pristojno tudi za nasprotno tožbo, če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom. Npr. A toži B-ja, da je lastnik stvari in hkrati toži B A-ja, da je sam lastnik stvari

takrat je mogoče razširiti slovensko pristojnost => materialno sosporništvo, poroštvena razmerja, nasprotna tožba

glavna intevencija => možna atrakcija

Naše sodišče odloča o stečaju našega podjetja. Medtem tuj tožnik začne spor zoper stečajnega dolžnika v tujini.

Lahko pritegnemo spor k slovenskemu sodišču? 2.odstavek: »razširja izključno pristojnost tudi na stečajni postopek- se nanaša tudi na spore med steč.postopkom«

- če že teče postopek o stečaju, se spori med stečajnim postopkom (= spori, ki nastanejo z stečajnim postopkom; spor brez stečajnega postopka ne morejo obstajati), vlagajo pred sodiščem, pred katerim teče stečajni postopek

- v tem primeru ne gre za spor med stečajnim postopkom => spor lahko nastane brez uvedbe stečajnega postopka => NE GRE za atrakcijo

- restriktivna razlaga= pride v poštev le za tiste zadeve, ker neke terjatve nebi bilo, če nebi bilo stečajnega postopka ( gre za condictio sine qua non- moramo pritegniti k sebi)

A toži B-ja, ker ima ta njegov predmet. Vendar C misli, da je predmet njegov. Ali se lahko pridruži pravdi, ki že teče?

- gre za GLAVNO INTERVENCIJO => urejena je v ZPP-ju, ne pa tudi v ZMZPP-ju- lahko vzamemo iz ZPPja in uporabimo na področju MP

- ali se lahko uporabijo pravila ZPP => DA, ker so postopki med seboj zelo tesno povezani

A toži B-ja, ker mu je dolžan nek znesek po pogodbi. Pristojnost utemelji na izpolnitvenem kraju, ki je v Republiki Sloveniji. Hkrati ima še dva zahtevka iz druge pogodbe in enega iz odškodninskega pogodbenega razmerja. K tožbi doda še ta dva zahtevka. Ali je sodišče pristojno tudi za te zahtevke?

- gre za OBJEKTIVNO KUMULACIJO ZAHEVKOV => ZMZPP nima posebne določbe

- ne gre za kumulacijo iz iste dejanske pravne podlage => ne moremo uporabiti pravil ZPP

- če bi šlo za zahtevke iz iste dejanske pravne podlage, bi se lahko uporabila pravila ZPP

- ali je pristojnost pri nas po koneksiteti izbirna?

49. člen: pri nas je praviloma izbirna => tožnik se sam odloči, ali vloži tožbo pred našim

sodiščem ali drugim pristojnim sodiščem

IZJEME =>63/2 stečajni postopek!! => ČE GRE ZA SPORE, KI NASTANEJO MED STEČAJNIM POSTOPKOM ALI IZVRŠILNIM POSTOPKOM, MORAŠ VLOŽITI TOŽBO PRED SLO.SODIŠČEM!

- atrakcija in izključ(e)na pristojnost

Tožnik v isti tožbi uveljavlja več zahtevkov X, Y, Z. Slovensko sodišče ugotovi, da je za Y pristojnost slo.sodišča izključena. Čemu se da pristojnost? Prednost ima IZKLJUČENA PRISTOJNOST! Atrakcija pristojnosti ne

pride v poštev!! Enako velja tudi za IZKLJUČNO pristojnost!!

2.)LITISPENDENCA - velja v vseh pravnih sistemih - pravilo, da ni mogoče voditi pravde o istem zahtevku med istima strankama pred več sodišči!

- razlogi za in proti litispendenci

za => pravna varnost, o isti zadevi ne dobimo različnih odločb, ekonomičnost postopka proti => priznanje in izvršitev

- litispendenco poznamo tudi na področju MZP => razlogi za litispendenco so močnejši

- 88. člen ZMZPP => pogoji, pod katerimi naše sodišče mora upoštevati obstoj pravde pred tujim sodiščem

Sodišče Republike Slovenije na zahtevo stranke prekine postopek, kadar teče pred tujim sodiščem postopek v isti zadevi in med istima strankama: 1. če je bila tožba v pravdi, ki teče v tujini, prej vročena tožencu kot tožba v pravdi, ki teče v Republiki Sloveniji; oziroma če se je nepravdni postopek v tujini začel prej kot v Republiki Sloveniji (začetek pravde je ob vročitvi tožbe tožencu) 2. če je verjetno, da bo tujo odločbo mogoče priznati v Republiki Sloveniji; 3. če obstaja vzajemnost.

- litispendenca se v MZP upošteva na zahtevo stranke (ZPP – po uradni dolžnosti) - v MZP se postopek prekine NA ZAHTEVO STRANKE, po ZPP pa se tožba zavrže PO URADNI DOLŽNOSTI

prekine se zato, da ima stranka še vedno varovane procesne roke, če bi slučajno tuje sodišče odločalo predolgo

-ZMZPP- pomemben je ZAČETEK PRAVDE -ZPP- pomemben je ZAČETEK PRAVDE -BU I- pomemben je ZADEČET POSTOPKA - prej vročena tožencu kot tožba v pravdi => PRAVDA SE MORA ZAČETI PREJ V TUJINI

PRAVDA =začne, kose tožba vroči TOŽENCU

POSTOPEK =začne, ko se tožba vroči SODIŠČU - gre za dejansko vzajemnost 88/2 97/1--> člena sta v povezavi!!

Če se ugotovi, da je slovensko sodišče izključno pristojno, pravda pa se v tujini že začne

izključena pristojnost je razlog za nepriznanje tuje sodne odločbe => sodišče postopek v

Sloveniji nadaljuje

Zaradi obstoja pravila o litispendenci ni mogoče, da o isti zadevi med istimi strankami odločajo sodišča v več

državah.

NE DRŽI => stranka je tiho – litispendenca se upošteva samo na zahtevo stranke

◦ v primeru, da ne obstaja vzajemnost

◦ naše sodišče je izključno pristojno

◦ odločbe ne bo mogoče izvršiti

Naše sodišče odloča o nekem zahtevku. Istočasno pa prav tako je pred našim sodiščem vložen predlog za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe o isti zadevi. Kaj naj stori sodišče, ki odloča o priznanju takšne odločbe? (naše sodišče ni izključno pristojno)

- 99. člen ZMZPP, 2. odstavek => Sodišče počaka s priznanjem tuje sodne odločbe, če pred sodiščem Republike Slovenije teče prej začeta pravda v isti pravni zadevi in med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomočno končana.

- naše sodišče mora počakat z priznanjem in izvršitvijo tuje sodne odločbe, dokler ne naše sodišče meritorno odloči o zadevi, če se je pravda začela prej slo.sodišče nato zavrne tujo sodno odločbo-

99/1 ZMZPP

- Kdaj bi slo.sodišče vseeno priznalo tujo sodno odločbo? Kadar NE BI ODLOČALO MERITORNO!!

3.)USTALITEV PRISTOJNOSTI Toženec je imel stalno prebivališče v RS, tožnik je zato vložil tožbo zoper njega pred slovenskim sodiščem.

Kmalu potem je toženec spremenil svoje stalno prebivališče, ki je sedaj v Avstriji. Je naše sodišče še vedno pristojno?

89. člen ZMZPP => perpetuacija pristojnosti=> postopek začne teči, ko je tožba vložena Za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije so odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči.

NAMEN:

prepreči zavlačevanje, zlorabljanje (pojavile bi se manipulacije pri MP)

zaradi načela ekonomičnosti

eno sodišče ne more odstopit zadeve tujemu sodišču => tožnik mora pri tem tujem

sodišču vložiti tožbo znova (npr. v Avstriji) Perpetuacija pristojnosti IMA PREDNOST pred izključ(e)no pristojnostjo! tvegamo, da slo odločba ne bo priznana v tujih državah

Kaj pa če je po tem, ko spremeni stalno prebivališče oz. ko se spremenijo okoliščine, tako da je

pristojnost slovenskega sodišča izključena?

če se je postopek začel in je bilo v času vložitve tožbe pristojno naše sodišče, naj bo pristojno tudi naprej => boljše je imeti eno odločbo več, kot pa forsirati popoln sistem mednarodne pristojnosti na račun vpletenih strank

močnejša so pravila za dokončanje postopka (enako kot zgoraj). Tu izključ(e)na pristojnost NIMA prednosti!!

TOŽNIŠKA VARŠČINA – CAUTIO IUDICATUM SOLVI- 90.-92. člen ZMZPP 90. člen (1) Kadar začne tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. (2) Toženec mora zahtevo iz prvega odstavka tega člena uveljaviti najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo, pa na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, oziroma brž ko izve, da so podani pogoji, da lahko zahteva varščino. (3) Varščina za pravdne stroške se daje v gotovini, sodišče pa lahko dovoli varščino tudi v drugi primerni obliki. 91. člen (1) Toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške: 1. če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine; 2. če uživa tožnik v Republiki Sloveniji pravico pribežališča; 3. če se tožbeni zahtevek nanaša na tožnikove terjatve iz njegovega delovnega razmerja v Republiki Sloveniji; 4. če gre za zakonski spor ali za spor o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ali spor o zakonitem preživljanju; 5. če gre za menično ali čekovno tožbo, za nasprotno tožbo ali tožbo za izdajo plačilnega naloga. (2) Če nastane dvom o tem, ali so državljani Republike Slovenije po 1. točki prvega odstavka tega člena dolžni dati varščino v državi, katere državljan je tožnik, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje. 92. člen (1) V sklepu, s katerim ugodi zahtevi za varščino za pravdne stroške, določi sodišče znesek varščine in rok, v katerem se mora dati, ter tožnika opozori na posledice, ki jih določa zakon, če ne dokaže, da je dal varščino v določenem roku. (2) Če tožnik ne dokaže, da je dal v določenem roku varščino za pravdne stroške, se šteje, da je umaknil tožbo oziroma da je umaknil pravno sredstvo, če je toženec zahteval varščino šele v postopku o pravnem sredstvu. (3) Toženec, ki je pravočasno zahteval, naj mu da tožnik varščino za pravdne stroške, ni dolžan nadaljevati postopka o glavni stvari, dokler sodišče pravnomočno ne odloči o njegovi zahtevi, če zahtevi ugodi, pa vse dotlej, dokler tožnik ne položi varščine. (4) Če sodišče zavrne zahtevo za varščino za pravdne stroške, lahko odloči, da se nadaljuje postopek, še preden postane sklep o zavrnitvi pravnomočen.

- toženec, ki v pravdi zmaga, ima pravico do povračila stroškov - tožnik je lahko tudi tuja oseba - gre za posebno varstvo, ki se izkazuje v varščini

- varščina se lahko zahteva le, če je TOŽNIK tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji

plača se le na zahtevo toženca (plača jo tožnik) => ZAKAJ?? - da se lahko povrnejo stroški, če toženec zmaga

- varščine ni v statusnih sporih in sporih o zakonitem preživljanju => ti spori naj bi se odvijali nemoteno v sporih iz delovnega razmerja- tožnikove terjatve iz tega v SLO v meničnih in čekovnih sporih

v postopku za izdajo plačilnega naloga v primeru nasprotne tožbe v primeru vzajemnosti (zadošča dejanska vzajemnost – da našim državljanom v tujini ni

potrebno plačevati varščine) v primeru, da tožnik v RS uživa pravico pribežališča

- sodišče o varščini odloča s sklepom

- če tožnik varščine za pravdne stroške ne da, se šteje, da je tožbo umaknil oz. je umaknil pravno sredstvo, če je toženec varščino zahteval šele v postopku o pravnem sredstvu

- ali lahko varščino zahteva tudi tuj državljan, ki se pojavi v vlogi toženca?

katerikoli toženec lahko zahteva varščino, ne glede na državljanstvo!!

Važna je le procesna vloga

- ali se lahko varščina zahteva tudi v primeru, ko se v vlogi tožnika pojavi tuja pravna oseba?

90. člen => določba govori o državljanu stališče je, da se lahko varščina zahteva tudi zoper pravne osebe => treba je namreč

izhajati iz smisla določbe, ki je, da toženec pride do poplačila argument ZA: enako obravnavanje F.O. in P.O., razen v posebnih primerih.

Toženec pred slovenskim sodiščem zahteva tožniško varščino, tožnik pa je državljan EU. Ali je upravičen do tega?

-DA, AMPAK v EU velja prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva/nacionalnosti (18. člen PDEU) => zato Slovenec ni upravičen do tega - mednarodna ureditev => Haaška konvencija o civilnem postopku (17. člen)

- lahko imamo tri situacije

1. tožnik je državljan EU

18. člen PDEU 2. tožnik ni državljan EU

ali je državljan države, ki je podpisnica Haaške konvencije => če je državljan takšne države, potem se tožniška varščina ne more zahtevati!!

3. tožnik ni državljan EU ali države podpisnice Haaške konvencije uporabi se ZMZPP

- Haaška konvencija olajša položaj toženca glede izvršitve odločb o plačilu stroškov 17. in 18.

Člen => ker bodo toženci morali zahtevati priznanje in izvršitev stroškov postopka

Toženci ne morejo zahtevati varščine med tožniki državljanov države, ki je podpisnica Haaške konvencije. S tem bo toženec v slabem položaju, saj bo moral zahtevati priznanje sodne odločbe o

priznanju in izvršitve stroškov in je bila zaradi tega poenostavljeno to priznanje. Torej sprva omejuje zahtevati tožniško varščino, po drugi strani pa poenostavlja postopke priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe. Bil je primer trditve na izpitu: Haaška konvencija ukinja tožniško varščino – med podpisnicami je to dejansko res, ampak potem na nek način nudi tožencu določeno varstvo, s

tem da poenostavlja pravila o priznanju in izvršitvi tuje sodne odločbe.

Na Hrvaškem se je zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila poškodovana dva sopotnika. En je bil srbski državljan, drug pa iz Bosne in Hercegovine. Vozilo je bilo registrirano na Hrvaškem.

- Haaška konvencija => uporabi se pravo, kjer se je prometna nesreča zgodila (splošno pravilo)

SUBSIDIARNO => uporabi se pravo, kjer je bilo vozilo registrirano, če je bilo v prometni nesreči udeleženo eno vozilo

Oseba A, ki je Hrvat s stalnim prebivališčem v Zagrebu, je v pretepu pred diskoteko v Zagrebu hudo telesno

poškodovala osebo B, ki je Slovenec s stalnim prebivališčem v Sloveniji. B se je najprej zdravil v Zagrebu, nato pa še v Avstriji. Ko se je vrnil od tam, je še vedno trpel hude bolečine kot posledice poškodbe. Kasneje je vložil tožbo pred slovenskim sodiščem in od osebe A zahteval povračilo premoženjske in nepremoženjske škode. Je naše sodišče pristojno?

1.korak: Za kakšno razmerje gre? Nepogodbeno. 2.korak: Gre mogoče za izključno pristojnost slo.sodišča? Pogledaš v ZMZPP 3.korak: Ali je slovensko sodišče pristojno na podlagi splošne pristojnosti? NE, tožnik nima stalnega prebivališča v SLO. - PRAVILA O KRAJU ŠKODNEGA DOGODKA 55. člen => naše sodišče po tem členu ni pristojno, ker do

škodljive posledice ni prišlo na slovenskem, ampak na Hrvaškem (UGOVOR)- KRAJ KJER JE NASTALA NEPOSREDNA ŠKODLJIVA POSLEDICA!! - vprašanje je, kje je nastala škodljiva posledica => tam, kjer se zgodi škodljiva posledica, je treba razlagat OZKO

instančni delikti => nekdo deluje na enem kraju, posledica pa nastane na drugem kraju (nekdo zlije

strup v x državi, posledica pa nastopi v drugi državi

v našem primeru sta se škodni dogodek in škodljiva posledica zgodila na Hrvaškem => ne gre za instančni delik

- slovensko sodišče bi bilo pristojno, če bi se druga stranka (toženec) s tem strinjala – tiha privolitev ali sporazum

Nastane spor med Hrvaškim tožnikom, ki je družba s sedežem v Zagrebu in slovenskim tožencem, ki je oseba s

stalnim prebivališčem v Mariboru, glede kršitve avtorske pravice. V skladu z 48. členom ZMZPP je Hrvaška družba vložila tožbo pred slovenskim sodiščem v Mariboru. Lahko sodišče odloči, da nima pristojnosti, ker je po predpisih o krajevni pristojnosti za spore iz pravic intelektualne lastnine izključno pristojno sodišče v Ljubljani?

- avtorsko pravico (AP) ni potrebno registrirati, izum pa je potrebno - to vprašanje sploh ni povezano z mednarodno pristojnostjo!! GRE ZA VPR. KRAJEVNE PRISTOJNOSTI!! Ali je podana mednarodna pristojnost slo.sodišča? DA, 48.člen ZMZPP - 62. člen ZMZPP => Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za spore v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja, če je bila prijava vložena v Republiki Sloveniji.

ta člen se ne more uporabiti, ker AP ni potrebno prijavljati, registrirat, ampak samo izume in znake razlikovanja

- krajevna pristojnost se določa po ZPP - MP je podana, ampak MP samo pove, da so slovenska sodišča pristojna, ne pove pa konkretno katero sodišče je stvarno in krajevno pristojno => pogleda se ZPP - sodišče v MB bo reklo, da ni krajevno pristojno, ker je sodišče v LJ izključno krajevno pristojno

Mednarodna pristojnost je ločeno področje od področja uporabe prava.√ Določbe o mednarodni pristojnosti tudi ne vsebujejo naveznih okoliščin. √ Torej ni nobene potrebe po povezovanju obeh področij…X-LOČENI, AMPAK MED NJIMA OBSTAJA TESNA POVEZAVA!!

- obe področji sta povezani => odgovor na to, katero pravo bomo uporabili je odvisen od kolizijskih pravil, le-ta pa so od države do države različna, v kolikor niso poenotena

tako ima MP velik vpliv na uporabo prava

- čeprav sta področji povezani in imata nekaj stičnih točk, pa sta tudi zelo različni, zato ju ne moremo enotno urediti

- določbe o MP res ne vsebujejo naveznih okoliščin => vsebujejo kriterije za določitev MP

Če sodišče ne ugotavlja, ali je lahko za reševanje mednarodnega spora pristojno po določbah ZPP, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.

- problem je, če v ZMZPP-ju nimamo za kakšen konkretni primer pravila => uporabi se ZPP= SUBSIDIARNA UPORABA- če sodišče ne upošteva določb ZPP-ja o krajevni pristojnosti, da določi svojo MP, bistveno krši določbe pravdnega postopka - ZMZPP je v primerjavi z ZPP splošni predpis Primer: Če slovenski tožnik utemeljuje svoj zahtevek le na dejstvu, da je tuja tožena stranka soustanoviteljica d.d. z ustanovitvenim deležem, iz katerega pa se tožnik ne bo mogel poplačati, to ne zadošča za pristojnost po premoženju. Navezuje se na določitev mednarodne pristojnosti glede na premoženje toženca v neki državi. Za to so določeni še dodatni kriteriji- 58/ II ZMZPP Če premoženje NE ZADOŠČA za poplačilo (premoženje v Slo), potem ni pristojnosti Slo.sodišča na podlagi mednarodne pristojnosti glede premoženja toženca. Torej takega zahtevka (iz trditve) ni mogoče utemeljiti. NE velja!!

STRATEGIJA ZA PRAVDO VPRAŠANJE JURISDIKCIJE IN „LITIGATION

STRATEGY“ (predaval KNEZ) Pravdo lahko začnemo na različnih krajih, če je podana IZBIRNA pristojnost. Mednarodna pristojnost je inter alia, lahko ključ do (ne)uspeha v postopku: - litigation strategy => kje bomo začeli postopek Če imamo na voljo več mednarodnih pristojnost s tem je načeloma mogoče ugoditi tožniku.

Izbira lahko, katero sodišče mu največ da oz. nudi.

Nasprotna stranka lahko to izrabi. Obstaja pa tudi možnost, da je postopek zaradi večih pristojnosti speljan do konca. - instituti, ki vplivajo na to, kje se bo vložila tožba

forum shopping => izbira med več (mednarodno) pristojnimi pravnimi redi – pomeni možnost izbire

forum non conveniens => kdaj sodišče ni pristojno minimum contact => dovolj je majhna vez

torpedo actions => tožnik pohiti z tožbo, da ne bi drugi vložili tožbo

◦ pri torpednih tožbah se izbere sodišče, ki je najbolj počasno

◦ če je sodišče prepočasno, se lahko izda začasna odredba => lahko prepriča sodišče, da

nadaljuje postopek

NACIONALNA PRISTOJNOST- imamo več pristojnosti? Toži se v kraju toženca (večina držav ima tako ureditev). To zelo odstopa od ZDA pristojnost po

fizični prisotnosti (pristojno je sodišče, kjer ti vročijo sodni poziv)

IZJEME v SLO: -izključna pristojnost (po naših pravilih je neko sodišče izključno pristojno, vendar je lahko tudi neko drugo tuje sodišče. Ne pomeni, da je neko sodišče edino pristojno, ima pa možnost reči, če prizna sodbo) - izbirne pristojnosti Sodišče A, B, C katera izbrati?

To vpliva na jezik, postopkovna pravila, mogoče tudi na merodajno pravo (ni pa nujno). Stranka mora to predvideti. Vpliva lahko na odškodnino- na višino (slo vs. ZDA)

Problem je tudi izvršba- priznanje tožbe je včasih problematično

- če tožnik vloži tožbo pred slovenskim sodiščem, prorogirano pa je hrvaško sodišče in toženec pravočasno ugovarja pristojnosti... potem slovensko sodišče ni zavezano ugotavljati ali je hrvaško sodišče pravilno prorogirano - prorogacija ni zakonska => temelji na dogovoru strank (ostale pristojnosti so zakonske)

ta dogovor je potrebno preveriti => ni tipična mednarodna pristojnost derogirano sodišče => tisto, ki naj bi bilo pristojno po splošnih pravilih

- pravočasni ugovor => dokler se ne vsebinsko spusti v obravnavanje glavne stvari (na začetku ugovora na tožbo) - sodišče mora to preverit po pravu derogiranega sodišča => če sodišče ugotovi, da prorogacija ni možna/pravilna ter ugotovi, da je samo pristojno, potem nadaljuje postopek

toženec lahko po končanem postopku vloži pritožbo zaradi kršitve procesnih pravil

- zakoniti ≠ zakonski zakoniti => kar je v skladu z zakonom zakonski => kar temelji na zakonu (podlaga je zakon)

1.) FORUM SHOPPING= možnost izbire med različnimi pristojnimi sodišči!!

- označba, da je forum shopping nekaj negativnega, je gledano enostransko - če imamo več izbire, se je potrebno vprašati, kaj je najboljša izbira - pozitivni forum shopping => kadar izbiramo med sodišči - negativni forum shopping => kadar damo sodišče na stran in izberemo arbitražo

- ZAKAJ F.S. NE PRIDE V POŠTEV V ZDA?

vse razen 6 od 50 držav ne pozna objektivne odgovornosti porotniki odločajo subjektivno in ne objektivno- stroga odg! mogoč je „attorney's fee“ (plačilo na podlagi uspeha) => gre za zelo visoke procente

◦ stranka, ki izgubi ne plača stroške druge stranke => načelo uspeha ne velja!!! Vsaka

stranka plača svoje stroške!! discovery is more extensive => stranki ni nujno, da da dokaze, stranka pa lahko zahteva

naj pokaže dokaze nasprotni stranki

-SEU: C-80/00- Leather proti WECO

Nemška družba WECO od italijanske družbe Leather kupuje usnje za svoje pohištvo. Italijani so rekli, da je nemško pohištvo tako nekvalitetno, da dela tej italijanski družbi sramoto. Italijanska družba se je odločila, da bo tožila pred Nem.sodiščem, čeprav je bilo v pogodbi določeno, da je pristojno Ita sodišče. (prorogacijo je potrebno preveriti po pravu prorogiranega in derogiranega sodišča) Sodnik v Nemčiji ne more reči, da ni pristojen. Če toženec ne ugovarja, se smatra, da se toženec s tem strinja konkludentno dejanje

Možno je, da tožimo drugje, kjer je prorogacija. Italijanska družba zahteva tudi (začasno) odredbo, da je treba takoj prenehati z dobavo, dokler se spor ne reši.,sodišče te odredbe ne priznam saj reče, da ne bo nastala dovolj veliko škoda. Italijanska družba gre na pristojno ITA sodišče, ki pa odredbo prizna. S to odredbo gre na pristojno Ita sodišče, ki pa odredbo prizna. S to odredbo gredo pred Nemško sodišče, ki je ne prizna. NE BIS IN IDEM!!

Italijanski odvetnik ni preveril kakšna je zakonodaja in sodna praksa! Če bi, bi vedel da mora iti najprej v Ita in bo v Nem odredba priznana!

italijansko sodišče je bilo prorogirano, tožba je bila vložena pred nemškim sodiščem (tožnik = italijanski državljan) => nemški toženec temu ni ugovarjal

pri izbiri se je odločil napačno => sodna odločba se ne priznala

- v evropskem prostoru je forum shopping zmanjšan => poenotenje + harmonizacija

zaplete se pri procesnih pravilih => procesno pravo je v pristojnosti posameznih držav Ali lahko pride do forum shopping-a v materialnem pravu? DA. Sodni sistem je naravnan tako, da

NE bi smelo. V praksi pa prihaja do tega. Če sodišče tega ne reši, mora postaviti predhodno

vprašanje - če pa ga ne postavi, lahko tožimo na odškodnino.

Ali lahko toženec zmanjša forum shopping? DA. Samo v pogodbenih sporih – prorogacijski dogovor.

2.)FORUM NON CONVENIENS - sodišče reče, da ni pristojno => neprimerno sodišče

tudi nepristojno sodišče lahko napelje na uporabo prava, ki bi ga uporabilo pristojno

sodišče -običajno se varujejo toženci (včasih tudi tožniki)

-imamo v ZMZPP tudi takšen institut varstva? f. non-conveniens => powerfull anti-forum-shopping tool

ZMZPP ureja izključeno pristojnost => 50/2 člen Pristojnost sodišč Republike Slovenije je izključena, če obstoji med zadevo in neko tujo državo takšna zveza, ki bi bila v primeru, če bi obstajala med zadevo in Republiko Slovenijo, podlaga za izključno

pristojnost sodišč Republike Slovenije, razen če zakon določa drugače.

NE more slo.sodišče določati, kdaj naj bo pristojno tuje sodišče, lahko da to določi EU!!! -V kakšnem razmerju je do pristojnosti po načelu minimum contact point? To načelo omejuje forum non conveniens, je njeno nasprotje. Dovolj je minimalna pristojnost- najmanjši kontakt, da bo naše sodišče pristojno (po ameriški doktirni) – minimalni kontrakt.

ta institut je treba razlagati v luči foruma non conveniens => šele forum non conveniens,

ali da polno veljavo ali ne

- je doktrina, ki vsebuje diskrecijo (oportunitetno načelo)… ki se v praksi izvaja predvsem proti

tujim tožnikom (UCC v. Bophal, etc) - Forum non conveniens je ZMZPP-ju lege artis neznan.

lege artis => na zakonodajni način

foruma non conveniens naš zakon ne ureja, vendar ni popolnoma neznan (50/2 člen) lahko pride do negativnega kompetenčnega konflikta => v primeru, da ne pride do

sodnega varstva, te določbe ne moremo razlagati tako, pomeni da bi se vsa sosišča izrekla za nepristojne

Ta institut prihaja iz Ameriškega pravnega sistema! Bophal Case- »Hirošima kemijske industrije« 2. - 3.12.1984 Družba ni smela več proizvajati v ZDA zaradi varnostnih, zdravstvenih,..razlogov. družbo so premaknili v Indijo. Nekaj časa je šlo super, nato pa so družbo prepustili domačinom. Ves dobiček je odtekal v ZDA. Prišlo je do eksplozije in v eni noči je umrlo okrog 5000 ljudi. Vseh mrtvih okoli 20.000 ljudi. Sindikat delavcev je združil vse zahtevke. Tožili niso te družbe, temveč družbo mati, ki je bila 51% lastnica družbe hčere. (pri nas bi uporabili spregled pravne osebnosti) ZDA ima nek podoben institut: network liability (ta institut dobijo zaradi veliko tankerskih nesreč) Po letih pravdanja je zadeva prišla do zveznega sodišča, ki je reklo, da ameriški pravni sistem ni pristojen- forum non conveniens! To je največji pravni fiasko v ameriškem pravnem sistemu!

Kdaj se sodišče lahko izreče za forum non conveniens?? - Dokazi v drugi državi - Kazenski postopek v drugi državi - Žrtve v drugi državi - Težišče zadeve je v drugi državi

(priznanje tuje sodne odločbe je vedno pred okrožnim sodiščem)

V mednarodnem zasebnem pravu lahko imamo hkrati 2 sodbi, le je jasno, da je sodba 1.sodišča v drugi državi ne bo primerna. Sodnik druge države mora najprej predvideti, ali bo sodba prvega sodišča priznana v tej drugi državi. Če ugotovi, da bo tožba priznana, mora drugi sodni postopek prekiniti. Kaj v primeru, če je sodba v prvi državi pravnomočna in je druga država noče priznati? Včasih ni več druge možnosti. Pri Bophal case so imeli drugo možnost in so tožili še v Indiji. Uporabili so spregled pravne varnosti. Iskali so amerisško sodno prakso za spregled pravne varnosti in network liability. S tem so dosegli, da je bila sodba v ZDA priznana.

Kako bi komentirali potezo odv. Ed Fagan-a (ambulace chaser), ki je vložil class-action proti tožnikom iz Avstrije v primeru Kaprunske tragedije 11.11.2000? Ed Fagon- kontroverzni ameriški odvetnik- zelo so ga zanimale class-action Bil je odvetnik tožnikov iz Avstrije v Kaprunski tragediji. Tožil je v Washingtonu in sicer avstrijsko vlado in salzburško provinco, kjer se je nesreča zgodila. Sodišče je reklo: forum non conveniens

On je trdil, da gre za minimum contract point

Med njima je zelo tanka meja!! Pri forum non conveniens bi težko prišlo do negativnega kompetenčnega konflikta. Kaj, če pride do tega? Po URS imamo pravico do sodnega varstva.

TORPEDO ACTIONS = race to courts; shoot first= torpedne tožbe.

Vložimo tožbo na sodišču z namenom, da ne bi bilo pristojno drugo sodišče »torpediramo

pristojnost«. Povezana je s pojmom litispendence . Do pravnomočnosti ni možno vložiti tožbe o isti zadevi Zakaj bi kdo hitel na sodišče? Kdo? Tisti, ki nima prav.

Mož preseli sedež v London in posluje overseas (non-domiciled tax rule mu prihrani veliko). Tja se preseli tudi žena. Prej sta živela v Sloveniji. V zakonu se zalomi... govorita o razvezi…in ona o preživnini... Ona razmišlja o tožbi na razvezo v Londonu… On pa pohiti na sodišče v Slovenijo in

toži na razvezo… Zakaj to naredi? Je slovensko sodišče pristojno?

angleška sodišča so izjemno radodarna pri preživnini pristojno je slovensko sodišče Ne gre za ZMZPP – pogledamo v BU II.bis, po tej uredbi slovensko sodišče NI pristojno.

Želel je torpedirat tožbo, da ne bi sodilo pristojno sodišče v Angliji. Pri nas so postopki počasnejši.

- kaj lahko zmanjša torpediranje => katero pravo se uporabi!!!

Podjetje, ki ne plačuje faktur toži prodajalca, da ni dolžno plačati... spor sproži pred sodiščem, ki ni pristojno na podlagi sporazuma strank

Primer: Erich Gasser GmbH (C-116/02) = trajanje postopka ni razlog za zanikanje pristojnosti sodišča, ki je prvo začelo postopek. Stranka, ki krši pogodbo, pohiti na nepristojno sodišče, da ga upravičena stranka nebi prehitela na

pristojnem sodišču. S tem se začne sodni postopek- visečnost postopka. Če gre upravičena stranka na pristojno sodišče, bo to sodišče čakalo do pravnomočnosti. Ta čas upravičena stranka ne bo imela sodnega varstva, druga stranka pa bo (velikokrat je šlo za zlorabo intelektualne lastnine) uporablja je tu izum- šli so na nepristojno sodišče in od sodišča

zahtevali, da ugotovi, da so upravičeni uporabljati tuj izum

Kaj se “torpedira”? => torpedira se možnost razsojanja kasneje vložene tožbe Kateri pravni institut igra odločilno vlogo? => glavno vlogo ima litispendenca

- Ali je torpedna tožba vedno mogoča? => ne, v primeru IZKLJUČNE pristojnosti ni

mogoča.

- Kakšno vlogo imajo začasni ukrepi? => lahko omilijo ali preprečijo torpediranje

Bi “claim for negative declaratory relief” potrebovala drugačno rešitev glede

litispendence? => ali bi bi bilo pametno uzakonit torpedne tožbe – kdor toži na

ugotovitvene zahtevke, da je vse vredu

- Bi to lahko bil “abuse of the proceeding”? => da, potrebno je dokazati namen, kar pa

je težko.

Je vse kar je dovoljeno tudi spodobno (pošteno)? => ne

MEDNARODNA PRISTOJNOST V VIRIH EU - PDEU, PEU => cilj je unifikacija zasebnega prava => razvijala se je vse od Rimske pa do

Amsterdamske pogodbe

UREDBE EU - Bruseljska uredba 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah- BU I

- Uredba 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti - Bruseljska uredba 1347/2000 (BU II) => derogirana z uredbo 2201/2003 (BU II bis) - Uredba 1348/2000 => nova uredba 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah - Uredba 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah - Uredba 4/2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter

sodelovanju v preživninskih zadevah => uporabljat se začne januarja 2011 – je ni treba znat - Uredba 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) => bo

nadomestila Rimsko konvencijo (uporabljat se začne 17.12.2009) - Uredba 846/2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II“) - Uredba 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - Uredba 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog => uporabljat se začela

12.12.2008 - Uredba 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti => uporabljat se je začela 1.1.2009 -Predlog Rim III (Uredba Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih)

MEDNARODNA PRISTOJNOST V BU I

-BU I: Bruseljska uredba 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - naslednica Bruseljske konvencije => ureja isto tematiko

Bruseljska konvencija se lahko uporabi za interpretacijo BU I Slovenija ni bila nikoli podpisnica Bruseljske konvencije => ta veljala le za stare članice EU

- če gre za interpretacijo določb, ki so ENAKE v BU I in BK, potem je za razlago pravil potrebno upoštevati PRAKSO SEU (je izjemno pomembna!)

- uporaba => BU I je dvojni instrument => ureja vprašanje MP in tudi pravila izvrševanja in priznanja tujih sodnih odločb => velja neposredna uporaba s strani držav članic EU

Splošna pravila interpretacije:

pravilo enake in enotne interpretacije => pravilo, da imajo vse DČ enaka pravila, ki jih uporabljajo DČ EU nič ne koristi, če imamo enaka pravila, ki si jih vsaka DČ drugače

razlaga => 2 načina, kako se doseže enaka in enotna interpretacija: a) vprašanje predhodnega odločanja, ki jih nacionalna sodišča postavijo SEU, ki

poda razlago ODLOČBA SEU (zato je sodna praksa tako pomembna)

b) na podlagi avtonomnih pojmov => imajo avtonomni pomen -> ni važna

nacionalna razlaga, ker se razlagajo avtonomno, ki je neodvisno od DČ SEU

odloči, da je večino pojmov v BU I avtonomne narave (npr. pojem potrošnika, najem nepremičnin,..)- KAJ TO POMENI? Pomeni, da je potrebno pojme razlagati

neodvisno od nacionalnega prava + v skladu s cilji in nameni BU I

pravilo avtonomne interpretacije/razlage => večino pojmov v BU I je potrebno razlagati neodvisno od nacionalnega prava + v skladu s cilji in nameni BUI= EUROAVTONOMNA RAZLAGA

pravilo restriktivne interpretacije izjem od splošne pristojnosti- VSE dodatne

pristojnosti se razlagajo restriktivno, razen splošne pristojnosti

Tudi načelo predvidljivosti je potrebno upoštevati: - toženec bo lahko razumno predvidel, kje bo zoper njega vložena tožba - tožnik pa, da lahko razumno predvidi, kje lahko toži

pravilo minimuma nasprotujočih si odločitev => možnost nasprotujočih si odločitev je

potrebno zreducirati na minimum => POSLEDICA: litispendenca (če sta stranki ISTI) se zato široko razlaga + pravilo o sorodnih pravdah (če stranki NISTA ISTI; če sta stranki ISTI,pa ni sorodnih zadev)

Pred našim sodiščem je vložena tožba možnosti:

- BU I se ne uporabi predmet ne sodi v njeno domeno

- Predmet je v njeni domeni, vendar se uporabijo pravila o mednarodni pristojnosti v -

nac.zakonih

- Predmet sodi v domeno BU I uporabijo se določbe mednarodne pristojnosti in BU I!

Katero možnost bo sodišče vzelo je odvisno od pogojev!

!!IZPIT: opredelite pojem civilne in gospodarske zadeve iz BU I in to pokažite iz prakse SEU!

ALI SE PRAVILA O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI V BU I UPORABIJO?

Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji je tožena pred slovenskim sodiščem zaradi neizpolnitve pogodbe, ki jo je sklenila z osebo B, ki ima stalno prebivališče v Nemčiji.

- izpolnjen personalni kriterij => važen samo domicil toženca v EU

Oseba A (hrvaški državljan) s stalnim prebivališčem v Sloveniji je tožena pred nemškim sodiščem zaradi neizpolnitve pogodbe, ki jo je sklenila z osebo B, ki ima stalno prebivališče v Nemčiji. Pogodbo pa bi bilo treba izpolniti v Nemčiji.

- izpolnjen personalni kriterij (stalno preb toženca V SLO)

Oseba A s stalnim prebivališčem na Hrvaškem je tožena pred slovenskim sodiščem zaradi neizpolnitve pogodbe, ki bi jo morala izpolniti v Sloveniji.

- personalni kriterij ni izpolnjen- toženec ima domicil na HRV

Oseba A s stalnim prebivališčem v Avstraliji je tožena pred slovenskim sodiščem glede spora iz

najema nepremičnine, ki leži v Sloveniji.

- gre za izključno pristojnost => člen 22 - preverimo IZJEME od personalnega kriterija- ali je za to zadevo izkl.prist?? Da, izpolnjen pers.kriterij

Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji je tožena pred nemškim sodiščem zaradi kršitve pravic iz znamke Skupnosti, katere imetnik je oseba B.

- Uredba o znamki Skupnosti je lex specialis, zato se uporabi ta uredba in ne BU I

PRISTOJNOSTI V BU I - BU I deli pravilo o pristojnosti v belo in črno listo/izključena

- bela lista (dovoljene pristojnosti; so določene v BU I – 2, 5-24 člena), to so pravila na podlagi katerih bodo sodišča držav članic EU utemeljile svojo pristojnost)

- črna lista (prepovedane pristojnosti => pristojnosti, ki ne morejo biti temelj, kadar se uporabi BU I

gre za čezmerne pristojnosti v nacionalnih zakonih DČ EU => prepovedano je, da bi države članice EU, takrat ko bi morali uporabiti pravila BU I svojo pristojnost utemeljile na pravilih, ki bi bila prekomerna – določeni so v aneksu I – pristojnost glede na državljanstvo, premoženje itd. V aneksu je določeno, katera določba v predpisih posameznih držav je na črni listi – če država, ki ima prekomerne pristojnosti ugotovi, da se uporabi nacionalno

pravo, te pristojnosti še vedno lahko uporabi)

VELJA SAMO ZA TISTE, KI IMAJO DOMICIL V EU, ZA OSTALE PA NE!! Takrat, ko toženec nima domicila v EU => uporabijo se nacionalna pravila (zoper toženca, ki ima domicil v EU, se uporabi BU I)

Namen BU I: liberalizacija sodnih odločb v DČ (prosto kroženje sodnih odločb po celi EU). Po BU I se tuje odločbe avtomatsko priznajo, za izvršitev pa »lahki pogoji« Omejitev: vsaka DČ utemelji pristojnost na nacionalnem pravu čezmernih pristojnosti. Tega pa ostale DČ ne dovolijo. To velja le, če ima toženec domicil v EU, za osebe, ki imajo domicil v 3.

državi, pa to ne velja, saj se tako ne upošteva BU I.- diskriminacija (zato se personalni kriterij

ukinja)

- nemški državljan, ki ima domicil v ZDA => uporabijo se nacionalna pravila

v tem primeru se lahko zoper njega uporabijo črne klavzule oz. pravila iz črne liste

VRSTE PRISTOJNOSTI V BU I

splošna => člen 2 temeljna pristojnost, je enaka kot po ZMZPP-ju sodišče neke DČ je pristojno, če ima

toženec domicil v tej državi

dodatne => člen 5-24 BU I toženec je lahko tožen tudi v DČ EU, kjer nima domicila, vendar zgolj v primerih, ki so

določeni v členih 5-24 BU I OZKA razlaga, ker gre za izjeme od splošne pristojnosti

načelo predvidljivosti

specialne => členi 5-7, ne pomeni, da gre samo za te 3; DČ po svojih notranjih pravilih

ugotovijo katero sodišče je tu pristojno- v sporih v zvezi z delikti- sodišče kraja, kjer se je zgodilo škodno dejanje. POSEBNOSTI: določajo HKRATI poleg MP, tudi krajevno pristojnost!

mandatorne => členi 8-21 (zavarovalni, potrošniški in individualni delovni spori)

- pristojnosti, ki so določene zaradi varstva šibkejših strank - imajo prednost pred uporabo splošne in specialnih pristojnosti - šibkejša stranka (kupec) ima večjo možnost izbire, kje bo vložil tožbo

- močnejša strank (prodajalec) lahko vloži tožbo samo tam, kjer ima toženec domicil - v ZMZPP jih ni !! Če ima potrošnik domicil v RS, se ni mogoče dogovoriti za

pristojnost tujega sodišča. ZMZPP tu varuje določene osebe le na podlagi PROROGACIJE.

izključne => člen 22 - 6 vrst - urejene tudi v ZMZPP- tam jih je več-ZMZPP vse civilne in gosp.zadeve, BUI le določene! - zanje velja enako kot v ZMZPP => hierarhično najvišje, preprečijo priznanje in izvršitev,...

prorogirane => člen 23

- dopušča, da se stranke same dogovorijo za pristojnost nekega sodišča

tiha privolitev => člen 24- kot v ZMZPP - kadar neko sodišče po nobenih pravilih ni pristojno, toženec pa temu ne ugovarja

SPLOŠNA PRISTOJNOST- člen 2 BU I - ravna se po domicilu toženca => toženec je lahko fizična ali pravna oseba - opredelitev domicila

fizične osebe => člen 59- ni avtonomne definicije F.O.

◦ presoja se po notranjih pravilih DČ

◦ 2 pravili: -- toženec ima domicil v DČ foruma če slo. sodišče ugotavlja in toženec ima

domnevno stalno prebivališče v RS in bo sodišče uporabilo svoja pravila, če

je to res

-- toženec ima domicil v DČ, ki ni DČ foruma sodišče države foruma mora

odločati o tem ali ima oseba nekje drugje stalno prebivališče – če mora naše ugotoviti ali ima prebivališče v Nemčiji mora uporabiti nemška pravila ipd.

pravne osebe => člen 60

◦ avtonomna definicija sedeža => statutarni sedež ali glavna uprava ali glavna poslovna

enota

◦ pravna oseba lahko ima domicil v več državah in zato lahko pride do več odločb =>

pravila litispendence

SPECIALNE PRISTOJNOSTI- člen 5 BU I - forum contractus => za pogodbena razmerja - preživninske obveznosti- Uredba 4/2009- ČAS VLOŽITVE TOŽBE nam pove ali uporabimo to uredbo BUI

- forum delicti commissi- pristojnost v nepogodbenih razmerjih - civilne tožbe v kazenskih postopkih

- podružnice, agencije in druge poslovne enote - trust (naše pravo ne pozna- slo.sodišče, določi katero pravo naj uporabi, če ni kolizijska pravil) - nagrada za rešitev tovora

----FORUM CONTRACTUS– člen 5(1) BU I- pogodbene zadeve Člen 5(1) BU: Toženec je lahko tožen: (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti; (b) za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti: - v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno

ali bi moralo biti dostavljeno, - v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene;

- če se ne uporabi pododstavek (b), potem se uporabi pododstavek (a);

ZADEVNA OBVEZNOST: v vsakem sporu je potrebno ugotavljati za kakšno zadevo gre,

ugotovitev kje je kraj izpolnitve obveznosti, sklicevanje na kolizijska pravila

UMESTITEV POGODB V ČLEN 5(1)—sistematika člena 5(1) glede na vrsto

pogodba o prodaji blaga in opravljanju storitev uporaba točke (b)

druge pogodbe (npr. o prodaji nepremičnine, VP, najemne in zakupne pogodbe, licenčne pogodbe (C-533/07, Falco)) uporaba točke (a)

pogodbe, ki varujejo šibkejše stranke- NE sodijo v domet člena 5(1); specialna ureditev v členih 8-21

pogodbe o najemu nepremičnega premoženja sodijo v člen 22

RAZLAGA ČLENA 5(1)- 2 pomembna elementa te določbe: 1. zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji 2. kraj izpolnitve obveznosti

ZADEVA V ZVEZI S POGODBENIMI RAZMERJI

-je avtonomni pojem- razlagati neodvisno od nac.prava in v skladu s ciljem in namenom BU I

- Martin Peters (34/82)-združenje A toži svojega člana. Tožba je bila vložena na Nizozemsko sodišče po njihovem pravu zadeva NI pogodbena zadeva.

SEU: gre za pogodbeno zadevo, pojem je potrebno avtonomno razlagati. - Arcado v Havilland (9/78)- enako kot v prejšnjem primeru

- primer Jakob Handte (C-26/91) => prostovoljna obveznost, omejitev na sporazume inter partes

Handte (nemška družba) je proizvajala naprave, ki jih je prodala prvi Francoski družbi- F1, ki jih je prodala drugi (F2). Slednja jo je pričela uporabljati, in je ugotovila, da je nekaj narobe in je tožila Handte. Ali gre za pogodbeno zadevo je vplivalo na to ali je Francosko sodišče pristojno ali ne. Handte je ugovarjal pristojnosti fra.sodišča, češ da ni v pogodbenem razmerju z F2, zatorej ni pogodbena zadeva.

SEU: povedalo, da je to avtonomen pojem. Reklo je, da gre za pogodbeno zadevo v tistih primerih, ko ena stranka sprejme prostovoljno obveznost napram drugi stranki – inter partes. Nemška ni sprejela nobene obveznosti napram F2. Interpretacije je sprejemljiva: specialne pristojnosti so izjeme od splošne. Če bi šlo za situacije, da toženec ne more predvideti, kjer bo tožen bi bilo to proti načelu predvidljivosti.

PAZI!! To ne pomeni, da morajo biti individualne pravice na katerih tožba temelji prostovoljne!!

pogodba mora biti sklenjena prostovoljno => s tem pa se lahko pridobi določene obveznosti, ki jih stranke morda nočejo – npr. jamčevanje za stvarne napake

A prenese pogodbo na C. Ali je C prostovoljno sprejel obveznosti?

- da, ker je C stopil na mesto A-ja in je prostovoljno sprejel obveznost napram B

- obveznost iz pogajanj za sklenitev pogodbe? primer Tacconi (C-334/00)

Stranki sta se pogajali za sklenitev pogodbe in ena stranka odstopi od pogajanj, ker se je druga pogajala v slabi veri. Stranka, ki se je nepošteno pogajala mora plačati odškodnino po Italijanskem pravu. Ali gre tukaj za pogodbeno zadevo ali ne? SEU: to ni pogodbena zadeva ni šlo za prostovoljno obveznost. Ali je to res? Nihče ni silil stranke,

da se pogaja torej je utemeljitev čudna, lahko bi rekli, da ne gre zato, ker ni bil sklenjen sporazum in da ena stranka toži drugo ravno zaradi tega, ker nista sklenile sporazume. Bi bilo boljše, če bi

SEU podalo takšno utemeljitev.

- spori glede neobstoja pogodbe => primer Effer v Kantner (38/81) SEU: nacionalno sodišče mora oceniti vsa dejstva, da določi mednarodno pristojnosti. Ugotoviti

mora, ali je pogodba veljavna ali ne. Če je pogodba veljavna lahko uporabi člen 5(1) Če ugotovi, da je pogodba neveljavna ne uporabi člena 5(1)

Če ugotovi, da je veljavna, pa se kasneje izkaže, da ni, to nima nobenega vpliva, ugotovitev je nepomembna.

KRAJ IZPOLNITVE OBVEZNOSTI

- v primeru prodaje blaga je kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno - v primeru opravljanja storitev je kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene - ko ne gre ne za eno ne drugo, se uporabi točka a), ki je subsidiarno pravilo o MP, ki je kraj izpolnitve obveznosti

- primer De Bloos vs. Boujer (14/76) => kraj, kjer je treba izpolniti pogodbeno obveznost, na neizpolnitvi katere tožnik opira svoj zahtevek (torej obveznost, ki je predmet spora)

ali je taka rešitev vedno primerna? => ne, kar izhaja iz primera Custom Made v Stawa (C-288/92)

◦ gre za prodajo blaga

◦ takrat je veljala Bruseljska konvencija, ki ni poznala točke b), ampak samo točko a) =>

uporabljala se je za vse pogodbe

Kaj v primeru ko kraj izpolnitve obveznosti ni določen v pogodbi?? -primer 12/67 => Industrie Tessili Italiano Como proti Dunlgo: => kraj izpolnitve zadevne obveznosti je treba določiti v skladu s pravom, ki zadevno obveznost uporablja Potrebno je najti nacionalno pravo, ki ga najdemo preko kolizijskih pravil foruma.

Problemi: -pomožne obveznosti šteje se kraj izpolnitve glavne obveznosti -enakovredne obveznosti za vsako posebej določamo kraj izpolnitve obveznosti -alternativne obveznosti za vsako posebej določamo kraj izpolnitve obveznosti

-Nadomestne obveznosti

TOČKA b) => POGODBA O PRODAJI BLAGA IN OPRAVLJANJU STORITEV

pravila iz odločb SEU se uporabljajo za OBE vrsti pogodb, razen če narava pogodbe tega ne dopušča (C-04/08, Rehder proti Air Baltic in C-19/09, Wood Floor proti Silva Trade)

Pristojnost sodišča se določi po KRAJU IZPOLNITVE KARAKTERISTIČNE OBVEZNOSTI, ne

glede na to, na katero obveznost se tožbeni zahtevek opira

-pomanjkljivost te rešitve je v tem, da vedno favorizira eno stranko pogodbe -prednost take rešitve pa je v tem, da je kraj izpolnitve obveznosti vnaprej določen => ni ga treba ugotavljat v vsakem posameznem primeru kot v točki a)

PRIMER točka b: sklenjena je pogodba o prodaji VP. Oseba je plačala, druga oseba pa ni izročila vrednostnih papirjev. Pristojno je sodišče, kjer je potrebno izpolniti obveznost. Če pa je obratno pa bo pristojno sodišče države, kjer je bilo treba plačati kupnino.

PRIMER točka a: sklenjena je pogodba o prodaji blaga. Če ona ne izroči bom zahteval, da mi izroči. Pristojno bo sodišče, kjer bi moralo biti blago dostavljeno. Če pa je obratno bo pristojno sodišče, kjer je bilo blago dostavljeno oz. bi moralo biti dostavljeno.

Na izpitu bodite pozorni za kakšno pogodbo gre: Ali za prodajo blaga ali opravljanje storitev ali ne. Kdaj gre za prodajo blaga (prodaja VP niso blago, prodaja nepremičnine ni blago, prodaja pravice – presoja se po točki A). Kaj pa takrat ko ne gre za prodajo oz. opravljanje storitev? Uporabi se točka a.

Katere so pogodbe o opravljanju storitev? PDEU – tam je določeno pravilo o prostem pretoku blaga in storitev – pogodba o delu, svetovanju itd. Te pogodbe so pod točko B. Vse ostale so pod točko A.

KRAJ DOSTAVE BLAGA IN KRAJ OPRAVLJANJA STORITEV:

- Kraj dostave blaga NI določen v pogodbi oz. ne izhaja iz nje. Uporaba nacionalnega prava

na podlagi kolizijskih pravil foruma?? To ni možno, ker bi bila potem rešitev enaka kot v točki (a)

- C-381/08, Car Trim proti KeySafety Systems:

Uporaba kolizijskih pravil ni dopustna! Torej izključitev kolizijskih pravil pri prodaji blaga na daljavo! Kraj dostave blaga je kraj, ki je določen v pogodbi. Če ni, je to kraj, v katerem je blago dejansko izročeno kupcu = kjer ima kupec ponavadi domicil; tudi kraj kjer je posel dokončan.

Kaj, če do dejanske izročitve blaga NE pride? Tega pravila potem ne moremo uporabiti, ponudijo pa se 2 rešitvi- je odprto vprašanje:

- Uporaba kolizijskega pravila X (ni namen zakonodajalca) - Domnevamo, da bi do dejanske izročitve prišlo

- Ne daje odgovora glede relevantnosti uporabe prevoznih klavzul:

Ali se te sploh lahko upoštevajo pri ugotavljanju kraja dostave blaga na podlagi določb pogodbe? NI odgovora v točki (b). SEU: C-87/10; Electrosteel Europe proti Edil Centro: Francoski kupec in Ita prodajalec skleneta prodajno pogodbo, določena je klavzula EX WORK FRANKO TOVARNA izročitev blaga v tovarni prodajalca.

Fran. toži Ita. pred Fr.sodiščem, pravi, da je v Franciji prišlo do izročitve blaga kupcu

(gleda dejansko izročitev- ne upošteva klavzul). ITA- to ne velja, saj je bila dana klavzula. SEU: ko gre za klavzule, ki določajo izročitev blaga, se te klavzule lahko upoštevajo!!

BU I se lahko uporabi tudi, če gre za razmerje med osebo javnega in osebo zasebnega prava, pri čemer oseba javnega prava NE SME DELOVATI OBLASTNO- acta iure imperii!!

Primer: Baten proti Kil G. Baten in ga. Kil sta se razvezala maja 1987 pred belgijskim sodiščem. Pred razvezo sta se dogovorila, da ne bosta plačevala preživnine drug za drugega, da pa bo g. Baten mesečno plačeval določen znesek za preživljanje njunega mladoletnega otroka. Ga. Kil in njen mladoletni otrok sta se naselila v občini Steenbergen na Nizozemskem. Ta jima je dodelila podporo s smislu socialne pomoči po njihovi zakonodaji, po kateri velja sistem socialne pomoči za osebe, ki prebivajo na Nizozemskem brez sredstev. Kasneje je občina na podlagi nizozemskega Zakona o splošni pomoči za izplačan znesek zahtevala povračilo od g. Batena. Ker g. Baten ni želel plačati, je vložila tožbo pred nizozemskim sodiščem.

Členi iz Zakona o splošni pomoči:

93. člen: Stroške pomoči, do zneska preživninske obveznosti po civilnem zakonu, povrne oseba: ki ne živi z družino in ne

izpolnjuje ali pa v celoti ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti do zakonca ali mladoletnega otroka… ki ne izpolnjuje ali pa

v celoti ne izpolnjuje preživninske obveznosti po razvezi……………………………

94. člen:Sporazum, s katerim se zakonca dogovorita, da po razvezi ne bosta imela nobene medsebojne preživninske obveznosti

ali pa ta bo ta obveznost omejena na določen znesek, ne vpliva na povračilo in prav tako nima nobenega vpliva na določitev zneska, ki je predmet povračila.……

Pred nizozemskim sodiščem se je pojavilo vprašanje ali gre za civ.in gosp.zadevo. SEU: odvisno od tega, ali je oseba javnega prava ravnala oblastno.

1.) za ugotovitev tega je potrebno natančno preučiti nacionalno podlago, ki je bila temelj za vložitev tožbe. 93.člen Zakona o splošni pomoči: pravila civilnega prava- gre za civ.in gospod.zadevo, VENDAR je potrebno upoštevati še 94.člen—ali gre tu še vedno za civ.in gosp.zadevo? 2.) ta določba omogoča osebi javnega prava, da ignorira obveznost, ki je bila veljavno sklenjena po pravilih civilnega prava SEU: ta oseba ne ravna več po pravilih civilnega prava, temveč javnega prava torej ravna

OBLASTNO!!: NE GRE za civ.in gosp.zadevo!!!

Ali to sodi v koncept socialne varnosti? To nas ne zanima, ker NE gre za civ.in gosp.zadevo! Pojem soc.varnosti zajema pokojnine, zavarovanje,… Naš primer: občina je terjala od zakoncev tisto, kar je namesto njiju plačevala. NE GRE ZA SOC.VARNOST! Saj se ne sprašujemo, če izpolnjujemo neke pogoje za pridobitev socialnih pravic!

VEČ KRAJEV OBVEZNOSTI:

- Točka (a)

več krajev izpolnitve obveznosti (C-256/00, BeSix proti WABAG)- bilo je potrebno izpolniti obveznosti na večih krajih v več državah EU SEU: ne more se uporabiti 5/1(a). Lahko pa se mednarodna pristojnost določi na podlagi drugih določb BU I.

kraj izpolnitve obveznosti ni v DČ (32/88, Cf. Six Constructions proti Hubert)

SEU: člen 5/1(a) se ne more uporabiti. Pristojnost določimo na podlagi drugih določb BU I tu NE GRE za pogodbo o prodaji blaga ali storitve!!

- Točka (b)

Blago je treba dostaviti v več krajih znotraj DČ (C-386/05, Color Drack proti Lexx) Družba CD toži družbo Lexx. Lexx ugovarja, da se lahko 5/1 člen uporabi le, ko gre za 1 kraj izpolnitve in ne več.

SEU: ta člen se v tem primeru lahko uporabi, saj določa ne le mednarodno, temveč tudi krajevno pristojnost!

To ne pomeni sočasne pristojnosti vseh sodišč v tej državi. Potrebno je ugotoviti, kje je kraj glavne dostave (po ekonomskih kriterijih). Pristojno je sodišče tistega kraja, kjer je glavna dostava. Če glavne dostave ni mogoče določiti, imajo pristojnost vsa sodišča v krajih dostave to ni nepredvidljivo, ne gre za kršitev načela predvidljivosti.

Blago je treba dostaviti oz. storitev opraviti v več DČ (C-204/08, Rehder proti Air Baltic)

Primer se je navezoval na opravitev storitve v več DČ opravljanje letalskih prevozov.

Rehder vloži tožbo pred Nem.sodišče=> vprašanje sodišča: ali se lahko člen 5(1) tu uporabi? SEU: treba je ugotoviti, kje je glavni del storitve. Tam kjer je, te države so pristojne. To je lahko: -kraj sedeža letalske družbe X- tu se opravljajo le logistične zadeve, NISO povezane s pog.

-kraj prihoda

-kraj odhoda Ni mogoče identificirati glavno storitev v teh 2 primerih. Neločljivo se opravljajo

v obeh krajih, ni mogoče določiti katera je glavna. Tako je podana pristojnost

tako sodišča v kraju prihoda, kakor tudi odhoda letala.

Pogodba o trgovskem zastopanju (C-19/09, Wood Floor proti Silva Trade)

Pristojno je sodišče, kjer je kraj opravljanja glavnega dela storitev, če to ni možno: kraj, kjer je zastopnik dejansko pretežno opravljal obveznosti iz pogodbe, če to ni možno: kraj, kjer ima zastopnik domicil.—opredeli se na podlagi določb pogodb

Kraj dostave blaga NI v DČ

Lahko uporabimo tu točko (a)? Je to sploh smiselno po kraju izpolnitve zadevne

izpolnitve. Npr. kraj dostave blaga je v Srbiji Da, kadar zahtevamo izpolnitev obveznosti, ko je potrebno neko blago dostaviti, ne pa tudi npr. zahteva za plačilo kupnine.

RAZLAGA TOČKE (c)

Možni sta 2 razlagi:

- uporaba točke (a) in (b) JE VEZANA na vrsto pogodbe: to je točke (a) nikoli ni mogoče uporabiti za pogodbe o prodaji blaga in opravljanju storitev - uporaba točke (a) in (b) NI VEZANA na vrsto pogodbe: če po kraju dostave ni mogoče določiti pristojnosti sodišč DČ, se uporabi točka (a)

Prevladujoča je druga razlaga tudi potrditev v Predlogu Uredbe 44/2001!

PRIHODNOST ČLENA 5(1) BU I:

- Revizija?? Nova uredba (ostaja enak) - Hočejo ga kar črtati, ker je tako kompliciran, kompleksen. Bi bilo to primerno. Zakaj?

V pogodbenih zadevah ne bi imeli alternativne pristojnosti Ta člen ne varuje nobenih šibkejših strank

Člen 5(1) BU I obstaja zelo kompleksna določba dopolnitev s točko (b) je odprla številna nova

področja. Primer: Slovenska družba A leta 2007 z avstrijsko družbo B sklene pogodbo o prodaji poslovnih prostorov v RS. Pogodba določa, da je treba kupnino plačati v RS. Družba B ne plača kupnine v celoti, zaradi česar pride med strankama do spora in slovenska družba A vloži tožbo pred slovenskim sodiščem in

zahteva plačilo preostanka kupnine. -Ali je slovensko sodišča pristojno, da odloča o sporu? Gre za pogodbeno zadevo. (IZPIT! Za kakšno zadevo gre in kako jo je sodišče EU interpretiralo) EU: Jacob Hautte ko ena stranka nasproti drugi sprejme prostovoljno določeno obveznost

1.Splošna pristojnost X, ker je domicil v Avstriji 2.Na podlagi 5(1) BUI? Ne gre niti za pog. o prodaji blaga ali storitev, zato uporabimo točko (a)

ker gre za prodajo nepremičnin. 3.Stranki sta v sporu glede kupnine- KJE je kraj plačila kupnine?? V slo, torej je pristojno slo.sodišče.

-Kako naj ukrepa Slo.sodišče, če stranki ne določita kraja, kjer bi bilo treba kupnino plačati? Primer 12/67 => Industrie Tessili Italiano Como proti Dunlgo slovensko sodišče bo za ugotovitev

kraja plačila kupnine uporabilo pravila kolizijskega prava (v RK, ker je primer iz leta 2007)

-Kako naj Slo.sodišče določi mednarodno pristojnost, če bi bilo treba kupnino plačati v Beogradu? Celoten člen 5/1 se NE UPORABI!! Slovensko sodišče ni pristojno, razen če bi prišlo do tihe privolitve!

-Ali bi bil vaš odgovor pod 1.alinejo enak, če bi zadevni stranki sklenili pogodbo o prodaji 2 ton žita in bi žito bilo potrebno dostaviti v Avstriji, kupec pa ne plača kupnine, ki bi jo bilo treba plačati v

SLO? Splošna pristojnost ne pride v poštev! Gre za pogodbeno obveznost- uporaba točke (b) zakaj?

Gre za pogodbo o prodaji blaga. Kraj izpolnitve obveznosti: kdaj dostave blaga- uporabi se za katerekoli obveznosti iz pogodbe.

Po členu 5/1 slovensko sodišče NI pristojno!! -Kaj naj naredi Slovensko sodišče v primeru iz prejšnje alineje, če iz določb pogodbe ni mogoče ugotoviti kraja dobave žita? Upošteva se kraj dejanske izročitve blaga- primer C-381/08, Car Trim proti KeySafety Systems. Tu NI sklicevanja na kolizijska pravila foruma—možnosti:

- Domneva, da je kraj dejanske izročitve kraj kupčevega domicila - Izključitev 5/1 - Izključitev 5/1 (b)

Sodišče ŠE NI ODLOČILO- pravna praznina!!! -Kako naj sodišče določi mednarodno pristojnost, če je kraj dostave žita v Beogradu? 5/1uporaba točke (a)—ugotovimo kraj plačila kupnine

Če je to v SLO,potem je pristojno slo.sodišče. če je ta kraj v državi, ki ni v EU, potem ni mogoče uporabiti 5/1. Če je ta kraj v kateri od DČ, potem je sodišče pristojno tudi tam.

FORUM DELICTI COMMISI- člen 5(3) BU I-za nepogodbene zadeve

- v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti je pristojno sodišče kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi

škodni dogodek

- dva elementa 1. zadeva v zvezi z delikti ali kvazidelikti 2. kraj škodnega dogodka

1.) ZADEVA V ZVEZI Z DELIKTI ALI KVAZIDELIKTI

- avtonomni pojem - primer Kalfelis (189/87) => vse tožbe, s katerimi se vzpostavlja odgovornost toženca in niso

povezane s pogodbo v smislu člena 5/1 BU I (z zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji) - razmerje med 5(1) in 5(3) BU I => se izključujeta

sodišče mora najprej izključit možnost, da gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji ne more biti hkrati zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji in zadeva v zvezi z delikti ali

kvazidelikti 5(1)- pogodbene zadeve; obveznost nastane zaradi sporazuma

5(3)- delikti/kvazidelikti; obveznost nastane ne glede na sporazum

- producentska odgovornost?? => je odgovornost proizvajalca za škodo, ki jo stvar povzroči na drugih stvareh (lonec eksplodira in uniči pol kuhinje) Za katero zadevo gre- ali se uporabi člen 5(1) ali 5(3)? Če je proizvajalec ta, ki je tudi prodala napravo gre za pogodbeno zadevo, če pa ni pa gre za delikt.

Ali gre pri proizvajalčevi odgovornosti za delikt ali pogodbeno obveznost: Proizvajalec, ki proda napravo osebi AS, ki proda naprej osebi B. Predmet ima napako, če toži proizvajalca gre za delikt. Zakaj? Ker smo izključili pogodbeno obveznost in uporabimo člen 5/3. Ni neposrednega stika!!

Če pa je proizvajalec hkrati prodajalec je pa to pogodbena obveznost.

proizvajalec = prodajalec proizvajalec

ni pog. pog. razmerje razmerje prodajalec 5(3)

kupec kupec

zadeva v zvezi s pog. razmerji delikt

2.) KRAJ ŠKODNEGA DOGODKA

-V določenih primer ga ne bo težko ugotoviti. (npr. pešca povozi avtomobil in se zdravi v RS – ni

dileme, kraj kjer je storilec deloval in kraj kjer je nastala posledica sovpadata) - problem

distančni delikti => ločen kraj, kjer je storilec deloval in kraj škodljive posledice razpršeni delikti => storilec je deloval na določenem kraju, posledice pa so nastale na več

krajih

- kraj škodnega dogodka => SEU – je avtonomni pojem

primer Bier (21/76) -- zajema => kraj nastanka škodljive posledice & kraj ravnanja

storilca Francoska družba, ki je spustila odpadke v Ren. Na Nizozemskem so se posledice čutile pri poljščinah pri kmetih. Ti so vložili tožbo pred Niz. Sodiščem. Ali gre za pogodbeno zadevo? NE, člen 5/3 Kaj je kraj škodnega dogodka? SEU: kraj, kjer je storilec deloval (FRA) in kjer je nastopila škodljiva posledica. (NIZ)

V primeru distančnih deliktov imamo v 5/3 dve alternativni pristojnosti – Niz in Francoska. Če bi bila to Angleška firma bi pa imeli še tretjo – ker ima sedež v Angliji toženec. A)Kraj nastanka škodljive posledice

--Kaj je to kraj nastanka škodljive posledice? Ali so to vse ali samo tiste, ki so nastale neposredno. Ali zajema tudi škodo žrtvam, ki niso neposredne? Primer Dumez (C-220/88) – imela je v Nemčiji hčerinsko firmo in je delala posle v Nemčiji in za opravljanje je potrebovala posojilo Nemške banke. Kot posledico, ker nemška banka ni dala

posojila je hčerinska propadal. Matična je dala tožbo za škodo v Franciji, ki je nastala v Nemčiji. SEU: je potrdilo ugovoru banke (da Francosko ni pristojno) in reklo, da je pomembna je le škoda,

ki je nastala neposredni žrtvi, ne pa tista, ki je nastala posredni žrtvi. Torej francosko ni bilo pristojno ampak bi bilo to Nemško. --Ali je to lahko tudi kraj, kjer je žrtev utrpela finančno škodo kot posledico prvotne škode, ki je nastala in jo je žrtev utrpela v drugi DČ? – primer Marinari (C-364/93) => ne zajema kateregakoli kraja, kjer se čutijo škodljive posledice dogodka, ki je škodo že povzročil drugje

--Kaj če škodljive posledice nastopijo v več DČ? Ali lahko sodišče odloča tudi o škodi v drugih DČ? – primer Shevill (C-68/93): sistem mozaika (razbijanje pristojnosti) V časopisu se je nahajal članek, ki je opisal operacijo zoper droge. Omenjena je bila francoska družba ter delavko Shevill, ki je delala nekaj mesecev. V Angliji je tudi časopis izhajal in je ona menila, da ji je časnik povzročil škodo v Angliji. Vložena je bila tožba pred Angleškim, zahtevala je škodo po vseh državah članicah.

SEU: sodišče DČ lahko odloča o odškodnini za škodo, ki je nastala v tej državi, ne more pa odločati o škodi, ki je nastala v drugih DČ! Pravilo MOZAIKA. Gre za razbijanje pristojnosti. Omejuje možnosti FORUM SHOPPINGA tožba se mora vložiti v vsaki DČ, kjer je nastala škoda in ne more

se zahtevati vsa škoda pri enem sodišču. Je pa slabše za tožnika, saj bo moral vložiti več tožb. Da če oni vložijo tožbo, kjer je storilec deloval ali pa če vloži tožbo, kjer ima toženec stalno prebivališča. Sistem mozaika velja v primeru, če je tožba vložena pred sodiščem v državi, kjer je nastala škodljiva posledica, če pa tam, kjer je storilec

deloval pa lahko zahteva celotno odškodnino torej za škodo, ki je nastala kjerkoli v državi EU. V primeru Shevill je sodišče dejalo, da je kraj kjer je storilec deloval kraj, kjer ima storilec sedež. --Ali pravilo iz zadeve Shevill velja tudi pri razširjanju vsebin po drugih medijih (npr.splet)? E-date Advertising proti X in Martinez proti MGN (združeni zadevi 509/09 in 161/19) Pravilo iz mozaika se uporabi tudi za razširjanje vsebin po spletu. Vendar je treba upoštevati, da je

razširjanje neomejeno. SEU: pravilo mozaika je treba v takem primeru nekoliko omiliti upoštevati je potrebno težišče

žrtvenih interesov!- kjer ima žrtev domicil, tu ima težišče Lahko toži za škodo, ki je nastala kjerkoli v EU!

B)Kraj ravnanja storilca

Primer Shevill- kraj, kjer ima založnik svoj sedež Ali lahko sodišče, ki ima pristojnost na podlagi tega, odloči tudi o škodi v drugih DČ? Tožnik vloži tožbo v KRS, tako da lahko tožnik zahteva celotno škodo, ki je nastala v EU, NE le v tisti državi.

SPECIALNE PRISTOJNOSTI – člen 6 BU I –FORA CONNEXITATIS

=> atrakcija pristojnosti

6.člen določa 4 različne atrakcije pristojnosti:

- sotoženci (co-defendents) - garancije ali druge intervencijske tožbe - nasprotna tožba - zadeve iz pogodbe, povezane s tožbo v zvezi stvarnimi pravicami na nepremičnini Sotoženci (co-defendents) Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena, če je ena od več toženih oseb, tudi

pred sodiščem kraja, kjer ima ena od njih stalno prebivališče, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj, da bi se s tem izognili tveganju nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov Namen: izogniti se tveganju nezdružljivih sodnih odločb Pogoj: eden od tožencev mora imeti domicil v DČ foruma (NE tudi druge podlage!)

Tožnik vloži tožbo pred Slo.sodiščem. nasproti več sotožencev A-slo, B- avstr, C-avstr. Zoper vse je pristojno slovensko sodišče, kljub temu da ima le A domicil v Slo, ostala dva pa v Avstriji. Dovolj je eden.

Domicil toženca v katerem časovnem trenutku? Takrat, KO JE TOŽBA VLOŽENA.

Kako ravnati v primeru kršitev evropskega patenta => primer: Primus in Goldenberg v Roche Podjetje P&G zaprosi evropsko organizacijo za podelitev patenta v treh državah => podjetje pridobi evropski patent => le-ta se razbije v tri nacionalne patente. Roche (nizozemska družba) je skupaj s povezanimi družbami kršila patent v različnih DČ EU. P&G tožita na Nizozemskem nasproti Roche in povezanim družbam- zanje nimamo domicila na Nizozemskem, zato ne morejo biti tožene! SEU => evropski patent je skup nacionalnih patentov; patent v vsaki DČ po podelitvi zaživi svoje

življenje in se presoja po drugačnih pravilih – po nacionalnih pravilih posamezne DČ => 6(1) BU I se ne uporabi. ČE pa bi šlo za kršitev nizozemskega nac.patenta, potem bi uporabili 6(1) BU I!!!

◦ primer evropskega patenta v Nemčiji in Italiji => sodišče v Nemčiji ugotovi kršitev,

sodišče v Italiji pa ne => ne gre za kontradiktorne odločitve

Nasprotna tožba Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena tudi, če gre za nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerem je temeljila prvotna tožba, pred sodiščem, kjer je v teku prvotni postopek. Primer: Danvaern v Shuhfabriken Otterberck (C-341/93) tožba

ATOŽNIK BTOŽENEC

nasprotna tožba pri istem sodišču, kjer je vložena tožba

člen se uporabi samo takrat, ko toženec aktivno nastopi => prvotni tožnik postane toženec; ne pa takrat, ko gre za ugovore

Zadeve iz pogodbe povezane s tožbo v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičnini Npr. Švedska – tam leži nepremičnina pod hipoteko, lastnik pa ima domicil v Angliji, ki ima dolg do A-ja (tožnik), ta dolg pa je zavarovan s hipoteko na nepremičnini na Švedskem => pristojno je sodišče na Švedskem

SPECIALNA PRISTOJNOST po členu 7 -Odgovornost za obratovanje ladje, povezano s sporom o omejitvi te odgovornosti

IZKLJUČNA PRISTOJNOST – člen 22 BU I - gre za izjeme od splošne pristojnosti, zato jih razlagamo ozko - določena je ne glede na domicil toženca - posledice izključne pristojnosti => nepriznanje in neizvršitev take sodne odločbe v katerikoli DČ v EU

npr. v Sloveniji se zahteva priznanje in izvršitev fran. sodbe, pri tem pa se ugotovi, da ni odločalo pristojno sodišče, ker je bila podana izključna pristojnost nem.sod.

kadar vodimo priznanje in izvršitev po BU I, zavrnemo priznanje in izvršitev, ker je pristojno sodišče v drugi DČ

po ZMZPP bi zavrnili samo v primeru, če bi bila podana izključna pristojnost slovenskega sodišča

prorogacio fori ne pride v poštev, tiha privolitev ni mogoča Izključna pristojnost derogira vse ostale, nahaja se na vrhu hierarhične lestvice. Zakaj se je zakonodajalec odločil za izključno pristojnost? Zaradi izjemno tesne povezanosti. Poznamo 5 izključnih pristojnosti:

1. stvarne pravice na nepremičninah in najem nepremičnin 2. veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje pravnih oseb ter veljavnost

odločitev njihovih organov 3. veljavnost vpisov v javno knjigo 4. registrirane pravice industrijske lastnine glede njihove veljavnosti 5. izvršitev sodnih odločb

Zakaj je v ZMZPP več izključnih pristojnosti kot v BU1? Ker BU1 zajema le en del zasebnih razmerij in ne vseh.

- Spori glede nepremičnin (izpit!!)

Ločimo:

- pravice in rem na nepremičnem premoženju- učinkujejo erga omnes!! - najem nepremičnega premoženja => vsi postopki s pravicami in obveznostmi najemnika in najemodajalca

PRIMER: Oseba A s stalnim prebivališčem na Nizozemskem je od osebe B iz Slovenije za en mesec najela njeno hišo v Piranu, da bi tam preživela dopust. Najemna pogodba je med drugim določala, da mora najemnik hišo primerno vzdrževati in odpraviti vso škodo, ki jo povzroči. Po trenutku, ko je oseba A preživela dopust v tej najeti hiši, je oseba B tožila osebo A zaradi škode, ki jo je povzročila v hiši, med drugim, ker je poškodovala preprogo in pečico z varnostnim mehanizmom. Ali se lahko uporabijo določbe o izključni pristojnosti v členu 22(1) BU? Podana je izključna pristojnost, če gre za spor iz najema nepremičnega premoženja.

Spor iz najema nepremičnega premoženja: SEU- to so vsi spori, ki zadevajo pravice in obveznosti

najemnika in najemodajalca glede nepremičnega premoženja (NE zgolj vprašanje podaljšanja veljavnosti najema, pač pa tudi plačilo najemnine,..) ter tudi za kakršnokoli škodo, ki je bila povzročena. ti spori sodijo pod izključno pristojnost

PRIMER: Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji je prodala osebi B s stalnim prebivališčem v Italiji hišo in del zemlje, ki se je nahajalo v Sloveniji. Isti dan je kupec plačal 10% dogovorjene cene, po dogovoru pa je bilo treba preostali del kupnine plačati najkasneje v štirih mesecih po sklenitvi pogodbe. Ker se to ni zgodilo, je prodajalec od kupca v skladu s pogodbo zahteval odškodnino. Ali zadeva sodi pod izključno pristojnost v členu 22(1) BU? Tu gre za spor o obligacijskih pravica (učinkujejo inter partes, zahteva lahko LE OD KUPCA) h in ne stvarnih pravicah (učinkujejo erga omnes)!

- spori povezani s stvarno pravico (obseg, imetništvo, posest, zastavna pravica,...) posebnost (ni v ZMZPP)

- najem nepremičnega premoženja => dodatna izključna pristojnost ( Bruseljska konvencija je ni vsebovala), ZMZPP NE POZNA

Dodatna izključna pristojnost: pristojno je lahko tudi sodišče, kjer ima toženec stalno prebivališče, pod določenimi pogoji

◦ začasna zasebna uporaba za največ 6 zaporednih mesecev +

◦ najemnik je fizična oseba +

◦ najemodajalec in najemnik imata stalno prebivališče v isti državi članici

PRIMER: A in B imata stalno prebivališče v Nemčiji. Nepremičnina leži v Italiji. Pride do spora. Katero sodišče bo izključno pristojno? -Italijansko (ker tu leži nepremičnina) in -Nemško (ker so izpolnjeni zgornji 3 pogoji). OBA SODIŠČA STA PRISTOJNA!!! Katero sodišče bo odločalo? Pravilo litispendence- odloči tisto sodišče, pred katerim je bila tožba vložena. Bi se lahko ta izključna pristojnost uporabila tudi v time sharringu (=časovni zakup)? SEU ni odločilo. Stališča so da ne.

- Registrirane pravice intelektualne lastnine – 22(4) BU I

V postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih

podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, sodišča države članice, v kateri je bila vložena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti ali mednarodne konvencije šteje za izvedeno.

- patenti, znamke, modeli za svojo veljavnost potrebujejo registracijo

- kaj so druge podobne pravice? => geografska označba, žlahniteljska pravica- za varstvo novih sort rastlin, dodatni varstveni certifikat (zahteva registracijo)-nastopi ko preneha patent, velja za zdravila - kaj pa avtorska pravica =>v obseg tega člena ne sodijo; ne velja, ker je ni potrebno registrirat; varstvo zagotovljeno že s trenutkom nastanka

Bi jih lahko uporabili pod 22 (1) BU1? Ne, ker avtorske pravice varujejo nematerialne dobrine.

- zakaj je določena izključna pristojnost za te primere? SEU => sodišče, ki je opravilo registracijo je v najboljšem položaju da to naredijo gre tudi za vključevanje oblasti => če bi druga DČ odločala o tej pravici, bi se poseglo v

suverenost prve DČ (države, ki je izvedlo registracijo)

odloča naj tista država, ki je pravico podelila - spor glede imetništva patenta => primer Duijnstee v Goderbauer (288/82) Delodajalec registrira izum, zaide v slabo finančno stanje, pride do stečaja. Čigav je patent? Od delodajalca ali od delavca? SEU: spori glede imetništva patenta niso spori, ki bi spadali v izključno pristojnost. Katero sodišče bi bilo pristojno? To bi se odločalo glede na splošno pristojnost.

spor glede imetništva patenta ni spor glede veljavnosti patenta (spor glede veljavnosti

patenta je npr. tožba za ugotovitev ničnosti patenta) ni podana izključna pristojnost, saj patent še vedno obstaja, spor je le o imetniku

- kaj pa spori glede kršitev PIL? => ni podana izključna pristojnost, ne gre za veljavnost pravice- deliktna pristojnost člen 5(3) BU1 - kaj pa pogodbeni spori, katerih predmet so PIL (npr. spor v zvezi z licenčno pogodbo)? => če gre za pogodbeni spor – člen 5(1) BU I, drugače ne, ker ne gre za spor o veljavnosti pravice

MANDATORNE PRISTOJNOSTI – člen 8-21 BU I

BU1 želi na ta način posebej varovati šibkejše stranke. Velja za:

zavarovalce, zavarovance in upravičence potrošnike delavce

- nad to pristojnostjo je le izključna pristojnost in pristojnost na podlagi tihe privolitve - neupoštevanje (po ugovoru!) pomeni razlog za zavrnitev priznanja odločbe (to ne velja za delavce!) - šibkejša stranka ima izbiro, močnejša lahko vloži tožbo zgolj v državi članici, kjer ima šibkejša stranka domicil - odstop od teh posebnih pristojnosti je mogoč le ob izpolnjevanju posebnih pogojev, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi formalni pogoji iz člena 23 (prorogatio fori -> po nastanku spora)

Mandatorne pristojnosti v potrošniških sporih – člen 15-17 BU I - zgolj za potrošniške pogodbe - varstvo potrošnika- vedno na eni strani kupec, na drugi pa prodajalec (močnejša stranka) - pogoji:

kupec je potrošnik (kupuje stvari za osebno rabo, izven poklicne ali pridobitne dejavnosti) –tu nastane problem mešanih pogodb ( primer Bay WA v Gruber; C-464/01) in

pogodba o prodaji blaga na obroke ali

pogodba o posojilu z obročnim odplačevanjem ali oblika posojila za financiranje prodaje blaga (ko posojila ne da zgolj banka, temveč tudi prodajalec) ali

drugi primeri, če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v DČ, v kateri ima potrošnik domicil, ali če na kakršenkoli način usmerja to dejavnost v DČ ali več držav, vključno s to DČ, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti (zelo široka situacija- npr. spori glede oglaševanja) – primer Gabriel v Schlank&Schlick (C-96/00)

- problem mešanih pogodb- primer Bay WA v Gruber; C-464/01- gospod Gruber iz Avstrije se je

dogovoril z nemško družbo Bay WA, da kupi opeko. Gruber toži pred Nemškim sodiščem. Gruber je uporabljal te opeke za obnavljanje streh.

SEU => Potrebno je upoštevati vez med pogodbo in opravljanjem dejavnosti- kadar je v mešani pogodbi opravljanje pridobitne dejavnosti marginalno, gre za potrošniški spor, če ni, potem pa ne gre za potrošniški spor. Za ugotavljanje tega je SEU uvedlo 3- delni test!!

- ali mora biti prodajalec trgovec (oseba, ki se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo)? => BU I tega ne določa--v kolikor ni, naj se BU I ne bi uporabila => ni elementa varovanja šibkejše stranke pred močnejšo - primer Gabriel v Schlank&Schlick C- 96/00- Gabriel (avstrijski državljan) in S&S(nemška družba-

kataloška prodaja blaga; Gabriel je dobil pismo od S&S, če do 200e kupi blago iz kataloga, potem dobi nagrado. To je Gabriel tudi storil. V pismu je bil drobni tisk: nagrada le, če bo izžreban- vendar ni bil. Gabriel je vložil tožbo. Ali gre za potrošniški spor?

SEU => gre za potrošniško pogodbo, saj je moral skleniti pogodbo, če je želel dobiti nagrado

gre za način, s katerim je S&S privabila kupce- tu so izpolnjeni pogoji za uporabo iz

te 3. točke (drugi primeri)!! v primeru da mu ne bi bilo treba skleniti pogodbe za pridobitev nagrade, ne bi šlo za

potrošniško pogodbo

- oglaševanje => kupil si izdelek, ker je bil oglaševan => potrošniška pogodba - npr. da greš na dopust in kupiš uro – ni potrošniška pogodba

Primer:

1. Oseba A se odloči počitnice preživeti na Škotskem. Preko interneta rezervira letalsko karto za Edinburgh.

- morajo biti podane določene okoliščine - 15/3 => za prevozne pogodbe se ne uporabijo mandatorne pristojnosti

2. Oseba A se odloči preživeti počitnice na enem izmed grških otokov. Turistična agencija mu organizira let in namestitev v hotelu.

- gre za potrošniško pogodbo => zajema tudi bivanje

SISTEM PRISTOJNOSTI V POTROŠNIŠKIH SPORIH: potrošnik lahko zoper dobavitelja vloži tožbo

v DČ, kjer ima potrošnik domicil ali v DČ, kjer ima dobavitelj domicil ali v DČ, kjer ima poslovno enoto, če spor izvira iz poslovanja te enote--- IMA izbiro

dobavitelj lahko vloži tožbo le v DČ, kjer ima potrošnik domicil--- NIMA izbire

ODSTOP OD MANDATORNIH PRISTOJNOSTI V POTROŠNIŠKIH SPORIH- taksativno našteti Možen je s sporazumom, vendar le v posebnih primerih:

◦ če je sklenjen po nastanku spora ali

◦ če omogoča potrošniku, da sproži postopek pred sodišči v DČ, ki niso navedena s temi

posebnimi pravili ali

◦ če je sklenjen med potrošnikom in drugo pogodbeno stranko, ki imata v času sklenitve

pogodbe stalno ali običajno prebivališče v isti DČ, in ki določa pristojnost sodišča te DČ, če to ni v nasprotju s pravom zadevne DČ. + vedno morajo biti izpolnjeni pogoji iz 23. člena BU1

PROROGATIO FORI – člen 23 BU I - pravila prorogatio fori se v določeni meri razlikujejo od pravil ZMZPP

- kakšen položaj ima v hierarhiji pravil o pristojnosti?

nima vpliva na pravila o izključni pristojnosti in na tiho privolitev => primer Elefanten

(150/80) – tožba vložena v Belgiji, čeprav je bila dogovorjena pristojnost nemškega

sodišča, a toženec ne ugovarja – tiha privolitev prorogatio fori v mandatornih pristojnostih => izpolnjeni morajo biti določeni pogoji ->

zato je mandatorna pristojnost višjega ranga

- ni razlog za zavrnitev priznanja, če sodišče odloča v sporu, za katerega je bil dogovorjen prorogatio fori

- člen 23 ≠ člen 22 BU I !!!! prorogirana pristojnost je izključna, razen če se stranke ne dogovorijo drugače => v

katerihkoli razmerjih, urejenih v BU1 PAZI! Vendar ne isto kot v 22. členu BU1!! Ne gre

za pravo izključno pristojnost!! izključene so vse pristojnosti sodišč drugih DČ, ki so hierarhično NIŽJE od prorogacijske

pristojnosti

- prorogatio fori ni omejena le na spore iz pogodbenih razmerij, stranke lahko določijo tudi nek nevtralen forum

Pogoji za veljavnost sporazuma: vsaj 1 stranka sporazuma mora imeti domicil v EU

Kaj pa če nobena stranka nima domicila v EU? Potem se uporabi NACIONALNO PRAVO. Ostala sodišča v EU morajo zavrniti pristojnost, lahko pa so pristojna, če pristojnost zavrne prorogacijsko sodišče.

formalni pogoji => dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki( 24/76, Estatis Salotti proti RU-WA)

o 2 izjemi: -v obliki, ki je v skladu s prakso , ki je ustaljena med strankama -v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini in redno upoštevani s strani strank pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge

Formalne zahteve v 23. členu so izčrpno navedene. Drugih zahtev ni možno postaviti ( C-159/97 Castelli proti Trumpy)

vsebinski pogoji => ali je veljaven sporazum o izbiri foruma? 1.) Stranke se odločijo za splošno prorogacijo, po kateri je za vse bodoče spore med strankama pristojno določeno sodišče v DČ => ne morejo, definirati morajo vsaj pravno razmerje, iz katerega izvira spor, TAK DOGOVOR NI VELJAVEN- je preveč splošen

2.) Stranke izberejo pristojnost sodišče dveh DČ – primer Meeth v Glacetal Sarl (23/78) (=> za

stranko A bo pristojno sodišče v državi A, za stranko B pa sodišče v državi B) => SEU odloči, da s tem ni nič narobe

◦ člena 23 BU => če so se stranke tako dogovorile, naj to obvelja => s tem so želele povedati, da je pristojnost sodišč v drugih DČ izključena, razen teh dveh

3.) Stranke geografsko ne določijo pristojnega sodišča (npr. sodišče v LJ, Berlinu, ampak npr. pristojno je sodišče kjer ima prevoznik svoj sedež) => če je opis objektiven, tako da je zlahka ugotoviti sodišče, potem je sporazum veljaven

◦ drugače bo v takih primerih moralo sodišče najprej uporabiti nacionalna pravila in

kolizijsko pravo, da ugotovi, ali je sodišče pristojno

Haaška konvencija o izbiri sodišča (2005) gre za sporazum o izbiri sodišč (NE uporablja se

za delavcein potrošnike!). Vsebuje tudi določbe o priznanju in izvršitvi v zvezi s tem. Ko bo začela veljati, bo nadomestila 23. člen BU1. Odločba EU 2009/397- sprejem konvencije, nadaljnja soglasja.

Konvencija se uporabi:

če stranki izbereta sodišče države podpisnice IN ima vsaj 1 stranka domicil v državi, ki je podpisnica, ni pa DČ EU.

Konvencija se ne uporabi za priznavanje ali izvrševanje sodnih odločb MED DČ EU!

PRISTOJNOST NA PODLAGI TIHE PRIVOLITVE – člen 24 BU I Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče DČ, pred katerim se toženec spusti v postopek. To pravilo pa NE VELJA, če se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti ali če je v skladu s 22. členom izključno pristojno drugo sodišče. Ali je tiha privolitev dopustna tudi v primerih mednarodne pristojnosti (zavarovalni spori,..)? Da, če toženec ne ugovarja je drugo sodišče pristojno. (C- 111/09, Vienna Insurence Group) Ali se lahko uporabi ta določba, če sta se stranki dogovorili za pristojnost drugega sodišča? DA. V

določbi 23. piše, da je tisto sodišče, ki ga stranki prerogirata izključno pristojno – to ne pomeni izključne pristojnosti po členu 22. Ali se lahko uporabi ta določba, če toženec ni zgolj ugovarjal pristojnost, ampak se je spustil tudi v odgovor na materialna vprašanja? - primer Elefanten Schuh v Jacqmain (150/80) - SEU => ni nobene ovire za uporabo tihe privolitve, čeprav sta se stranki dogovorili, če toženec v to privoli - ČE IMAMO NAMEN je potrebno ugovarjati TAKOJ,vsekakor pa preden se spusti v odgovor na

materialno vprašanje!!

HIERARHIJA PRAVIL O PRISTOJNOSTI V BU I

- izključna pristojnost - pristojnost na podlagi tihe privolitve - mandatorne pristojnosti zavarovalnih, potrošniških in delovnih sporov

- prorogatio fori - splošna pristojnost (domicil toženca) - specialne pristojnosti Ali je trditev pravilna: Če slo. sodišče na podlagi pravil o pristojnosti v členih 2 in 5- 24 BU1 ugotovi, da je podana njegova pristojnost, potem ni nobenega zadržka več, da o zadevnem primeru ne bi odločala. Ni pravilna—litispendenca.

LITISPENDENCA (27. člen) IN SORODNE PRAVDE (28. člen)

- obravnavanje problematike, ki se pojavi, ker teče postopek v različnih državah članicah - namen teh institutov: odpravimo/preprečimo konfliktne odločbe - temeljne razlike med litispendenco in sorodnimi pravdami

člen 27 => sodišče postopa po uradni dolžnosti, POGOJI za litispendenco so strožji člen 28 => institut sorodnih pravd je bolj ohlapen

1.) LITISPENDENCA – člen 27 BU I- gre za isti zahtevek med istima

strankama - pojem istega zahtevka se širše razlaga – je avtonomen pojem- primer Gubisch (144/86), The Maciej Rataj ( C-406/92). Gautner Electronic (C-111/01)

the same cause of action tožbe, ki izvirajo iz iste pravne in dejanske podlage; zadeve, ki so osnovane na istem tožbenem predlogu/razlogu

Ne gre za isti zahtevek, če en izhaja iz pogodbenega, drugi pa iz pogodbenega razmerja. Gre pa za sorodne pravde. Litispendenca zajema VSE situacije pred sodišči DČ,ne glede na domicil toženca Overseas Union Insurence (C-351/89) - pojem istih strank – primer Tatry (C-406/92; več strank)

lahko gre za različne stranke, ki imajo enake zahtevke (iste in nerazdružljive interese)

ista imetnik prevoz. tovora ---> imetnik ladje => sodišče A stranka zavarovalnica -------------> imetnik ladje => sodišče B - kako v takem primeru ravnajo sodišča?

ugovor stranke => sodišča morajo ugotoviti, ali je ugovor pristojnosti utemeljen vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo svoje

postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega,

ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča -Ali se člen 27 BU1 upošteva tudi, če je v drugi DČ utemeljena pristojnost na nacionalnih pravilih? Pravda se je začela pred fran.sodiščem, čeprav ni bilo splošno pristojno. Ta je bila utemeljena po nacionalnih pravilih. Splošno pristojno slo. sodišče mora upoštevati začetek postopka pred fran. sodiščem. -Postopek se začne v 3. državi (npr. pred hrvaškim sodiščem)- litispendenca? BU1 o tem nima določb. O tem odločajo nacionalna pravila. Postopek je treba upoštevati, če je možno, da bo odločba priznana pred sodiščem DČ EU. TORPEDNE TOŽBE=> nimajo nobenega vpliva na litispendenco 2. sodišče mora počakati, da 1. sodišče odloči.

2.) SORODNE PRAVDE – člen 28 BU I

- so tiste, ki so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov - drugo sodišče lahko prekine postopek- odloči samo - člen 28 => na zahtevo ene od strank se lahko druga sodišča izrečejo za nepristojna, če pravde tečejo na 1. stopnji, pod naslednjimi pogoji:

če je sodišče, ki je 1. začelo postopek, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih če pred 1. sodiščem postopek še vedno teče zahtevki so povezani če nacionalni zakon dovoljuje združitev pravd

Primer:

Nemški državljan G. Karl Heinz Henkel (trgovec) s stalnim prebivališčem v Nemčiji je sklepal pogodbe z avstrijskimi potrošniki pod splošnimi pogoji, ki so bili po mnenju Avstrijske zveze za potrošnike nepošteni. Iz tega razloga je ta vložila tožbo pred avstrijskim sodiščem, s katero je želela preprečiti, da bi g. Henkel uporabljal takšne nepoštene pogoje pri sklepanju pogodb z avstrijskimi strankami. Na podlagi katere določbe BU je utemeljena pristojnost avstrijskega sodišča? Pri odgovoru na vprašanje se opredelite do vseh možnih vrst pristojnosti v BU in za vsako utemeljite, zakaj se oziroma se ne uporabi!

- mandatorna pristojnost ni podana => m.p. je namenjena varovanju šibkejših strank (delavci, zavarovanci, potrošniki) Avstrij.sod. bi lahko bilo pristojno. Vendar, ali gre v tem primeru sploh za mandatorno pogodbo??

Mora iti za potrošniško pog. Šibkejša stranka je potrošnik (seu: f.o., ki kupuje za osebno rabo, izven pokl.dej)

Avstrijska zveza, predstavlja interese potrošnikov, vendar NI potrošnik- ker NI šibkejša stranka! + potrošniška pogodba ni bila sklenjena. - izključna pristojnost ni podana, tiha privolitev – ni podatkov - prorogatio fori – ni podatkov - splošna pristojnost ni podana => domicil toženca je v Nemčiji (člen 2) - specialna pristojnost => pristojnost na podlagi člena 5(3) forum delicti commissi: vzpostavlja se odg toženca. Pristojno bo sodišče kraja, kjer je prišlo (na tej podlagi bi lahko Avstr.sod utemeljijo svojo pristojnost) oz. kjer grozi škodni dogodek (v Avstriji).

najprej je potrebno ugotoviti, če je podan forum contractus- 5 (1)-- Ali gre za zadevo s pogodbenimi razmerji? Primer Haute? Ne, ker ne gre za prostovoljno obveznost, namreč pogodbe so sklepali potrošniki in ne APZ)=> podana je pristojnost avstrijskega sodišča po pravilih forum delicti commisi – člen 5(3) BU I -> zajema primere, ko škoda šele grozi

Ta primer je problematičen: še ni veljala BU1. Ampak BK in v členu 5(3) ni : »kjer grozi škodni dogodek«.

Tako Henkel ugovarja pristojnosti avstr.sodišča. SEU: škoda ne zajema le tiste, ki je nastala, temveč tudi tisto, ki grozi!! široka interpretacija

Možna bi bila tudi pristojnost na podlagi tihe privolitve, če bi se Nem. toženec spustil v postopek, brez da bi ugovarjal. Sicer bi šlo za 5 , AMPAK tu gre za 5 (3).

- uporaba pravil o mednarodni pristojnosti ≠ pravila o mednarodni pristojnosti

kriteriji BU I specialna, splošna,...

ZAČASNE ODREDBE - člen 31 BU I:Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice. - dvotirnost

utemeljitev pristojnosti na določbah domačega prava => v poštev pridejo tudi pretirane

pristojnosti (npr. po legi premoženja) – pogoj: obstajati mora realna zveza med ukrepom in državo, ki ga je izdala

utemeljitve pristojnosti na podlagi določb BU glede na odločanje o zahtevku – brez nadaljnjih pogojev pristojno tudi za vse ukrepe zavarovanja

Še nekaj primerov iz praske sodišča EU:

1. C-343/04: Land Oberosterreich proti ČEZ Dejansko stanje: Zvezna dežela Gornja Avstrija je imetnica zemljišča, ki je namenjeno agronomskim poskusom in na kateri je tudi kmetijska šola. Ta zemljišča so okoli 60 km od Jedrske elektrarne Temelin, ki je začela poskusno obratovati leta 2000. Z elektrarno, ki stoji na zemljišču, ki je v lasti družbe ČEZ, upravlja ta družba, ki je češko podjetje za dobavo energije. Zvezna dežela Avstrija je leta 2001 pred Avstr.sodiščem vložila tožbo proti družbi ČEZ, s katero je zahtevala odpravo emisij, ki jih na zemljišču Zvezne dežele GA povzroča ionizirajoče sevanje iz elektrarne Temelin. Podredno pa je predlagala, naj se odredi prenehanje nevarnosti, ki jo povzroča to sevanje, kolikor presega nevarnost iz JE, ki obratuje v skladu z uveljavljenimi tehničnimi standardi. Avstrijsko sodišče je utemeljijo pristojnost na podlagi člena 16 (1) (a) BK (danes člen 22 (1) (a) BU1)? Ali je imel prav? Zakaj je Avstrijsko sodišče sploh uporabilo BK? Toženec: ČEZ Tožnik: Avstrija Avstrijsko sodišče: gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah 22/1a velja še BK

Zakaj je Avstr.sodišče sploh uporabilo BK? KRITERIJI ZA UPORABO BK SO SKORAJ ENAKO BU1:

časovni element da medn. element da personalni kriterij ? Toženec je češka družba Češka NI članica EU. Toženec NIMA domicila

v EU. Možna je tožba na podlagi BK, LE ČE JE PODANA IZKLJUČNA PRISTOJNOST SODIŠČA V EU!! To nam pove, če se BK sploh uporabi.

SEU: spori o stvarnih pravicah na nepremičnini to so lahko tisti spori, pri katerih gre za odločanje o obstoju,

vsebini,.. nepremičnega premoženja ali ko gre za ugotovitev drugih stvarnih pravic. SEU: tu ne gre za stvarne pravice na nepremičninah, vprašanje obstoja in vsebine stvarne pravice je neznatnega pomena! Gre za VMEŠAVANJE, vendar ne gre za spor o stv. pr. na nepremičnini. 2. C-39/02, Maersk Olie & Gas A/S proti Firmi M. de Haan en W. de Boer Maja 1985 je družba Maersk v Severnem morju polagala naftovod in plinovod. Junija 1985 je ribiška ladja v lasti ladjarjev na območju polaganja cevovodov izvajala ribolov. Družba Maersk je ugotovila, da so bili cevovodi poškodovani, zato je kasneje ladjarja obvestila, da sta odgovorna za to škodo. Ladjarja sta leta 1987 pred nizozemskim sodiščem vložila predlog za omejitev odgovornosti. Družba Maersk pa je malo kasneje proti njima vložila pred Danskim sodiščem odškodninsko tožbo. Ker je sodišče na Danskem menilo, da sta postopka na

Nizozemskem in Danskem tekla med istima strankama ter da sta imela isti predmet in isto podlago, je odločilo, da so na podlagi člena 21 BK (danes 27 BU1) izpolnjeni pogoji za ugotovitev litispendence. Ker se je postopek pred Niz. sodiščem začel prej in ker je Nizoz. sodišče ugotovilo, da je pristojno za odločanje, ker je sodišče 2. stopnje potrdilo, se je na podlagi člena 21 BK Dansko sodišče izreklo za nepristojno v korist nizozemskega sodišča. Ali gre v tem primeru za isto zadevo med istima strankama? Ali gre res za litispendenco?

Ista zadeva ? - ko obstaja enaka DEJANSKA (da) in PRAVNA PODLAGA (?) -tožba o omejitvi OO na podlagi medn.konvencije

- odškodnina nepogodbena OO

SEU: 27. člen NE GRE ZA LITISPENDENCO!!

SEU: NE GRE ZA ENAKO PRAVNO PODLAGO! Ker eno ima podlago na mednarodni konvenciji, druga pa na nepogodbeni odškodninski obveznosti. 38. člen BU1 združitev pravd bi bila možna

REVIZIJA BU1 BU1 se že nekaj časa uporablja ima določene slabosti, zato: revizija.

1. Postopek priznanja in izvršitve je ovira prostemu pretoku odločb, ker povzroča nepotrebne

stroške in zamude.

BU1 pozna 2 postopka:

Postopek priznanja – avtomatično priznavanje odločb EU, RAZEN, če stranki posebej zahtevajo postopek

Postopek izvršitve – ni avtomatičen, postopek se mora izpeljati to pa poveča

stroške in zamudo

2. Dostop na sodišče EU je nezadovoljiv v sporih s toženci izven EU (nanaša se na personalni

kriterij). 3. Dogovor o pristojnosti je nezadovoljiv, zato ga je treba izboljšati. Prorogatio fori ni

problematičen, problem je v litispendenci. Slabost: prorogirano sodišče mora čakati. To pa stranke zlorabljajo.-->vložijo tožbo pred sodišče, ki ni prorogirano in ki je počasno. Krivda

je v litispendenci.

4. Slaba vez med sodnim in arbitražnim postopkom. Predlagane spremembe:

- Odprava vmesnega postopka za priznanje in izvršljivost odločb, razen določenih izjem.

- Razširitev pravil o MP tudi na spore s toženi iz 3. držav Tako odpade personalni kriterij po BU1. Kaj to pomeni za ZMZPP? Korenit poseg v MP, ki so urejene v nacionalnih zakonodajah. ZMZPP se v tem delu ne bo več uporabljal. Konec prekomernih pristojnosti za DČ (npr. za FRA in NEM) Nove pristojnosti:

Forum kraja premoženja za toženca, ki nima domicila v DČ

Vendar bosta 2 dodatna pogoja: -Zadostna povezava med sporom in državo -Zadostna višina premoženja

Nujna pristojnost (če ni mogoče določiti pristojnosti nobenega sodišča DČ po kriterijih BU1 potrebna je zadostna povezava med sporom in državo

- Uvedba diskrecijskega pravila o litispendenci za spore o isti zadevi med istima strankama, ki potekajo pred sodiščem v EU in izven EU. Namen: izogniti se vzporednim postopkom v EU in izven EU. Sodišče bo tudi imelo diskrecijsko pravilo.

- Izboljšanje učinkovitosti prorogatio fori- 2 dopolnitvi: 1.) Prednost izbranemu sodišču ( ne bo se uporabljala litispendenca)

2.) Vzpostavitev harmoniziranih pravil o materialni veljavnosti sporazuma o prorogatio fori

- Izboljšanje vezi med BU1 in arbitražo: sodišče mora prekiniti postopek, če se izpodbija pristojnost na podlagi sklenjenega arbitražnega sporazuma

- Izboljšanje koordinacije postopkov pred sodišči v DČ EU

Npr. v A se je najprej začel postopek, potem pa še v državi B o isti zadevi, iste stranke. Sedaj roka, v katerem se mora A izreči ni, po novem pa bi bilo, da se mora izreči v roku 6

mesecev!

- Drugi predlogi: o Novo pravilo o pristojnosti za stvarnopravne tožbe pristojnost sodišča, kjer se

nahaja premično premoženje o Uvedba možnosti, da delavci vložijo tožbo zoper več tožnikov (delodajalcev) pred

istim sodiščem na podlagi člena 6(1) BU1 primer Glaxosmithkline in

Laboratories Glaxosmithkline proti Jean-Pierru Rouardu (C-462/06) o Možnost sklenitve sporazuma o prorogatio fori za spore, ki se nanašajo na najem

za profesionalno uporabo

Primer: Glaxosmithkline in Laboratories Glaxosmithkline proti Jean-Pierru Rouardu (C-462/06). Na podlagi tega primera 6/1 sotoženci- v zvezi s to atrakcijo zakonodajalec zahteva spremembe. Delavec ne

more tožiti več DD, pred sodiščem, kjer ima 1 DD svoj sedež. PRIMER 1:Delavec (FRA) ima sklenjeno PZ z Nem in Fra družbo. Ti so ga odpustili. D je tožil DD pred Fra sodiščem. D je svoje delo opravljal v Maroku. D je tožil na podlagi člena 6/1 BU1. --Tu gre za mandatorne pristojnosti- D lahko DD toži, tam, kjer D opravlja svoje delo. --Ali se lahko tudi v mandatornih pristojnostih uporablja člen 6/1? SEU:NE, saj gre za mand.pristojnosti. --Nekatere države so temu ugovarjale: z teleološko razlago, bi bilo mogoče uporabiti člen 6/1! SEU: NE, ozka razlaga je potrebna! Ker sicer bi lahko na tej podlagi tožil tudi DD! Bistvo pa je varovanje šibkejše stranke! Ta novost le če D tožijo več DD, ne pa obratno!!!

Te novosti so še v fazi predloga! PRIMER 2: Ali je trditev pravilna? Če je kraj izpolnitve pogodbene obveznosti v državi, ki ni članica EU, se BU1 sploh ne more uporabiti, kar pomeni, da je treba pristojnost sodišča določiti v skladu z nacionalnimi pravili posamezne DČ EU. NE,temelj pravil medn. pristojnosti BU1 ne more vplivati na uporabo BU1! Gre za 2 stvari, ki sploh nista povezani.. Gre za 2 ločeni stvari!

MEDNARODNA PRISTOJNOST V BU II bis – UREDBA ES 2201/2003

- pravila v zvezi z zakonskimi spori in starševsko odgovornostjo - Uredba 2201/2003 je nadomestila uredbo 1347/2000 (BU II) => za BU II bis je značilna širša

uporaba (tudi, ko gre za izvenzakonske otroke in nebiološke starše) - dvojni instrument => ureja vprašanja mednarodne pristojnosti + priznanje in izvršitev odločbe NE ureja pa uporabe prava (glej Uredbo 1259/2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo ZZ in prenehanje življenjske skupnosti (RIM III)) - namen BU II bis => zapolni pravne praznine, ki jih je ustvarila BU II (razen preživnin, ki so

urejene v BU I)

UPORABA: 1.) MATERIALNI KRITERIJ

- člen 1 BU II bis => uporablja se za

razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze - veljavnost poroke ne sodi v njen domet - ZZ => tradicionalni pomen – NE pride v poštev za registracijo istospolnih partnerjev

(kaj pa ZZ istospolnih partnerjev – SEU- vprašanje ali jih lahko uporabljamo v tem smislu)

podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti - BU II bis zelo široko definira pojem starševske odgovornosti- 2/7 člen

Starševske odgovornosti so zlasti: - pravice do varstva in vzgoje otroka in pravice do stikov z otrokom - skrbništvo, rejništvo in podobne institute - določitev in naloge katerekoli osebe ali telesa, ki so dolžni skrbeti za otrokovo osebnost

ali premoženje, za zastopanje ali pomoč otroku - namestitev otroka v rejniško družino ali v oskrbo zavoda - ukrepe za zaščito otroka v zvezi z upravljanjem, ohranjanjem njegovega premoženja ali

razpolaganja z njem

BU II bis se ne uporablja za: - ugotavljanje ali izpodbijanje razmerja roditelj-otrok - odločbe o posvojitvi, ukrepih pred posvojitvijo ali razveljavitvi ali preklicu posvojitve - priimek in ime otroka - pravila o polnoletnosti

- preživninske obveznosti- urejene v BU I + preživninska uredba Uporabi se ureditev po BU I, če gre za čas pred začetkom preživninske uredbe, sicer se uporabi preživninska uredba.

- truste ali dedovanje - ukrepe, ki so posledica kaznivih dejanj, ki so jih storili otroci - npr. za namestitev otroka v institucijo ukrep administrativnega prava

Pojem »sodišče« je v BU II bis ŠIRŠI kot v BU I=> vsak organ, ki ima pristojnost v zadevah, ki sodijo v domet BU II (tudi CSD se šteje kot sodišče).

- BU II bis ima prednost pred prejšnjimi mednarodnimi pogodbami, sklenjeni med DČ, ki sodijo v domet BU II z določenimi izjemami

- BU II bis ima prednost pred nekaterimi drugimi mednarodnimi konvencijami z določenimi izjemami- to je urejeno v 59-63 BU II

2.) ČASOVNI KRITERIJ

- uporablja se za postopke, ki so se pričeli po 1.3.2005 glede na vložitev tožbe

- za postopke, ki so se pričeli pred 1.3.2005 velja BU II (Uredba 1347/2000)

za Slovenijo velja BU II za postopke, ki so se pričeli med 1.5.2004 in 1.3.2005; za postopke, ki so se pa pričeli pred 1.5.2004 pa velja ZMZPP

- ne velja za Dansko

MEDNARODNA PRISTOJNOST RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE - več pristojnosti, ki niso določene prioritetno => določeno so alternativno Pristojno je sodišče v DČ na ozemlju katere:

- zakonca običajno prebivata - sta zakonca nazadnje običajno prebivala, če eden od njiju še vedno tam prebiva

- nasprotna stranka običajno prebiva - v primeru skupne vloge, običajno prebiva eden od zakoncev - vlagatelj običajno prebiva, če je bival tam najmanj 6 mesecev neposredno pred

vložitvijo vloge in je državljan te DČ - sta oba zakonca državljana: kako se to razlaga v primeru dvojnega državljanstva obeh

istih DČ EU? Primer C-168/08, Hadadi proti Mesko SEU: pristojna sta oba sodišča ni bilo naklonjeno efektivnemu državljanstvu (=imaš

državljanstvo tiste države, s katero si bolj povezan)

BU II bis ne definira pojma prebivališča ali se lahko uporabi pojem domicila? (GLEJ VAJE!)

Nacionalna pravila o pristojnosti se uporabijo, če po navedenih pristojnostih ni pristojno nobeno sodišče DČ – subsidiarna pristojnost- če časovni kriterij ni izpolnjen, tu ni personalnega kriterija, če ni pristojno nobeno sod DČ

SKLEP: uporaba BU II bis ni omejena na državljane EU, ki bivajo v EU!! (npr. Makedonka in Srb bi se razvezala v Nemčiji- uporaba BU II)

STARŠEVSKA ODGOVORNOST - splošna pristojnost => običajno po prebivališču otroka – ni pomembno državljanstvo (člen 8) - obstajajo izjeme => člen 9 in 10

- člen 12 => še druge pristojnosti, ki jih BU II določa:

možno tudi pristojnost sodišč, ki odločajo o razvezi ZZ: če ima vsaj 1 zakonec starševsko odg. do otroka in so zakonca in nosilci starševske odg. pristojnost sodišč sprejeli izrecno ali na drugačen nedvoumen način, v trenutku, ko se je pred sodiščem začel postopek in je to v otrokovo korist

sodišča DČ so pristojna tudi v zvezi s starševsko odgovornostjo v drugih

postopkih, kadar ima otrok bistveno povezavo s to DČ, zlasti zaradi dejstva, da eden od nosilcev starševske odgovornosti običajno prebiva v navedeni DČ ali je otrok državljan navedene DČ in so vse stranke v postopku pristojnost sodišč sprejele izrecno ali na drugačen nedvoumen način v trenutku, ko se je pred sodiščem začel postopek in je to v otrokovo korist

Naslov člena 12 je prorogatio fori- vendar to NI PRAVA prorogatio fori, gre za zavajajoč naslov!! Je pa res da MORA BITI PODANO SOGLASJE STRANK.

- člen 13 => pristojnost na podlagi navzočnosti otroka (npr. begunci)- kadar ni mogoče

ugotoviti otrokovega običajnega prebivališča in se pristojnosti ne da določiti na podlagi člena 12, so

pristojna sodišča DČ, kjer se otrok nahaja - subsidiarna pristojnost => uporabijo se nacionalna pravila DČ, v kolikor ne pride v poštev nič od zgoraj naštetega

PRENOS PRISTOJNOSTI – člen 15 BU II bis - samo izjemoma je možen prenos pristojnosti na sodišče druge DČ - ker je sodišče druge DČ bolj primerno za obravnavano zadevo otrok je s tako državo

posebej povezan (državljan te države, sedanje ali prejšnje običajno prebivališče) - gre za neko obliko forum non conveniens

- prenos pristojnosti mora biti v korist otroka

- prenos lahko zahteva

stranka sodišče po uradni dolžnosti na podlagi zahteve sodišča DČ, s katero je otrok posebej povezan

KONKURENCA PRISTOJNOSTI - pozitivni kompetenčni konflikt => mednarodno pristojnih je več sodišč

- prioritetno načelo => tisti, ki je prvi začel postopek - določbe so podobne tistim v BU I - pojem sodišča je v BU II bis širši => katerikoli organ, ki odloča o teh zadevah (sem spada tudi

naš CSD)

Naloge:

1. C- 327/10 Hypotečni banka proti Udu Miku Linderju

Tožnik: Češka banka Toženec: nemški državljan, zadnji znan domicil Češka Šlo je za potrošniški spor v zvezi s hipotekarnim posojilom. Stranki sta se dogovorili za pristojnost češkega sodišča točno v določenem kraju A.

Vložena tožba: 2008, na nekem drugem češkem sodišču v kraju B. Ali je bil dogovor v kraju A med strankama dovoljen? Ta dogovor je neveljaven gre za potrošniški spor- za mandatorne pristojnosti in le v posebnih primerih je

možen dogovor. Ni znano dosedanje stalno prebivališče toženca- ali je češko sodišče sploh pristojno? Potrošniški spori: pristojno je sodišče, kjer ima potrošnik domicil. Od domicila toženca je odvisno ali uporabi češko sodišče BU I ali lasten češki zakonik. Problem je tudi pri personalnem kriteriju kadar ima toženec domicil v eni izmed DČ EU se uporabi BU I =>

IZJEME:

- izključna pristojnost sodišča v EU (pravna podlaga 4. člen BU I)

- prorogatio fori sodišča v EU (pravna podlaga 4. člen BU I, napotuje le na 23 člen)

- spori z šibkejšimi strankami (pravna podlaga: 8-21 člen BU 1)

- C 412/98 Group Josi proti UGIC- Sodišče je zapisalo eno zelo čudno formulacijo, zaradi katere mnogi teoretiki menijo, da pod te izjeme spada tudi tiha privolitev). Toženec je tu imel domicil v EU. Družba, ki je tožila pa ga ni imela. Najdejo se tudi argumenti proti—4. člen napotuje na 23. člen

Odločitev SEU: Lahko se upošteva zadnje znano prebivališče potrošnika, vendar le takrat, ko to ni izven EU. Pravila BU I se lahko uporabijo tudi, ko domicila potrošnika ni mogoče ugotoviti, se lahko uporabi zadnje znano prebivališče, če to ni izven EU TA ODLOČBA POMENI ŠE ENO IZJEMO OD PERSONALNEGA KRITERIJA

2. C-509/09- eDate Advertising GmbH proti X in C-161/10- Martinez proti MGN Oliver Martinez je vložil tožbo v Franciji. X je vložil tožbo v Nemčiji. Družba pa je to vložitev tožbe v Nemčiji izpodbijala. Kaj je napaka v teh 2 odločbah? Str.5 točka 3 ali paragraf 48, 42 piše o naveznih okoliščinah, gre pa za

kriterije o MP!! O naveznih okoliščinah govorimo, ko gre za kolizijska pravila. 5(3) BU I pristojno je sodišče, kjer se je zgodil škodni dogodek- kraj, kjer je storilec deloval

- kraj škodne posledice Bistveno vprašanje: Kako razlagati kraj škodnega dogodka, kadar gre za kršitev osebnostnih pravic na spletu?? Distančni delikt- storilec je deloval v A, škodljiva posledica pa je nastala v B Razpršeni delikt- škodna posledica nastane na različnih krajih Tu gre za razpršeni delikt! Primer Fiona Shevill Ko gre za kršitev osebnostnih pravic po tiskanih medijih=> SEU: SISTEM MOZAIKA

Ali se to lahko uporabi tudi za splet? SEU: sistem mozaika velja tudi, ko gre za kršitev osebnostnih pravic preko drugih medijev, vendar to za splet ne velja, saj ima globalni učinek. Tu se je SEU uprla na kraj, kjer je center žrtvenih interesov. Tisto sodišče, kjer je center žrtvenih interesov, lahko odloča tudi glede celotne škode. Ali lahko vloži žrtev zahtevek tudi drugje?

- Tam, kjer je nastala škodljiva posledica? ZAHTEVA lahko LE ŠKODO, KI JE TAM NASTALA

Če je nastala škoda v večih krajih, lahko zahteva pri več sodiščih, ki so pristojni za te kraje—in tako dobi CELOTNO ŠKODO

- Tam, kjer je storilec deloval (kjer ima sedež)? ZAHTEVA lahko CELOTNO ŠKODO.

KOLIZIJSKO PRAVILO Namen: pove nam, katero pravo se v posameznem primeru uporabi (ko ima neko razmerje stik z

različnimi pravnimi redi) - med različnimi stičnimi točkami izbere tisto materialno pravo, ki je najbolj relevantno - ponavadi relevantnost teh točk opredeli zakonodajalec (pove, kateri stik je najbolj relavanten, ali državljanstvo ali..)

- STRUKTURA KOLIZIJSKEGA PRAVILA (≠ strukturi materialni normi)

odkazni pojem => tisto, kar navezujemo (lastnina, pogodba, razmerje,...)

navezni pojem => tisto, s čimer navezujemo; znamenje življenjskega pojava (npr.

domicil, državljanstvo, kraj škodnega dogodka,..)

uporabljeno pravo => tisto, po čem navezujemo

V zakonu obstajajo pravne praznine: Ko zakon za konkreten primer nima navezne okoliščine! To situacijo rešuje 3. člen ZMZPP uporaba načel ZMZPP, načel pravnega reda RS, načel MZP.

NE pride do avtomatske uporabe slovenskega prava!

- navezni pojem ne pove neposredno, katero pravo se uporabi

pove nam, katero znamenje življenjskega pojava bo pokazalo, katero pravo se uporabi

življenjski pojav = navezna okoliščina (državljanstvo, stalno prebivališče, kraj sklenitve

pogodbe + avtonomija volje => stranki se prej dogovorita, katero pravo se v primeru spora uporabi)

- primer kolizijske norme v ZMZPP Za pravno in poslovno spodobnost fizične osebe se uporabi pravo države, katere državljan je.

pravna in poslovna sposobnost = odkazni pojem

pravo države = uporabljeno pravokotno

državljanstvo = navezni pojem

NE moremo avtomatično uporabiti FRA materialnega prava, upoštevati moramo še FRA kolizijsko pravo problematika zavračanja.

NAVEZNA OKOLIŠČINA => osebne in stvarne (lega stvari, kraj, kjer se dejanje opravi,...)

osebne navezne okoliščine se tiste, ki se navezujejo na osebo (državljanstvo, domicil,..)

=> neposredno navezovalne in okvirne – glede na navodilo organu, ki uporablja KP

neposredno navezovalne so tiste, za katere zakonodajalec določi, da so relevantne => sodnik ne more uporabiti drugega prava oz. upoštevati druge okoliščine – ne sme od tega

odstopit. Sodnik JE VEZAN NA KP!

okvirne so tiste, katere zakonodajalec samo okvirno določi => sodnik odloči, katera

navezna okoliščina je bolj pomembna- veliko maneverskega prostora! Slo: primarno veljajo neposredno navezovalne. V določenih primerih pa uporabimo tudi okvirne.

=> proste in kompleksne

proste so tiste, ki pripeljejo do uporabe samo enega merodajnega prava (kraj škodnega

dogodka)

kompleksne so tiste, ki pripeljejo do uporabe več merodajnih prav => ločimo 4 vrste

navezovanj – kumulativno, alternativno, subsidiarno, distributivno

◦ kumulativno navezovanje => 37/2 ZMZPP; HKRATI se bosta uporabili 2 ali več prav.

Zakonodajalec tako določi, ko želi, da je neko razmerje širše in trdno urejeno.

◦ alternativno navezovanje => 33 ZMZPP; sodnik mora v tem primeru pogledati vsebino prav, na katera navezna okoliščina napotuje – ne more prosto izbirat med

pravi; ELEMENTI SO SE MED SABO ENAKOVREDNI- sodnik želi doseči VELJAVNOST

nekega pravnega posla, zato mora ugotoviti kaj določajo posamezna prava in uporabi

tisto, ki določa veljavnost pravnega posla.

◦ subsidiarno navezovanje => 11 ZMZPP; gre za to, da sploh pridemo do rezultata oz. uporabe prava, zakonodajalec ne zasleduje cilja; ELEMENTI SI NISO ENAKOVREDNI

◦ distributivno navezovanje => 34 ZMZPP; kadar se za razne dele pravnega razmerja uporabi različno merodajno pravokotno- to lahko storimo le do neke razumne mere

=> stalne in spremenljive

stalne so tiste, ki se ne spreminjajo in so časovno in prostorsko fiksirane (npr. kraj, kjer

nepremičnina leži, kraj sklenitve pogodbe)

spremenljive so tiste, ki časovno in prostorsko niso fiksirane (državljanstvo, stalno

prebivališče,domicil..); pride do MOBILNEGA KONFLIKTA, naš zakon ne daje rešitev! O tem bomo govorili pri stvarnem statutu! To se pojavi tudi pri družinskem statutu)

METODE DOLOČANJA NAVEZNIH OKOLIŠČIN 1.) aprioristična metoda => zakonodajalec vnaprej določi navezne okoliščine za vsak

posamezni primer; velja za kontinentalni sistem - prednosti => predvidljivost in pravna varnost - slabosti => navezna okoliščina je lahko zgolj naključna– uporabi se tista, ki jo

zakonodajalec določa, ne tista, ki je s primerom bolj povezana!!! (pravno razmerje je lahko v tesnejši zvezi z drugim pravom, a ga zakonodajalec ne more uporabiti zaradi tako določene navezne okoliščine)

2.) posterioristična metoda => uporabi se tisto pravo, ki je z pravnim razmerjem najtesneje

povezano; sodnik je tisti, ki naj določi navezno okoliščino v konkretnem primeru - slabosti => nepredvidljivost, ni pravne varnosti - obratno od zgornje metode

V Sloveniji imamo v ZMZPP obe metodi => primarna pa je aprioristična -stvarnopravni spori na nepremičninah tak spor je najbolj povezan s krajem, kjer leži nep. -obstajajo pa primeri, kjer navezne okoliščine niso tako jasne npr. nepogodbena OO

Vseeno pa je naš zakonodajalec naredil kompromis med njima in sicer: 2. člen ZMZPP- IZKLJUČITVENA KLAVZULA!! Tiče se samo UPORABE PRAVA, NIKOLI PRAVILA MP! Pravo, na katerega napotujejo določbe tega zakona se izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno, da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ta določba se ne uporablja, kadar pravo izbereta stranki.

Zakon tu predpiše svojo lastno derogacijo. Derogira pravila ZMZPP-ja. Do tega pride redko le

izjemoma za neke atipične primere: predvsem za nepogodbene odškodninske odgovornosti!! Npr. 2 slo smučarja A in B smučata v Avstriji. Trčita. A toži v Slo- sodnik bo moral odločati katero pravo naj uporabi. Po Z uporaba: avstrijsko pravo. Sodnik ugotovi, da je slo.pravo bolj povezano s primerom, saj gre za 2

slo.smučarja in se lahko uporabi slo.pravo.

Izključitvena klavzula NE pride v poštev v primeru, ko stranke same izberejo pravo na pogodbenem področju => ZAKAJ? Ker skoraj nikoli ni tesnejše zveze, kot to da stranki določita pravo. Stranke lahko izberejo katerokoli veljavno pravo.

VRSTE KOLIZIJSKIH PRAVIL - enostranske/enostavne => vedno pripeljejo do uporabe domačega prava (15/2 ZMZPP) - večstranske => lahko pripeljejo do uporabe prava, katerekoli države sveta (18 ZMZPP kako bi

se glasilo, če ga spremenimo v enostransko? Za lastninska razmerja in druge pr. na stvareh se uporabi slo. pravo ALI za last.r. in druge pr. na stvareh se uporabi slo.pravo, če se nahaja v RS.)

ZMZPP- večstranska KP 15/2- enostranska KP (je EDINO) Kriteriji za mednarodno pristojnost so lahko samo enostranski !!!

- samostojna => neposredno pove, katero je merodajno pravo (večina)- določena v 2.čl. ZMZPP

- nesamostojna => ne dajo neposrednega odgovora na to, katero pravo je merodajno in so dopolnjene z samostojnimi KP (zavračanje, javni red v 1. delu ZMZPP)

pomaga da se samostojna KP pravilno uporabijo

PRAVNA NARAVA KOLIZIJSKEGA PRAVILA - prisilnopravna narava => kadar jih sodnik mora uporabiti po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranke hočejo uporabiti ali ne - V SLO so kolizijska pravila prisilnopravne narave

- dispozitivna narava => stranke tiste, ki s svojimi predlogi in dokazi vplivajo na uporabo prava; sodnik jih ne upošteva po uradni dolžnosti

PRAVNA NAČELA KOLIZIJSKIH PRAVIL 1.) načelo pravičnosti => iz njega izpeljana ostala načela =>TEMELJNO NAČELO

pomeni, da se uporabi tisto pravo, ki je najbolj primerno in ustrezno ter da je z razmerjem

v najtesnejši zvezi

2.) načelo enakopravnosti => vsi pravni redi so si med sabo enakovredni, potrebno jih je enako obravnavati- tako lahko dosežemo načelo harmonije

Kje se kaže to načelo v ZMZPP??

- v primeru zakoncev => oba sta obravnavana enakopravno (kumulativno oba pravna reda)

- da so KP večstranska - stranke lahko same izberejo katerokoli pravo - zapolnjevanje pravnih praznin

3.) načelo harmonije

4.) načelo varstva šibkejšega => izjema/odstop od načela enakopravnosti, a kljub temu je izpeljano iz načela pravičnosti, če gre za varstvo šibkejše stranke; država lahko da prednost 1 pravnemu redu

5.) načelo najtesnejše zveze => kaže se v izključitveni klavzuli, v naveznih okoliščinah – te so praviloma oblikovane tako, da se v njih že odraža najtesnejša zveza

6.) načelo avtonomije/kolizijska avtonomija => pomeni, da stranke lahko same izberejo pravo, ki

se bo uporabilo za razrešitev spora

materialna avtonomija ≠ kolizijska avtonomija

- pri materialni avtonomiji se lahko dispozitivne norme nadomestijo s tujimi normami – na tak način se tuje pravo inkorporira v razmerju; kogentnih norm pa ne morejo nadomestiti z drugimi normami; uporabi se tudi ko ne gre za razmerje z mednarodnim elementom

- pri kolizijski avtonomiji pa se nadomestijo dispozitivne in tudi kogentne norme, izjema je javni red. Najbolj izraženo je na področju pogodbenih razmerij. Možna je samo na

področju MZP.

7.) načelo pravne varnosti => KP naj bodo vnaprej določena. Težnja k apriorističnem načinu določanja naveznih okoliščin.

8.) favor negotii =>v korist dogovorjenega- 7. člen ZMZPP

Če z zakonom ni določeno drugače, sta pravni posel in pravno dejanje glede oblike veljavna, če sta veljavna bodisi po pravu kraja, kjer je bil pravni posel sklenjen oziroma pravno dejanje opravljeno, bodisi po pravu, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja.

9.) favor laesi => načelo v korist oškodovanca – 30. člen ZMZPP

Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti.

10.) favor divortii- KP v korist razveze ZZ

11.) načelo integritete => za 1 pravno razmerje naj se uporabi le eno merodajno pravo. Le izjemoma se lahko uporabi za 1 pravno razmerje več merodajnih prav. Pomeni, da je delitev pravnega razmerja sicer mogoča, vendar samo do neke razumne meje

povezano je z distributivno obliko navezovanja => to se kaže v delitvi oseb => za enega

zakonca se uporabi eno pravo, za drugega pa drugo

to je možno samo takrat, kadar ti deli tvorijo samostojno celoto

UPORABA TUJEGA PRAVA Kolizijsko pravilo lahko pripelje do uporabe tujega prava v mislih nimamo tujega procesnega

prava! Temveč tuje materialno pravo.

Tu se odstopa od absolutne teritorialne suverenosti!

Zakaj je uporaba tujega prava pomembna? Da se vzpostavi sodelovanje + da pride do rešitve, ki bo veljavna v več državah, ne le v Slo. PROBLEMI??? => poznavanje tujega prava

ko se mora sodnik odločit za pravo

eni sodniki kolizijskih pravil ne priznavajo za imperativne norme => se temu izgonejo

eni uporabijo kolizijska pravila, a pridejo do zaključka, da ne morejo ugotoviti vsebine

tujega prava in tako uporabijo domače pravo

ugotavljanje vsebine tujega prava zahteva več časa, naporov, stroškov,...

prihaja tudi do problemov v primeru pravnih praznin v tujem pravu – kako to rešiti

Kako naj se sodnik seznani s tujim pravom => seznanitev je odvisna od tega, kako država gleda na tuje pravo

tuje pravo kot dejstvo => npr. angleško pravo domneva, da je tuje pravo enako

angleškemu: pravo je treba DOKAZATI kot ostala dejstva, stranke lahko to izpodbijajo

morajo prinesti dokaze na sodišče

tuje pravo je pravo =>SLO!! sodnik mora po uradni dolžnosti ugotoviti vsebino tujega

prava, to lahko stori na različne načine. Kaj pa če vsebine tujega prava ni mogoče ugotoviti => 12/3 člen ZMZPP

Če za posamezno razmerje nikakor ni mogoče ugotoviti vsebine tujega prava, se uporabi pravo Republike Slovenije. Primer: Imamo spor med SLO tožencem in AVST tožnikom glede neizpolnitve pogodbe, ki jo je treba izpolniti v Avstriji. Slo sodišče zavrne mednarodno pristojnost na podlagi 56. člena ZMZPP v povezavi s 3. členom ZMZPP. Ali je ravnal pravilno?

Sodišče ni ravnalo pravilno ni upoštevalo izključitvene klavzule!--> uporablja se le v uporabi z

KP! Ne pri mednarodni pristojnosti in pri izvrševanju in priznavanju tujih sodnih odločb!

ZAVRAČANJE/RENVOI - je miselna operacija, ki jo izvede sodnik glede tega, katero materialno pravo bo uporabil v

konkretnem primeru - obrne splošno pravilo na glavo - pojavilo se je zelo zgodaj => primer FORGO (1897) – obstajajo pa še starejši primeri Forgo je bil državljan Bavarske, od 5 leta naprej je živel v Franciji, ni pa imel dovoljenja za domicil- ni dobil fran. državljanstva. Bil je izvenzakonski otrok, ni imel potomcev. Imel je veliko premoženja. Vprašanje kdo sedaj deduje?

francosko pravo določa, da tega premoženja ne morejo podedovati sorodniki, če ga niso priznali => g. Farga po francoskem pravu niso nikoli priznali, zato bi to premoženje moglo pripadat državi (po bavarskem pravu pa bi premoženje morali dobiti njegovi sorodniki)

francosko kolizijsko pravo pa določa, da se mora uporabit pravo te osebe bavarska norma pa napoti nazaj na francosko pravo, kjer ima oseba domicil- deduje po

materini strani

FRA sodišče- ali naj fran. sodišče upošteva le bavarsko materialno pravo ali tudi kolizijska pravila?

(=Bavarsko pravo uporabimo le, če ima oseba domicil na Bavarskem) Uporabiti je treba tudi kolizijska pravila, ta pa so napotila nazaj na francosko pravo.

- vprašanje je, kakšen je obseg odkaza na tuje pravo, ki ga določa domača kolizijska norma => potrebno je ugotovit, ali domača pravna norma napotuje samo na tuje pravo, ali pa tuja norma napotuje tudi nazaj - stvarna napotitev => napotitev zgolj na materialno pravo (A-B)

- celotno napotilo => napotitev na celotno tuje pravo => posledica zavračanja : A – B – B A – B – A (napotilo nazaj; zavračanje prve stopnje) A – B – C (napotilo naprej; zavračanje druge stopnje)

KLJUČNE PREDPOSTAVKE ZAVRAČANJA 1.) teoretična predpostavka

predpisi morajo biti takšni, da se upošteva celotno napotilo, ne samo stvarno napoti na

celotno pravo tuje države

2.) kolizijske norme države foruma in države, na katero so te norme napotile, so različne

če so enake, ni zavračanja

3.) podano mora biti ustrezno DEJANSKO STANJE => dejstva, morajo ustrezat različnim kolizijskim normam iz prejšnje alineje ( npr. če bi imel Fargo dejanski domicil na Bavarskem do zavračanja ne bi prišlo) - nekatere države zavračanja ne priznavajo

RAZLOGI ZA IN PROTI ZAVRAČANJU ZA - indiciran red (pravni red, ki se uporabi) => je nedeljiva celota, zato je zavračanje opravičljivo - pravna varnost => uporabi se celotno napotilo

PROTI - kršitev suverenosti države (uporaba njenega prava je odvisna od vsebine tujih pravnih redov) - vsebina domače kolizijske norme je nedoločena (ker je pogojena z vsebino tuje norme) - uporaba tujega kolizijskega prava povzroča težave sodnikom + - začaran krog (A – B – A – B)- pink ponk situacija

nobenega prava ne moremo uporabiti

zavračanje naprej lahko zakomplicira zadevo (A – B – C – D)

2 rešitvi:

1.) single renvoi => zavračanje v enem koraku (kontinentalne države) 2.) foreign court theory (total renvoi/double renvoi )=> teorija drugega sodišča

SINGLE RENVOI - francosko sodišče francoske KN -> napotijo na nemško pravo -> napotijo na slovensko materialno pravo

ne glede na to, kam napotijo KN te druge države, se uporabi tisto pravo, na katerega je ta druga država napotila Ta teorija govori, da so druge KN odločilne! Ker KN Nemčije napotujejo na slo. pravo, se uporabi slovensko materialno pravo in ne slovenske KN!

DOUBLE RENVOI - primer oporočne sposobnosti Angleža, ki ima domicil v Franciji angleške KN D – D – FRA

angleški sodnik se postavi v čevlje francoskega sodnika

angleški sodnik mora upoštevati francoske kolizijske norme in tudi stališče francoskega prava glede zavračanja (-> single renvoi) => uporabi se francosko pravO

- SKRITI RENVOI => vračanje na pravne norme (22. člen ZMZPP) (lex fori)

Na Irskem je prepovedana razveza ZZ. Poseben zakon na Irskem je določal, da se lahko prizna tuja odločba irskih državljanov, če je 1 oseba imela domicil v Nemčiji.

Nemško pravo dovoljuje razvezo ZZ, vendar Nem. pravo napotuje na Irsko pravo. Vendar se smatra, da gre za neko skrito napotitev na Nem sodišče in zato se to tudi uporabi. LEX CAUSE pravo, ki se uporabi LEX FORI pravo sodišča

ZAVRAČANJE IN ZMZPP—6. člen - nekateri posebni zakoni (pomorski zakon) izključujejo zavračanje - zavračanje v mednarodnih pogodbah => zavračanje se ne upošteva, ker so se države sporazumele, s katerimi pravnim redom je razmerje najtesneje povezano - zavračanje v aktih EU => BU I in BU II bis => ni zavračanja, ker so pravila poenotena

- 6. člen ZMZPP

1. odstavek => velja celotno napotilo; single renvoi zato za nas NE VELJA!! 2. odstavek => nanaša se na situacijo, kadar gre za zavračanje nazaj

◦ če bi bil pri nas single renvoi, ta odstavek ne bi bil potreben => sprejeto, da imamo pri

nas uveljavljeno teorijo drugega sodišča KP niso določena le v ZMZPP, temveč tudi v specialnejših nacionalnih zakonih—Pomorski zakonik,

Zakon o menici,..= imajo prednostno uporabo pred ZMZPP

Npr. morali bi uporabiti KN specialnejšega zakona, ali moramo upoštevati 6. člen ZMZPP? NE, tu gre za stvarno napotitev. Ta člen se uporabi le, če gre za KN iz ZMZPP! Pri aktih eu stvarna napotitev

6/2 rešuje le delno začarani krog- le 2 situaciji:

S - A - B – S S – A – S

NE REŠUJE PA situacije S– A – B – A

nekateri so mnenja, da naj se uporabi pravo, ki je z razmerjem najtesneje povezano

(logično in smiselno), drugi pa, da se uporabi single renvoi, tretji, da lex fori

Kakšna je rešitev v primeru, ko stranke same izberejo pravo? - 6/3 ZMZPP Ni izključitvene klavzule!! Ali to velja le ko so stranke dejansko izbrale pravo ali tudi ko tega niso storile? 2. člen ZMZPP- »stranki izbereta«- LE KO STRANKI DEJANSKO IZBERETA

6/3 člen ZMZPP- »stranki imata pravico izbrati«- TUDI KO STRANKI NISTA IZBRALI, PA STA IMELI PRAVICO za pogodbena razmerja ne bo prišlo v poštev, ker imamo stvarno napotilo!!

IZIGRAVANJE/IN FRAUS LEGIS

- stranke spremenijo navezno okoliščino z namenom uporabe ugodnejšega prava => ustvarjanje

okoliščin, zaradi katerih se bo za posameznika uporabil bolj ugoden predpis - izigra se pravna posledica kolizijske norme (materialne) => pomeni manipulacijo kolizijskih norm

manipulira se s spremenljivimi naveznimi okoliščinami (sprememba državljanstva, domicila, prenos premičnine)

Ni možno spremeniti vseh naveznih okoliščin, možna pa je sprememba državljanstva, domicila, prenos premičnin v drugo državo! - primer Gretna Green Gretna Green je kraj na Škotskem, kjer so se dogajale poroke, ker so imeli zelo liberalne predpise

glede ZZ (ni se zahtevalo dovoljenje staršev). Bilo je dovolj, da se je uporabilo škotsko pravo, da so samo bili tam (ljudje so izigrali to navezno okoliščino). Kasneje so ta pravila na Škotskem spremenili 21 dni moraš biti na Škotskem, da lahko uporabiš škotsko pravo

- primer Bauffrenont (1873) => Kneginja B. je bila poročena z Francozom. Po Fran. pravu razveza ni možna. Šla je v Nemčijo, spremenila državljanstvo, da se je lahko razvezala.

- primer Madžarske (19. stoletje) => Avstrija ni dopuščala razveze – veliko bežali na Madžarsko, kjer so spremenili svojo vero in državljanstvo v madžarsko, da so se lahko razvezali - primer Marie Callas - primer ZDA => določene države imajo zelo stroge pogoje za razvezo (npr. Nevada)

ljudje gredo zato za nekaj dni drugam – npr. Dominikansko republiko (tam moraš biti 1 dan), da si tam ustvarijo fiktivni domicil in se razvežejo

ELEMENTI

1.) SUBJEKTIVNI Vsaka sprememba navezne okoliščine še ne pomeni izigravanja => za izigravanje je pomembno, da ne obstaja dobra vera oz. gre za progorozni namen

-Oseba A, ki ima v posesti premičnino in ni v dobri veri, prenese to premičnino iz ene v drugo državo, ker v

slednji obstajajo bolj ugodni pogoji za pridobitev LP. Po tem roku stvar spet prenese v prvo državo. tipičen

primer izigravanja -A po več letih bivanja v državi X pridobi državljanstvo te države in izgubi svoje prejšnje državljanstvo => gre za resnično spremembo navezne okoliščine ne gre za izigravanje

-Stranke izberejo merodajno pravo, ki nima nobene povezave s pravnim razmerjem

stranke morajo ravnati v skladu z zakonom => zakon to dopušča, zato ne ravnajo progorozno in ne gre za izigravanje

ZMZPP- nobena koneksnost se ne zahteva. Stranke lahko izberejo katerokoli pravo, tudi če nima nobene veze z njihovim pravnim razmerjem. Tu NI podano izigravanje!

2.) OBJEKTIVNI - dejansko pride do spremembe navezne okoliščine

VRSTE IZIGRAVANJA

- NEPOSREDNO => spremeni se navezna okoliščina, vendar se uporabi tista kolizijska norma, ki pa napoti na drugo merodajno pravo

- POSREDNO => izognitev domači kolizijski normi, ker se postopek vodi pred sodiščem druge države

tožnik ima možnost, da vloži tožbo pred slovenskim/domačim sodiščem, vloži pa jo pred hrvaškim/drugim sodiščem, ker si tam obeta ugodnejši rezultat

pojavi se vprašanje, ali gre res za izigravanje POSREDNO IZIGR. NI IZIGRAVANJE!!

zakon daje možnost forum shoppinga => ne moremo reči, da gre za izigravanje, ker to

možnost daje zakon in ne moremo reči, da ima progorozni namen- do neke mere dopusten

za izigravanje bi šlo, če bi se izognil IZKLJUČNI pristojnosti, a v tem primeru se pač odločba preprosto ne prizna

Ali so sankcije , ko se želi izogniti domačemu pravu ali tudi če se želi izogniti tujemu pravu? => naše pravo priznava izigravanje samo, ko se stranke želijo izogniti domačemu pravu

Kakšne so te sankcije? => tuje pravo se ne uporabi, uporabi se domače pravo (pravo, s katerim se

manipulira).

Izigravanje in ZMZPP ZMZPP o izigravanju nima določb, ker pri nas izigravanje ni nikoli ustvarjalo problema +

določba ni potrebna, ker se lahko zadevo drugače uredi (kot v Nem.pravu) ker pa problem ni urejen v ZMZPP, se ta problem rešuje s pridržkom javnega reda; obstaja pa

še ena možnost – uporabi se 3. člen ZPP (razpolaganje z zahtevkom)

čeprav ZMZPP o tem nima določb, še to ne pomeni, da se izigravanje dopušča

zaradi pravne varnosti bi bilo dobro, če bi zakon vseboval določbo o tem ima pa določbo o tem ZUKZ => upošteval samo izogibanje domačemu pravu

INTERLOKALNO PRAVO

Dva slovenska državljana sta na dopustu na Havajih, in sicer sta si privoščila 2 tedna počitnic. Najela sta tudi čoln, vanj pa je trčila majhna jahta. Pri tem je nastala premoženjska in nepremoženjska škoda. Tožba je bila vložena pred slovenskim sodiščem.

V takem primeru je po našem ZMZPP => merodajno pravo, kjer je bilo škodno dejanje storjeno Katero pravo se uporabi?? Naša pravna norma napoti na pravo ZDA, vendar je to sestavljeno iz večih prav zveznih držav ni enotnega pravnega reda

problem, ker domača kolizijska norma napotuje/odkazuje na pravo države z neenotnim pravnim redom

Slovensko sodišče odloča o premični zapuščini ameriškega državljana. KN v ZMZPP določa, da se uporabi pravo države, katere državljan je bil zapustnik do smrti. Vendarle…katero pravo se uporabi?

Gre za problem, ko domača kolizijska norma odkazuje na pravo države z neenotnim pravnim redom- notranja kolizija posameznih enot

rešitev je

- interlokalno pravo => na območju iste države opravlja tisto funkcijo, ki jo opravlja MZP za pravne rede več različnih držav Enako je veljalo za Jugoslavijo- interrepubliške KN

- 2 načina rešitve tega problema

pravila MZP neposredno opravijo izbor

končno izbiro opravijo notranje kolizijske norme države, ki nima enotnega pravnega reda

- ZMZPP – 9. člen

9/1 so naša pravila ZMZPP sposobna določiti točno pravo federalne enote??

Da, v našem 1. primeru- ko je zapisan kraj, kjer je bilo škodno dejanje storjeno – Hawaisko pravo. Naš 2. primer pa te sposobnosti nima!!

Nekatere KN so sposobne odkazati na točno pravo države z neenotnim pravnim redom, druge pa ne (državljanstvo) v tem primeru se uporabi interlokalno pravo

9/2 ko naše KN ne odkazujejo na določeno pravo in ko ne obstajajo norme interlokalnega

prava, se uporabi pravo v državi, kjer je izkazana najtesnejša vez.

VZAJEMNOST IN RETORZIJA - vzajemnost => izraz težnje, da se zavaruje enakopravno sodelovanje med državami - gre za načelo do ut des => daj, da bi dobil - sodelovanje med državami na nek način varuje pred retorzijskimi ukrepi (=povračilni ukrepi, neka vrsta maščvenja => slabijo sodelovanje) Področja, ki sodijo v MZP:

- mednarodna pristojnost vzajemnost obstaja na vseh teh območjih, - kolizijska pravila vendar pri KP ni primerna, NE OBSTAJA!!! - priznanje in izvršitev sodnih odločb

VZAJEMNOST NA RAVNI DOLOČANJA MERODAJNEGA PRAVA = bi pomenilo: tuje pravo, na katerega odkaže domača KN, se uporabi le, če se v dotični tuji državi v simetričnem primeru uporabi slovensko pravo. Če temu ni tako, se tuje pravo ne uporabi

-področje kolizijskih pravil

- vsaka država sama odloča, v katerih se uporabi tuje pravo => v nasprotnem primeru bi Slovenija zahtevala, da imajo vse države enake kolizijske norme kot Slovenija. Taka vzajemnost ni primerna! Primer: Poslovno sposobnost slo.državljana z domicilom v ANG pred angl.sodiščem. Angl.sodišče bo uporabilo svojo KN- uporaba angl.prava (zaradi domicila). Poslovna sposobnost slo.državljana z domicilom v ANG pred slo.sodiščem. Uporaba slo prava. ?

Poslovna sposobnost ang.državljana z domicilom v SLO pred slo.sodiščem. Uporaba slo.prava. ?

Na tem področju ni mesta za vzajemnost!! Postavljanje pogoja reciprocitete in uporaba retorzijskih ukrepov nimata mesta v domeni določanja merodajnega prava.

VZAJEMNOST NA RAVNI MEDNARODNE PRISTOJNOSTI IN PRIZNAVANJA IN IZVRŠITVE

Predvsem v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem tujih sodnih odločb, tudi retorzijska pristojnost. Vendar… priznamo tujo sodno odločbo pod pogojem vzajemnosti => sodišče ne prizna tuje sodne odločbe, če ni vzajemnosti s tisto državo

Postavi se veliko vprašanj: Na kakšni ravni iskati vzporedno priznanje in izvršitev? Ali zadošča, če

tuja država prizna naše odločbe ali mora imeti za to tudi iste pogoje?

Kako je z vzajemnostjo držav z neenotnim pravnim redom? Na kateri relaciji se upošteva vzajemnost? Uporaba relacije DRŽAVA- DRŽAVA in ne država- zvezna država!

OBLIKE VZAJEMNOSTI - glede na nastanek

diplomatska => nastane neposredno s sporazumom med državami na bilateralni ali multilateralni ravni

zakonska => vzajemnost predpisana v zakonu (neka država uredi pr.za tujce v samem Z. Če naš Z to določa in tuj Z določa enako za naše državljane- zak.vzajemnost)

dejanska => ni utemeljena v sporazumu ali v zakonu – do vzajemnosti prihaja v praksi

- glede na vsebino

formalna => tujec izenačen z domačinom, istočasno pa je domačin izenačen s tujcem v

tuji državi (v Rimu deduješ kot rimljan)

◦ tujec in domačin imata iste pravice => tujec ne dobi več pravic, čeprav po pravu

njegove države ima več pravic materialna => tujcu se da tiste pravice, ki jih ima domačin v tujčevi državi

◦ tujec dobi več pravic, ker domačin tam dobi več pravic po njihovem pravu

KVALIFIKACIJA

- subsumacija pravnih dejstev pod neko pravno normo. Govorimo o koliziji kvalifikacij. Kolizijski način reševanja razmerij z merodajnim pravom tu še sploh ne vemo, katero merodajno

pravo se bo uporabilo=> postavitev merila, ki odredi merodajno pravo. Specifičnost pa odpira svojevrstna vprašanja.

- Bartin in Khan sta »odkrila« to najtežjo snov v MZP

-kvalifikacija ni le problem MZP, je pa v MZP to še posebej težavno zaradi uporabe KN. Ta problem se pojavi pri kolizijskem oz. posrednem reševanju primerov. Pri neposrednem se ta problem ne

pojavi. - mednarodno pravo => po katerem pravu se opravi kvalifikacija, če v določenem primeru pride v poštev več prav - gre za vprašanje

kako postopati v primerih, ko se neko vprašanje pojavi še v času uporabe kolizijske norme

– ko torej še ni znano, katero pravo se bo uporabilo? => gre za vprašanje, ki se je prehitro pojavilo

pravno vprašanje, ki se pojavi med samo uporabo kolizijskih norm in ko torej še ne vemo, katero merodajno pravo lahko poda odgovor na vprašanje

…pojavi se dilema, kako – po katerem pravu – rešiti vprašanje, ki se je “prehitro” pojavilo?

PROBLEMI - ni samo problem, ko moramo vprašanje subsumirati pod eno ali drugo kolizijsko normo, ampak

tudi, kako sploh najti to kolizijsko normo (-> ko gre za institut, ki ga domače pravo sploh ne pozna, zaradi česa česar tudi ni kolizijske norme foruma) - po kvalifikaciji navezne okoliščine pa ni problem, samo v tem, katero kolizijsko normo uporabiti => tudi tukaj ni jasno, kam ta kolizijska norma vodi - ni enotne rešitve problemov

PRIMER: 1.Slovenski sodnik mora presoditi o veljavnosti dogovora o vzdrževanju razvezanega zakonca. Dogovor je bil sklenjen v času trajanja ZZ. Ali moramo uporabiti določbe pogodbenega statuta ali določbe družinskega statuta?

Presoditi je treba veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju- ali se presoja po dednem ali po pogodbenem statutu? 2.Angleška družba naroči 100 slik prekmurskih slikarjev pri slovenski družbi za ceno 20.000 funtov. Slo. podjetje sprejme ponudbo, pri čemer pa v pošiljki pošlje tudi nekaj slik slikarjev iz drugih regij. Angleški kupec sumi, da vse slike niso slike prekmurskih slikarjev ta sum kmalu preraste v spor, ki vodi pred alžirskim

sodiščem, za katerega pristojnost so se stranke dogovorile. Katero pravo je merodajno? Predpostavimo, da je ključno vprašanje pravočasnost reklamacije in da je angleško pravo za slo.družbo ugodnejše. Alžirsko pravo določa lex loci contractus: ker gre za pogodbo inter absentes, nastane problem: kateri kraj se šteje kot kraj sklenitve pogodbe? Angleško pravo stoji na teoriji izjave : uporabilo bi se slo.pravo Slovensko pravo stoji na teoriji sprejema: uporabilo bi se angleško pravo Alžirsko pravo stoji na teoriji sprejema : uporabilo bi se angleško pravo

3. Bivši Saudski kraj Ben Abdul-Aziz je naročil nizozemski banki, da 5im njegovim sinovom (ki jih je tudi imenoval)izplača po 5 mio dolarjev vsakemu. Izplačilo naj bi se izvedlo po njegovi smrti. Naročila je bilo poslano banki in njegovim 5im sinovom. Kraj umre. Problem je v tem, da ni imel samo 5 sinov, po izplačilu 25 mio dolarjev pa za ostale njegove sinove ni ostalo ravno dosti. Pred Nizozemskim sodiščem 3 od 5ih sinov zahtevajo izplačilo 5 mio, vendar se v spor vmeša še 73 zakonskih dedičev. Ti so trdili, da je razpolaganje zapustnika dednopravne narave in je po pravilih Saudske Arabije neveljavno. Trojica sinov pa je menila, da je šlo za darilo, ki nima napak po Niz.pravu. Katera Nizozemska norma naj se uporabi? Ali tista, ki za dedovanje predvideva uporabo državljanstva zapustnika ali normo, ki določa, da se za pogodbeno razmerje uporabi pravo, ki je z razmerjem najtesneje povezano- nizozemsko pravo.

KVALIFIKACIJA OZ. KOLIZIJA KVALIFIKACIJ Kaj je sploh kvalifikacija? Določanje položaja oz. mesta nečesa ali nekoga v nekem vrednostnem sistemu

- v pravnem smislu: postopek iskanja mesta dejstev v svetu pravnih pravil / subsumacija dejanskega stanja pod pravno normo KN nek življenjski primer oblečemo v pravno obleko

(po pravnih pojmih katerega prava naj izvršimo subsumacijo dejstev v trenutku, ko še iščemo

merodajno pravo?) - je miselna operacija, ki zahteva

analizo subsumpcijo + prilagajanje odločitev (+ obrazložitev)

Sodišče sploh ne ve, katero KN naj uporabi—> Kvalifikacija pravne kategorije in kvalifikacija navezne okoliščine? Pri kvalifikaciji navezne okoliščine ni problem v tem, katero KN uporabiti- tukaj ni jasno, kam to KN vodi Ne samo, ko moramo vprašanje subsumirati pod eno ali drugo KN, ampak tudi, kako sploh najti KN

ko gre za institut, ko ga domače pravo ne pozna ali zaradi česar tudi ni KN foruma (npr. trust- tega

instituta nimamo, kako naj sodišče v takem primeru postopa??)

PREDMET KVALIFIKACIJE

- kvalifikacija pravnih pojmov => npr. sklenitev zakonske zveze v večini pravnih redov šteje za obliko, v Grčiji pa za vsebino katero KN naj uporabimo: tisto, ki določa obliko ali tisto, ki določa

vsebino?

- kvalifikacija pravne institucije => npr. oče – nezakonski otrok (=> družinsko-pravno (SLO) ali

obligacijsko-pravno razmerje)

- kvalifikacija pravne veje => npr. zastaranje (SLO – uvrščeno v materialno pravo, common law sistem – uvrščeno v procesno pravo) Nemčija se je srečala s tem problemom: v Nem se je izdala Menica, uveljavila pa v Tenessee. Nemška KN: uporabi se pravo, kjer je potrebno izpolniti obvetnost (Tenessee). Toženec je uveljavljal zastaranje! Nemško pravo je napotilo zopet na enako pravo. V NEM- zastaranje (materialno), Tenessee- zastaranje (procesno) Tuje prosecno pravo se NE UPORABI zato niso upoštevali roka zastaranja v Tenessee, hkrati pa tudi niso bili

pristojni presojati po lastnem pravu. Tako niso upoštevali NOBENEGA ROKA zastaranja.

REŠITEV PROBLEMOV

- kvalifikacija lex fori (kvalifikacija opravi glede na pravo sodišča, kjer se sodi) => smisel nacionalnemu (slovenskemu) pravu, lahko da le nacionalno (slovensko) pravo

o primer slike: kvalifikacija po alžirskem pravu o primer Saudski kraj: kvalifikacija po nizoz.pravu

NE pride v poštev kadar gre za državljanstvo!!!

- kvalifikacija lex causae => kvalifikacija se opravi po tujem pravu, nato pa se uporabi domača kolizijska norma ta kvalifikacija ni dobila potrditve v praksi!

- kvalifikacija v več stopnjah => kvalifikacija se opravi po pravu, h kateremu norma pripada- je najboljša

2 kvalifikaciji: o Najprej kvalifikacija lex fori (po svojem pravu) => ko opravi to kvalifikacijo dobi KN, uporabi

domačo kolizijsko normo, ki ga napoti na tuje pravo, sodnik pozabi na 1. kvalifikacijo in naredi 2.kvalifikacijo:

o kvalifikacija po tujem pravu- lex causae => dobi KN ugotovitev merodajnega prava- odloča

kot tuji sodnik

- kvalifikacija po primerjalni metodi => primerjava značilnosti, ki jih morajo vsebovati instituti

v vseh pravnih redih, ni najbolj primerna 2 pomanjkljivosti:

o uporabi se lahko šele ko je narejena študija glede primerjave (praktični razlog proti) o vsak pravni red ima svoje specifične značilnosti, ki se lahko tako izgubijo- posplošenost

prava (teoretični razlog proti) = uporabilo bi se pravo brez njegovih značilnosti, torej nebi bilo zares tisto pravo, ki je bilo odkazano

Izvlečemo značilnosti več pravnih redov in določimo merodajno pravo.

- funkcionalna kvalifikacija => primerna za institute, ki jih domače pravo ne pozna

o izhajamo iz pojmov iz tujega prava, pri čemer upoštevamo funkcijo, ki jo ima določen institut nato najdemo domači institut, ki ima isto ali podobno funkcijo

KVALIFIKACIJA V MEDNARODNIH POGODBAH (te metode niso primerne)

- analiza rešitev o merodajnem pravu za kvalifikacijo se ne more uporabiti za unificirano mednarodno zasebno pravo

- kaj če vsaki državi prepustimo, da opravi kvalifikacijo po lex fori => mednarodni sporazum nima

več pomena – s tem se zaobide namen sporazuma - uporabi se avtonomna/konvencijska kvalifikacija- avtonomnost pojmov: razlaga se v zvezi s ciljem, namenom pravnih aktov - Rimska konvencija o uporabi prava za pogodbena obligacijska razmerja=> pri razlagi določb se upošteva njihova mednarodna narava ter želja po enaki interpretaciji in uporabi

KVALIFIKACIJA V ZMZPP - 9. člen ZUKZ (veljal pred ZMZPP v SFRJ) => »Pravo tuje države se uporablja po njegovem smislu

in z njegovimi pojmi.« => nakazovanje na kvalifikacijo v več stopnjah - ZMZPP o tem nima določbe => to pa ne pomeni, da kvalifikacija ni več potrebna na to nas

napotuje 3. odstavek 180. člena ZPP => Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj, če tožeča

stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka, če pa jo je navedla, sodnik ni vezan nanjo. - ali je slabost, da o tem nimamo določbe? Ni nujno, imamo možnost, da v določenih primerih uporabimo boljše rešitve => sodnik se lahko sam odloči za kvalif.metodo (kvalifikacija v več stopnjah bo najpogostejša)- uporabi se tista, ki je najbolj ustrezna in pravična = uporaba metode je odvisna od okoliščin primera uporabi naj se tista, ki je najbolj ustrezna in skladna z načelom

pravičnosti v MZP.

PRILAGAJANJE

Ko je treba uporabiti več pravnih redov (domačega in tujega), med njimi pa obstajajo velike razlike ali pa pride do nasprotujočih rešitev.

S prilagajanjem se izogibamo nasprotnih rešitev, pri čemer se ne korigirajo norme, ampak učinki njihove uporabe. Npr. pravo X ločitev od mize & postelje

pravo Y razveza ZZ uporabimo enako razlage

Prilagajanje je dopustno le, če tudi po uporabi poznanih metod določanja vsebine prava (npr. teleološka razlaga KN) ostaja nasprotje norm, ki jih je treba uporabiti. Kako to rešiti obstajajo različni načini:

-prednost dati eni rešitvi, ignoriranje ene KN -razširitev KN na vprašanje, ki je ostalo odprto - modificirano uporabo materialnega prava: omejitev, razširitev ali sprememba določene pravne norme merodajnega prava Katerega uporabimo?

Odvisno od primera, upoštevati moramo načelo pravne varnosti in predvidljivosti.

Nekaj primerov: 1. Poligamni državljan države X in njegove tri žene postanejo slovenski državljani. Za osebna razmerja zakoncev se uporabi pravo državljanstva (slovensko p.).Tisto, kar po naših materialnih predpisih pripada ženi (preživljanje ipd.) se po pravu države X deli na vse tri. To pomeni, da pride v slovenskem pravu do nasprotja norm: mož daje vsaki ženi celoto, obstaja pa samo ena celota! 2. Če zakonskopremoženjski statut daje vdovi po smrti moža samo dednopravne zahtevke, po dednopravnem statutu pa ima vdova samo zakonskoprem. zahtevke, pride do zakonske praznine, ki jo je treba zapolniti. 3. Po merodajnem angleškem pravu ima dedič pravice trusta na nepremičninah, ki ležijo v Sloveniji. Tega instituta slovensko pravo ne pozna – pride do nasprotja med slovenskim in angleškim pravom. 4.Odgovornost proizvajalca za napake je v slovenskem pravu opredeljena kot deliktna, v belgijskem pa kot pogodbena odgovornost. Slovenski proizvajalec na podlagi pogodbe izroči neko napravo v Belgijo, kjer se pokažejo napake. Pride do uporabe belgijskega prava zaradi lex loci delicti commissi. V takem primeru slovenski proizvajalec ne bo odgovoren za škodo niti po slovenskem pogodbenem statutu niti po belgijskem deliktnem statutu, čeprav je v obeh pravnih redih odgovoren.

PREDHODNO VPRAŠANJE Ko je za rešitev glavnega vprašanje potrebno predhodno rešiti še drugo vprašanje => rešitev

predhodnega vprašanja vpliva na rešitev primera

Sin vloži tožbo za preživljanje napram očetu. Oče v postopku trdi, da ni oče. Kaj naredi sodišče?

- po kolizijskih normah katere države se ugotovi merodajno pravo za rešitev predhodnega vprašanja??

Družba A vloži tožbo za izpolnitev pogodbe. V postopku druga družba (tožnik) navaja, da je pogodba neveljavna. Kaj napravi sodišče?

Državljan države X vloži tožbo na povrnitev škode zaradi kršitve LP, do česar je prišlo s protipravnim dejanjem v Avstriji. Sodišče uporabi KN lex loci delicti cimissi in uporabi Avstrijsko pravo. Pri tem se v postopku pojavi predhodno vprašanje ali je oškodovanec resnično lastnik stvari.

Po KN katere države ugotoviti merodajno pravo za rešitev predhodnega vprašanja? Lex fori ali lex causae?

PREDPOSTAVKE 1.) za glavno vprašanje mora biti merodajno tuje materialno pravo!!!

če se uporabi domače pravo, potem ni problema => lex fori = lex causae

2.) v predhodnem vprašanju mora biti SAMOSTOJNA PRAVNA ENOTA + vsebovati mora MEDNARODNI ELEMENT

samostojna pravna enota pomeni, da se lahko pojavi tudi kot glavno vprašanje

3.) drugačna materialnopravna rešitev => obe kolizijski normi morata voditi do drugačne materialne rešitve

če vodita do enake, je vseeno katera kolizijska norma se uporabi

2 REŠITVI PROBLEMA- večinsko stališče, da je potrebno dati prednost samostojnemu

navezovanju; vendar je odgovor odvisen od konkretnega primera

- nesamostojno/odvisno navezovanje => uporabi se kolizijska norma lex causae

V našem zgornjem primeru: za predhodno vprašanje bo sodišče uporabilo KP avstrijskega prava Razlog za to rešitev je mednarodna harmonizacija!

predhodno vprašanje v državi A se kasneje pojavi kot glavno vprašanje v državi B

◦ država A pri tem uporabi kolizijske norme države B

◦ država B pa po tem uporabi svoje kolizijske norme – napoti se na pravo C

- samostojno navezovanje => uporabi se kolizijska norma lex fori V našem zgornjem primeru: za predhodno vprašanje bo sodišče uporabilo KP slovenskega prava.

Gre za notranjo harmonizacijo! če predhodno vprašanje ni pravnomočno => če je pravnomočno, se uporabi nesamostojno

navezovanje

- določene navezne okoliščine se nikoli ne presojajo po lex fori => državljanstvo, državna pripadnost ladje in letala se presoja po lex causae

JAVNI RED

Norme neposredne uporabe ≠ norme javnega reda Uporabimo jih PRED uporabo pravil KP uporabimo jih NA PODLAGI uporabe pravil KP

Slo.sodišče- na NNU se bo sklicevala še preden bo ugotovilo KP Slo. sodišče—KP X => vendar tega pravnega reda ne bomo uporabili, ker je v nasprotju z javnim

redom

- uporaba tujega prava- »skok v temo«: sodnik, stranke ne vedo, kakšna so pravila npr. Japon.pr. - ali uporabiti tujo določbo, ki je v nasprotju z osnovnimi načeli, na katerih temelji naš pravni red? - ali obstajajo meje pri uporabi tujega prava?

da => če določbe presegajo mejo, se takšne norme ne uporabijo nekaterih vrednost ne žrtvujemo => JAVNI RED (vrednote, ki jih ne moremo žrtvovati)

- ta problem se pojavi

v domeni uporabe prava (5. člen ZMZPP)- slo. sodišče ne uporabi tujega prava, če je učinek

tega tujega prava v nasprotju z javnim redom

v domeni faze priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb (101. člen ZMZPP)- naš pravni red ne prizna tuje sodne odločbe, če ima učinek, ki je v nasprotju z našim pravnim redom

- tuja norma je drugačna od naše => če tujih norm ne bi upoštevali, se nikoli ne bi uporabile

razlike med normami sicer obstajajo obstajajo pa določene norme, ki se ne uporabijo (npr. izvenzakonski otrok ne deduje) =>

uporabi se naša norma ali se najde drugačna rešitev

Primer: 1.Zapustnik je državljan države X. Nima oporoke, zato kot zakoniti dediči pridejo v poštev njegova žena in dvoje otrok, od katerih je eden izvenzakonski. Premoženje zapustnika se nahaja v SLO, kjer se tudi vodi zapuščinska obravnava. Glede uporabe merodajnega prava sodišče uporabi domačo KN, ki določa, da se uporabi pravo, katere državljan je zapustnik. Pravo države X določa:

- zakonec dobi 2/3, 1/3 pa se razdeli na enake dele med zakonske in izvenzakonske otrokež Normalno je, da imajo različne države različno urejena področja. Takšno razliko mi odobravamo, ni v nasprotju z našim javnim redom.

- izvenzakonski otroci ne morejo dedovati

Slo: izenačitev zakonskih in izvenzakonskih otrok je ena izmed temeljnih vrednot. Tega pravila ne bomo uporabili, saj je v nasprotju z našim JR 2.Slovenski državljan se želi poročiti s Švicarko pred slovenskim matičarjem. On je star 25 let, ona 19. Po slovenskem pravu se lahko oseba poroči z 18 letom starosti, po švicarskem šele z 21. Po ZMZPP se uporabi pravo državljanstva obeh zakoncev. KN odkaže na švicarsko pravo, po katerem se ZZ ne more skleniti. Ali bomo to razliko tolerirali? Ja, švicarsko pravo določa le višjo starost, ne ogrožajo se temeljne vrednote javnega reda v SLO. 3.Predpostavimo, da nevesta ni iz Švice, pač pa iz države Y in da problem ni v starosti, ampak v barvi njene kože. Naša KN odkaže tudi na pravo državljanstva te države Y, ki prepoveduje sklepanje ZZ oseb, ki niso iste barve kože. Ali bo upošteval to tuje pravo? Ne! V Slo: temeljna vrednota je prepoved diskriminacije na podlagi rase. 4.Pred našim sodiščem se zahteva priznanje odločbe tujega sodišča o razvezi ZZ, kjer pa ni bilo istočasno odločeno tudi o varstvu in vzgoji otroka. Po naših predpisih namreč sodišče ob razvezi odloči tudi o teh zadevah – gre za pravilo, ki je v interesu otroka. Ali je to pravilo istočasno tudi pravilo, ki sodi v naš javni red?

NE, priznali bomo tujo sodno odločbo! Ne gre za razlike pri varstvu interesov otroka, temveč je razlika le v načinu, kako se varuje interese otroka.

POJEM JAVNEGA REDA v. USTANOVA JAVNEGA REDA - javni red => določbe domačega prava, ki se morajo v vsakem primeru zaščititi - ustanova javnega reda => institut MZP, ki omogoča sodniku, da ne uporabi tujega prava ali da ne prizna tuje sodne odločbe, če je v nasprotju z našim javnim redom

ZNAČILNOSTI JAVNEGA REDA - velika abstraktnost norme - velika nejasnost norme

Kaj je vsebina javnega reda?? - temeljna ustavna načela - temeljna zakonska načela - moralna načela in - interesi države.

gre za težavo ugotavljanja vsebine ali kroga določb, ki jih lahko uvrstimo v javni red

2 osnovna pristopa

◦ splošna norma => določa, kaj je javni red; osnovna načela pravnega reda države (bolj

velja za nas)

◦ enumeracija določb, ki jih javni red zajema = PREDNOST

V javni red ne spadajo vse kongentne norme! Položaj kongentnih norm na domači ravni se ne more enačiti s položajem kongentnih norm na ravni razmerij z mednarodnim elementom. Domača raven odstopanje od dispozitivnih norm Razmerje z mednarodnim elementom možno je tudi odstopanje od kongentnim norm

Javni red ≠ mednarodni javni red

javni red => razmerja brez mednarodnega elementa mednarodni javni red => razmerja z mednarodnim elementom javni red so tista prisilna pravna pravila, brez spoštovanja katerih bi bila prizadeta

integriteta domačega pravnega reda – v tem primeru se govori o mednarodnem javnem

redu

Primer => določba o polnoletnosti (kogentna norma)

javni red => določbe se ne more zamenjat, če gre za domača razmerja mednarodni javni red => če gre za razmerje z mednarodnim elementom, se lahko zamenja

SLO: sklenitev ZZ : 18 let kongentna norma

FRA: sklenitev ZZ: 16 LET

2 Slovenca: ne moreta odstopiti od te norme, ki je kogentna 1 Slovenec, 1 Francoz: tu lahko odstopimo od kongentne norme!!

-Ali javni red predstavljajo vse kongentne norme neke države? NE. -Ali se upošteva javni red, kot velja v času nastanka, ali v času odločanja o nekem pravnem razmerju => uporabi se javni red, ki velja v času odločanja (enako velja za priznanje in izvršitev sodnih odločb)

Tuja norma je v nasprotju z pravnim redom ≠ učinek tuje norme je v nasprotju s pravnim redom

presoja se UČINEK, ki ga taka norma doseže, ne sama tuja norma institut javnega reda se uporabi samo, če učinek tuje norme nasprotuje javnemu redu =>

uporaba tujega prava ne pomeni sprejemanje tujega prava ampak njegovega učinka! Primer: 1. Špansko sodišče je odločalo o zahtevku žene, ki je zahtevala moževo premoženje, od katerega se je razvezala že pred njegovo smrtjo. Zahtevek je utemeljila na tem, da je razveza takrat bila nasprotna španskemu JR in zato nična. Na ta način bi kot preživeli zakonec lahko dedovala (do razveze ZZ je prišlo na Kubi na njeno zahtevo). Špansko sodišče je napravilo naslednje pomembno razlikovanje. Razveza je institut, ki nasprotuje JR, vendar pa

JR niso nasprotni premoženjski učinki razveze, ki so zelo blizu premoženjskim učinkom ločitve od mize in postelje (institut, ki ga je poznalo špansko pravo). Sodišče ženi ni prisodilo nobenega premoženja!

Kaj pa če bi špansko sodišče moralo presojati glede P&I kubanske sodne odločbe? Špansko sodišče bi to tujo odločbo zavrnilo, ker je v nasprotju z njihovim JR.

2. V nekaterih državah en zakonec napram drugemu ne more zahtevati odškodnine iz prometne nezgode, ki jo je zakrivil drugi zakonec. Danes namen tega pravila: da se preprečijo fiktivni spori v škodo zavarovalnice. Včasih pa žena ni bila ločena oseba od svojega moža Ali je taka določba v nasprotju z našim javnim redom? Ne, ker imata zakonca skupno premoženje! VEDNO SE VPRAŠAJ PO UČINKU!!!! Javni red pomeni določeno zlo, vendar je to nujno zlo!

gre za mednarodno sodelovanje več pravnih redov => mi upoštevamo tuje pravne rede javni red pa ovira to medn. sodelovanje, zato je zlo

je pa nujno zlo, saj brez njega MZP sploh ne bi obstajalo => nobena država ne bi bila

pripravljena žrtvovati svojih vrednost

◦ javni red je pomemben korektiv, da se zavrnejo samo tiste določbe, ki so absolutno

nesprejemljive za določen pravni red

POSLEDICE UPORABE PRIDRIŽKA JAVNEGA REDA

- odstop od KN foruma in neuporaba tujega prava Katero pravo se uporabi? Pravo lex fori = pravo foruma

ali pa se lahko uporabi drugo pravilo istega tujega prava, to pravilo pa je podobno => pri

nas se tuje pravo sploh ne more uporabiti – tudi podobna tuja norma naj se v našem pravnem redu ne bo uporabila, ampak samo domača!!!

Kaj pa če so v nasprotju z našim javnim redom instituti tujega prava, ki so v zadevanem sporu

irelavanti?

NE!! Sicer bi to pomenilo, da bi moral sodnik preučiti celotno pravo druge države. Pomembni so le instituti, ki so relevantni za določen primer.

STATUT - napotuje na vsebino materialnih/substančnih norm, ki so bile poklicane od kolizijske norme.

- LEX-merodajno pravo (pravo, ki ga izberemo med več pravnimi redi za konkreten primer) - statuti so v bistvu kolizijske norme

npr. delovnopravni statut nas napoti na materialno pravo, ki se uporabi za rešitev vprašanja, kdo so zakoniti dediči

personalni, deliktni, pogodbeni, družinski

PREPLETANJE STATUTOV - npr. v pogodbenem razmerju se pojavi vprašanje poslovne sposobnosti => ali se za to vprašanje uporabi pogodbeni statut? => NE, uporabi se personalni statut

Pravo, ki ga stranki veljavno izbereta se uporabi tudi za reševanje stvarnopravnih vprašanj na premični stvari, ki je predmet pogodbe med njima.

- trditev ni pravilna, ker se uporabi stvarni statut avtonomije volje ni

- pogodbeni statut se uporabi le za obligacijska razmerja

gre za prepletanje statutov

stvarnopravno razmerje ni del pogodbenega razmerja + ga ne ureja pogodbeni statut - vedeti moramo, kaj ureja posamezni statut

pogodbeni statut => veljavnost pogodbe,... personalni statut => poslovna sposobnost

- upoštevati moramo meje enega in drugega statuta

NE gre za „delitev“ statutov/„deljene“ statute oz. severability prava (=za en del pogodbenega

razmerja se uporabi eno pravo, za drug del pa drugo pravo)

Npr. pogodbeni statut delitev statuta

- za izpolnitev pogodbe naj se uporabi nemško pravo napotitev na različna prava - za sklenitev pogodbe naj se uporabi slovensko pravo glede enakega vpr. v statutu

PERSONALNI STATUT - navezne okoliščine => državljanstvo, stalno prebivališče, začasno prebivališče, pravna sposobnost, poslovna sposobnost

FIZIČNE OSEBE

1.) DRŽAVLJANSTVO

=vez, na podlagi katere se določa pripadnost osebe določeni državi in tako nastanejo določene pravice in obveznosti - podelitev državljanstva ureja Zakon o državljanstvu, o podelitvi pa odloča država (npr. Slovenija odloča o podelitvi slovenskega državljanstva) - pojavlja se kot primarna navezna okoliščinam pri personalnem, družinskem in dednem statutu

- 2 splošna načina/principa podelitve državljanstva

ius sanguinis (z rojstvom po starših)

ius soli (po teritoriju rojstva – ZDA; tudi v Sloveniji, kolikor starši niso znani ali ni znano državljanstvo)

- 2 dopolnilna načina podelitve državljanstva (tekom življenja)

z naturalizacijo (v trenutku, ko oseba prejme odločbo) drugo (po mednarodni pogodbi)

PROBLEM: apartidi, bipartidi - bipatridi => osebe z več državljanstvi

primer => 2 slo.državljana, otrok, ki se rodi v ZDA 10. člen ZMZPP => če ima oseba slovensko in tuje državljanstvo – če je poslovno

sposobna, se šteje, kot da ima samo slovensko državljanstvo če ima oseba dvoje ali več (samo) tujih državljanstev (2. odstavek) => NAČELO

EFEKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA – realna vez z določeno državo (s katero ima najtesnejšo vez => stalno prebivališče je najtesnejša vez)

- apatridi => osebe, ki nimajo nobenega državljanstva

kako lahko pride do tega – 2 ameriška državljana rodita otroka v SLO -v državi A velja ius sanguinis, v državi B pa ius soli => oseba z državljanstvom države B rodi otroka v državi A => otrok nima državljanstva

katero pravo uporabiti (to vprašanje se pojavi povsod, kjer je navezna okoliščina državljanstvo) => 11. člen ZMZPP – pravo države, kjer ima oseba stalno prebivališče - začasno prebivališče - pravo RS

2.) STALNO PREBIVALIŠČE - definicija je podana v 3.členu ZPPreb (Zakon o prijavi stalnega prebivališča) => stalno

prebivališče je naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem stalno prebiva, ker je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave

iz te definicije lahko izluščimo 2 konstitutivna elementa domicila => -dejanski element => prisotnost na določenem mestu

-voljni element => namen stalno prebivati (animus sempre vivendi)

- razlika med navezno okoliščino domicila in državljanstva kaže tesnejšo, realnejšo vez lažje določljiv

lažje spremeni kot državljanstvo navezuje na območje celotne države navezuje na ožje območje znotraj države manj nagnjeno k spremembam

problemi z bipatridi in apatridi

V personalnem statutu je primarna navezna okoliščina državljanstvo!

3.) ZAČASNO PREBIVALIŠČE - definicija v 3. členu ZPPreb => začasno prebivališče je vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem

nima namena stalno prebivati - uporabi se kot subsidiarna navezna okoliščina

4.) OBIČAJNO BIVALIŠČE - pojavlja se v mednarodnih konvencijah in zamenjuje domicil

- kraj, ker oseba običajno/po navadi biva => značilna je TRAJNOST - domicil – običajno bivališče

skupno/stičišče => dejanski element razlika => voljni element – pri običajnem bivališču ni voljnega elementa

- domicil: animus sempre vivendi - običajno bivališče: animus residendi

5.) PRAVNA SPOSOBNOST = sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti

splošna => velja za vse osebe posebna => velja za določene osebe (oporočna sposobnost)

- pridobi se z rojstvom in izgubi s smrtjo - razlike obstajajo v času pridobitve pravne sposobnosti

Slovenija, Nemčija => otrok se mora roditi živ Francija => otrok se mora roditi živ + sposoben mora biti za življenje Španija => otrok se mora roditi živ + 24 ur mora ostati živ (figura humana)

Nemški državljan v oporoki določi volilo v korist svojega nerojenega otroka, ki ga pričakuje njegova španska prijateljica. Med porodom pride do zapletov in otrok po treh urah umre.

- po nemškem pravu bi otrok dedoval- po njem bi dedovala španska prijateljica - po španskem pravu => otrok ni izpolnil pogojev, mati ne dobi ničesar

- 13/1. člen ZMZPP => lex nationalis => uporabi se pravo državljanstva

6.) POSLOVNA SPOSOBNOST - sposobnost nastopati v pravnem prometu, sposobnost pridobivati pravice in opravljati obveznosti - popolno pravno sposobnost pridobimo z 18. letom, lahko pa tudi prej s sklenitvijo zakonske zveze, ali tako, da postanemo starš

- ločimo absolutno poslovno sposobnost (do 15) delno poslovno sposobnost (15-18) popolno poslovno nesposobnost (od 18 let)

- 13. člen ZMZPP: 2 navezni okoliščini:

lex nationalis (navezna okoliščina državljanstvo) => tudi za odvzem in omejitev poslovne

sposobnosti

lex nationalis + lex loci actus => pravo kraja, kjer nastane obveznost (zaradi varstva pravnega prometa => izjema od tega so družinska in dedna razmerja, kjer lex loci actus ne velja)

7.) RAZGLASITEV POGREŠANCA ZA MRTVEGA - lex nationalis ob pogrešanju => zakonodajalec je fiksiral navezno okoliščino

8.) OSEBNO IME - lex nationalis osebe, ki se ji določa ali spreminja osebno ime

PRAVNE OSEBE

Teorije glede pripadnosti pravne osebe državi:

teorija, kraj dejanskega sedeža => kraj, kjer se dejansko sprejemajo odločitve teorija inkorporacije => kraj, kjer je bila ustanovljena (P.O. je del tiste države)

- 17. člen ZMZPP

3. odstavek => teorija inkorporacije se kombinira s teorijo sedeža primarno zagovarja t.inkorporacije. Sekundarno pa zagovarja t.dejanskega sedeža (zadnji

stavek 17.člena) le v tem primeru, pod tem pogojem.

ta člen ni kolizijska norma => samo navaja, kako ugotovimo pripadnost pravne osebe

DEDNI STATUT - uporablja se za vprašanja dedovanja: splošni pogoji dedovanja, dedni redi, vprašanja v zvezi z zakonitim dedovanjem, nujni delež, vračunanje daril, razmerja med sodediči,..

Predhodno vprašanje npr. veljavnost ZZ ne moremo uporabiti dednega statuta! Uporabimo

zakonski statut. TEŽAVE V MEDNARODNEM PRAVU => primer Šeljapin (sovjetski državljan, ki je napisal oporoko)

oporoka => ¾ premoženja razdelil med svojih 8 otrok (5 iz prve ZZ + 3), ¼ pa svoji ženi

imel je tudi nepremičnino v Franciji => spor – francosko pravo takrat ni poznalo enakopravnosti med zakonskimi in zunajzakonskimi otroci, zato slednji niso mogli dedovati po očetu. Sovjetsko pravo take razlike ni poznalo.

Francosko sodišče je odločilo, da se za nepremičnine uporabijo KP države, kjer se nepremičnine nahajajo uporabilo se je francosko pravo: otroci niso dobili ničesar. Šlo je za pravilo deljene

zapuščine.

TEŽAVE glede:

položaj zakonskih in nezakonskih otrok (ponekod niso izenačeni) oblika oporoke starost za sestavo oporoke (15, 18)

kvalifikacija pravnih kategorij => ali določen institut pomeni družinsko, dedno ali obligacijsko pravno razmerje (npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju)

Primer: X zapusti premoženje ženi (otrok ni). Nujni delež uveljavlja njegov nezakonski otrok (posvojen). Pravo države A: posvojenec ohrani pravico do dedovanja po bioloških starših Pravo države B: deduje le po posvojiteljih Spor pred sodiščem države A, katere KN določa: za posvojitev se uporablja pravo države, katere državljan je

posvojenec (B); za dedovanje pa pravo države, katere državljan je bil zapustnik (A)Problem: kvalifikacija -

dednopravno vprašanje (uporaba dednega statuta) ali vprašanje dejstev posvojitve (uporaba družinskega

statuta)

VIRI MEDNARODNEGA DEDNEGA PRAVA

bilateralne konvencije (Slovenija z Avstrijo, Madžarsko,...)

multilateralne konvencije

◦ Haaška konvencija o koliziji zakonov glede oblike oporočnih določb (1961)

- temelji na načelu in favorem testamenti (=vse, da se oporoka ohrani v veljavi) in načelu enotne oporoke (=z eno oporoko se razpolaga z vsem premoženjem).

- vzajemnost se ne zahteva => konvencija se uporabi ne glede na vse - ko gre za obliko veljavnosti oporoke se uporabi ta Haaška konvencija in ne 33. člen

ZMZPP + dodaja še neke določbe.

- ZMZPP se uporabi le, če gre za neke zadeve, ki jih Haaška konvencija ne ureja, pa dovoljuje da jih ureja ZMZPP vendar se sklicujemo na Haaško konvencijo

◦ Konvencija o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke (1973)

Razlika med tema dvema konvencijama => pri prvi gre za kolizijske norme, pri drugi pa za substančne določbe

MZP EU- Predlog Uredbe EU o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, P&I sodnih odločb in javnih

listin v zapuščinskih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju še ni realizirana

- 2 osnovni koncepciji o določanju prava (odvisno od tega kateri pravni akt se bo uporabil)

načelo enotne dediščine (SLO) => vsa zapuščina se presoja po enem pravu – po

personalnem pravu zapustnika

načelo deljene dediščine => zapuščina se presoja po več pravnih redih – npr. nepremičnine se presojajo po pravu, kjer nepremičnina leži, vse premičnine pa po pravu zapustnika

Dedovanje na podlagi ZAKONA

za dedovanje se uporabi pravo države, katere državljan je bil zapustnik ob smrti osebe brez državljanstva? => stalno prebivališče ob smrti (11. člen ZMZPP) osebe z več državljanstvi? => 10. člen ZMZPPloči, če ima slovensko+tuje ali samo več

tujih državljanstev kako je določeno pravo za dednopravna razmerja glede nepremičnin?

◦ unitaristično načelo

◦ pluralistično načelo => pravo, kjer nepremičnine ležijo

Dedovanje na podlagi OPOROKE

isto kot za zakonsko dedovanje posebna pravila glede oblike oporoke 33. člen ZMZPP

◦ in favorem testamenti – renvoi? => to vprašanje ureja Haaška konvencija o koliziji

zakonov glede oblike oporočnih določb, konvencije pa načeloma izključujejo renvoi => RENVOI JE IZKLJUČEN ZARADI KONVENCIJE in ne zaradi 6. Člena zato se direktno

uporabijo materialna pravila oporočna sposobnost => po pravu države, katere državljanstvo je imel oporočitelj ob

sestavi oporoke (fiksirana spremenljiva navezna okoliščina) gre za posebno sposobnost, kjer gre za posebno navezovanje => to je specialna norma (ta

sposobnost se ne presoja po 13. členu ZMZPP)

POGODBENI STATUT - katero pravo se uporabi v obligacijskih razmerjih

Pravni viri: imamo ZMZPP + specialni predpisi (ladje, letalstvo)

Rimska konvencija o uporabi prava pri pogodbenih obveznostih (1980) Rim I (uporabljat se začne 17.12.2009)- nadomestila Uredbo ES 593/2008 o uporabi prava

pri pogodbenih obveznostih Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga

Kateri pravni akt uporabimo? Rimska konvencija je začela veljati 1.5.2006 (takrat jo je Slovenija ratificirala) za pogodbe, ki so

bile sklenjene pred 1.5. 2006 se uporablja pogodbeni statut iz ZMZPP.

Od 1.5.2006 do 17.12.2009 uporabi se Rimska konvencija (takrat jo je Slovenija ratificirala)

Po 17.12.2009 pa se uporabi RIM I. Dunajska konvencija- v njej ni kolizijskih pravil ima prednost pred vsemi, ker poenoti

mednarodno pravo => gre za neposredni način urejanja teh razmerij Če pa DK določenega vprašanja ne ureja, se morajo uporabiti kolizijska pravila. (ZMZPP je nastal pod vplivom Rimske konvencije)

Kako so kolizijska pravila urejena v ZMZPP? - uporabi se le za obligacijska vprašanja (razlaga, izpolnitev, načini prenehanja…), ne pa npr. za

poslovno sposobnost – prepletanje statutov ZMZPP ne našteva obligacijska vprašanja, jih pa Rimska konvencija v 10.členu

uporabimo kot smernico: razlaga, izpolnitev, načini prenehanja,.. - renvoi? => zavračanje se ne upošteva (6/3 člena ZMZPP)

v pogodbenih razmerjih imata stranki pravico izbrati pravo; do zavračanja ne pride tudi, ko

stranki ne določita prava

-izključitvena klavzula (2. člen ZMZPP) se ne uporabi, kadar stranki izbereta pravo => kadar ga ne izbereta, se lahko uporabi (razlika od instituta zavračanja

Za pogodbeni statut v ZMZPP ločimo 2 navezni okoliščini: => primarna navezna okoliščina- to je avtonomija volje => subsidiarna navezna okoliščina- načelo najtesnejše zveze

1.)PRIMARNA NAVEZNA OKOLIŠČINA - 19. člen ZMZPP => daje podlago za navezno okoliščino avtonomijo volje

avtonomija volje => stranke same izberejo pravo – IZRECNA in KONKLUDENTNA izbira

pomembna je REALNA volja strank- zahteva se velika verjetnost oz. nedvoumnost!! Ne kaj so stranke želele, temveč kar so nedvoumno hotele (npr. uporaba formularjev, ki so značilni za določen sistem; dosedanja praksa med strankama)

če tega ne napravijo, se uporabijo zakonske določbe ponekod tudi v deliktnem statutu

Če sta se stranki odločili za slo.sodišče ali to pomeni tudi odločitev za slo.pravo?

To je lahko eden izmed indicev, ne pa odločitev. Ali je potrebna koneksnost z izbranim pravom? => ne, ni nujno, da se izbere pravo, ki je z

razmerjem povezano; Z ne določa nobene koneknosti Cepitev pogodbenega razmerja => za en del razmerja se uporabi eno, za drug del pa drugo pravo

ZMZPP nima o tem določb => stališče SLO – cepitev ni dopustna, uporabi naj se 1 pravo za celotno pogodbeno razmerje, ker je pogodba ekonomska in pravna celota

RK, RIM I => je dopustno

Razlogi proti: - Pogodba je ekonomska & pravna celota

- Lahko pride do nerazdružljivih pravil

Avtonomija volje se uporabi za razmerja z mednarodnim elementom. -Ali se lahko stranke v notranjih razmerjih brez mednarodnega elementa dogovorijo za uporabo nekega drugega prava? IZPIT !!!

Kolizijsko navezovanje na merodajno pravo ≠ materialno navezovanje na merodajno pravo Velja le za razmerja z mednarodnim elementom. Stranke lahko v pogodbi, dispozitivne V celoti nadomesti pravni red, ki bi se sicer uporabil. norme domačega prava, nadomestijo s Edini varstveni mehanizem: javni red!! pravili tujega pravnega reda.

Menjamo dispozitivne in kongentne norme! Inkorporacija tuje norme v domač pravni sistem in neuporaba tujega prava. Menjamo lahko le dispozitivne norme!

-Ali se z izbiro prava lahko izključijo kogentne norme prava, ki bi se sicer moralo uporabiti? => DA

- Ali lahko stranke izberejo samo nacionalno pravo ali tudi transnacionalno (=> ni del nacionalnega prava – načela UNIDROIT, lex mercatoria; pravo, ki so ga sprejele mednarodne organizacije)

NE, le nacionalno pravo! ZMZPP tega izrecno ne določa => mnenje je, da se transnacionalno pravo ne more

uporabit v smislu kolizijskega navezovanja, razen v primeru materialnega navezovanja na

merodajno pravo(z njim se lahko izključijo dispozitivne, ne pa tudi kogentne norme)

OMEJITEV AVTONOMIJE VOLJE - avtonomija volje je omejena za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine

- 23. člen ZMZPP => PAZI! TO NI STVARNI STATUT! GRE ZA POGODBENI STATUT!

- ta določba zajema samo primere, ko gre za pogodbe, katerih predmet obligacije je stvarna pravica na nepremičnini ( prodajna, najemna, menjalna,..pogodba)– npr. za gradbeno pogodbo dopustna avtonomija volje, ker je namen te pogodbe storitev in ne samo nepremičnina

- RK => to dovoljeno oz. ni omejeno (je dopustno) - potrošniške pogodbe in pogodbe o zaposlitvi => omejena avtonomija volje- varujejo šibkejše stranke (enaka ureditev kot v RK- npr. stranki izbereta Kitajsko pravo- ne moreta se izogniti slovenskim kogentnim normam, saj te varujejo šibkejše stranke!)

ne more se izključit kogentnih norm prava, ki bi se moglo uporabit

- omejena je tudi z javnim redom + normami neposredne uporabe => tu sploh ni avtonomije volje 2.)SUBSIDIARNE NAVEZNE OKOLIŠČINE Če se stranki ne dogovorita za uporabo določenega prava, gre za načelo najtesnejše vezi => 20. člen ZMZPP

domneva se, da se uporabi pravo države domicila osebe, ki opravi karakteristično izpolnitev če ne moremo ugotoviti, kdo opravi karakteristično izpolnitev moramo ugotoviti drugo

najtesnejšo zvezo IZJEMI, ko se 20.člen ZMZPP NE UPORABI: - pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine => VEDNO 23. člen ZMZPP - uveljavitev načela varstva šibkejšega => potrošniki (22. člen) in delavci (21. člen)

Zakon določa še DRUGE NAVEZNE OKOLIŠČINE- gre za posebnosti:

način izročitve in ukrepi, če je prevzem stvari zavrnjen => pravo kraja, kjer se mora stvari

izročit, če ni drugačnega dogovora strank (modalitete izpolnitve grajanje blaga,..)

akcesorni PP => pravo za glavni PP, če ni drugače določeno (poroštvo, ara) učinki cesije in prevzem dolga => pravo, po katerem se presoja terjatev ali dolg

Navezna okoliščina za ENOSTRANSKE PRAVNE POSLE: - enostranski pravni posel => pravo države dolžnikovega stalnega prebivališča ali sedeža – 28. člen ZMZPP

POZOR!!ta določba pride v poštev redko, le za nekatere enostranske obligacijske pravne posle (npr. javna obljuba)

Ne velja za: - enostranske pravne posle stvarnega prava (stvarni statut) - oporoka (uporabi se dedni statut) - akcept ponudbe, odstop, odpoved ponudbe (pogodbeni statut)

- ZK dovolilo (stvarni statut) Za OBLIKO PRAVNEGA POSLA ZMZPP določa posebno navezno okoliščino - 7. člen ZMZPP

pravo, ki sta ga stranki sami izbrali pravo, določeno po 20. členu – karakteristična izpolnitev

- stališče, da se določi čim več alternativnih izbir glede oblike => gre za alternativno navezovanje ( in favorem contractus) naj se pravni posel vzdrži v veljavi

Omejitve te določbe s specialnimi pravili: obličnost oporoke oblika sklenitve ZZ oblika posvojitve

Kaj pa obličnostni pogoji za pravne posle v zvezi z nepremičninami? => tudi obličnostni pogoji se presojajo po 23. členu, so velikega pomena za pridobitev LP in vpis v ZK Kako pa je pri avtonomiji volje strank, ali izbira prava izključi 7. člen ZMZPP? NE, upošteva se pravo, ki sta ga stranki izbrali in pravo kraja, kjer je bil sklenjen PP. Nemško stališče je obratno vendar ni tako primerno, je prestrogo, saj ZMZPP želi zagotoviti

pravno varnost in veljavnost pravnih poslov. Tega po nemškem pravu ne bi bilo.

ZASTARANJE - 8. člen ZMZPP= uporabi se tisto pravo, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja oz. pravo, ki sta ga stranki izbrali Če sta stranki določili Avstrijsko pravo, potem se tudi za zastaranje uporabi Avstr.pravo. Če stranki ne določita prava, se tisti pravo, ki se uporabi, uporabi tudi za zastaranje. Za zastaranje velja DK o zastaranju! To je treba upoštevati.

RIMSKA KONVENCIJA O UPORABI PRAVA PRI POGODBENIH

OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH - pomeni unifikacijo kolizijskih pravil DČ EU, ki so jo ratificirale- vse DČ EU

- je iz leta 1980, pričela veljati leta 1991 - proces spremembe RK v Uredbo ES o uporabi prava za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) - Slovenija => od 1.5.2006

datumi veljave konvencije se od države do države razlikujejo zaradi ratifikacije

- RK derogira določbe ZMZPP-ja, vendar ne popolno! ne vedno, ker se upošteva časovni kriterij => RK se uporablja za pogodbena razmerja, ki

so sklenjena pred 1.5.2006

- nevtralizira forum shopping => ker sodišče v vsaki DČ podpisnici izhaja iz RK. To pravilo bo tako vse napotilo na isto pravo, ni važno, kje bo tožba vložena vse države članice imajo enake

kolizijske norme (vsaj na ravni EU)

- RK ni pravni akt, ne glede na to, je predmet interpretacije SEU=> pomembna je enotna razlaga RK, zato je pomembno, da jo države enako razlagajo RK se uporabi za pogodbena razmerja v situacijah, ki vključujejo izbiro med pravnimi redi različnih držav oz. ko bomo imeli razmerje z mednarodni elementom, takrat uporabimo RK!!

Uporaba ni vezana le na to: uporabi se tudi, če (ni merodajnega elementa- ne jemljemo preširoko):A in B, 2 mehiške stranke sklenitev in izpolnitev v NEM Nem.sodišče bo moralo

uporabiti kolizijske norme RK - ni reciprocitete => ne zahteva se vzajemnost, ne zahteva se, da bi bile pogodbene stranke iz DČ

EU (ker so jo že vse ratificirale)

Zakaj je potem sploh še pomembna teritorialna omejitev? Da mora RK uporabiti sodišče, ki je v državi podpisnici RK!! - zavračanje => člen 15

ga ni, ker ne bi bilo smiselno, da se pri napotitvi uporabijo kolizijska in ne materialna pravila

sicer bi zaobšli namen RK, ki je poenotenje prava

- javni red => določen v členu 16 – je zadržan: pravo, ki bi se moralo uporabiti na podlagi RK se ne uporabi, če bi bil v nasprotju z javnim redom določene države

- RK daje prednost aktom prava EU in mednarodnim konvencijam- 20, 21. člen => VSE, ki jih je

država sklenila (npr. Dunajska konvencija o zastaranju, DK o mednarodni prodaji blaga)

- retroaktivni učinek? 17. člen prepoved uporabe določb RK na nazaj!

V SLO: pred 1.5.2006!!

Pogoji za uporabo RK: PAZI! Če bomo imeli pogodbeno razmerje moramo sprva ugotoviti, kateri pravni akt uporabiti):

razmerje z mednarodnim elementom časovni kriterij (uporabi se za pogodbe, ki so bile sklenjene po 1.5.2006 (SLO))

POMEMEBEN TRENUTEK SKLENITVE POGODBE in ne vložitve tožbe!! geografski (forum v DČ, ki je podpisnic RK)

razmerje do drugih aktov ES in mednarodnih konvencij- da ne obstaja morebitna prednost prava EU ali mednarodnih konvencij

materialni kriterij (da gre za obligacijsko pogodbeno razmerje)- za pogodbene

obveznosti, se široko razlaga, vendar NE VSE!

1.člen: RK se ne uporablja za izključitve (ratione materiae)

Primer:

Katero pravo uporabiti?

Družba A s sedežem v LJ sklene z družbo B s sedežem v Rimu pogodbo o gradnji poslovne stavbe v Rimu.

a) Stranki se dogovorita za uporabo francoskega prava. √

b) Stranki se dogovorita za uporabo kitajskega prava. √ c) Strani se dogovorita za uporabo rimskega prava. X, ker stranke lahko izberejo le

veljavno pravo d) Stranki se dogovorita za sklenitev pogodbe uporabi se kitajsko pravo, za izpolnitev pa

francosko pravo √ splitting- kaj če pride do nerazdružljivih pravil? Sodišče postopka

kot, da pravo sploh ni bilo izbrano in ga določi samo (po 4.členu)

e) Stranki se dogovorita za uporabo lex mercatoria. X ne, v okviru kolizijske avtonomije, je pa

dopusten glede materialne avtonomije – nadomestijo se dispozitivne določbe prava, ki naj se uporabi)

1.) avtonomija volje => člen 3 - izbira je lahko izrecna ali pa z zadostno gotovostjo izhaja iz določil pogodbe ali okoliščin primera - stranki lahko izbereta katerokoli pravo, tudi pravo države, ki ni podpisnica RK

izbrano pravo mora biti pravo določene države => izbrati se mora nacionalno pravo, ne pa anacionalno lahko uporabi samo za materialno navezovanje

anacionalno pravo lahko zamenja samo dispozitivne norme anacionalno pravo se lahko uporabi pri arbitražnem odločanju kaj pa Rim I => ni možno, da stranki izbereta anacionalno pravo

- koneksnost se ne zahteva po RK => ni nujno, da stranki izbereta pravo, ki je z razmerjem povezano (RK temelji na načelu univerzalnosti) - kogentne določbe => izbrano pravo jih izpodrine, z izjemo določb javnega reda in norm neposredne uporabe - splitting/cepitev => RK ga izrecno dopušča

Splitting- omejitev le, če je DEL pogodbe SAMOSTOJEN!

C- 133/08; ICF proti Balkenende Oosthuizen BV in MIC Operations če predstavlja del

pogodbe samostojno celoto. RIM I ne dopušča splittinga, ko stranki ne izbereta prava; dopušča ga le, če pravo izbereta

- če se vsi elementi pogodbe v trenutku izbire prava nahajajo v eni državi …

stranki pa izberejo pravo druge države => to pravo se lahko uporabi, ampak se stranki ne moreta izogniti kogentnim določbam prve države => materialna avtonomija (3. odstavek člena 3) namen: da se stranke, nebi izognile kogentnim predpisom domače države

2.) uporaba prava v odsotnosti izbire => člen 4

Subsidiarna navezna okoliščina: pravo, s katerim ima razmerje najtesnejšo vez => določa 3

DOMNEVNE najtesnejše vezi:- zgolj domneve!!

splošna domneva => temelji na karakteristični izpolnitvi (velja za VSE pogodbe, RAZEN za potrošniške pogodbe in pog.o zaposlitvi ter za pogodbe, ki sodijo v posebno domnevo)

◦ kaj pa, če je ni mogoče določiti? => gremo nazaj – najti moramo druge najtesnejše vezi (ne gremo na posebni domnevi!!!)

posebni domnevi => uporabljata se za

◦ pravice na nepremičnini in za pravice do uporabe nepremičnine (prodajna pog. o nepremičnini, najemna pogodba, NE pa pogodba popravila na hiši) - uporabi se pravo kraja, kjer nepremičnina leži

◦ ter prevozne pogodbe (sem ne spadajo npr. pogodbe o najemu ladje, letala, pogodbe o prevozu potnikov,...) država sedeža prevoznika, če je tam odpravni ali namembni kraj ali glavni sedež odpošiljatelja. Kaj, če ta specialna domneva ne pride v poštev? NE smemo iti na splošno domnevo! Gremo na najtesnejšo vez!

tesnejša vez z drugim pravom- je neke vrste izključitvena klavzula.. Le ko stranki NISTA izbrali prava (enako kot ZMZPP) Sodišče ima nalogo, da uporabi pravo, ki je najtesneje povezano ( C-133/08; ICF proti Balkenende Oosthuizen BV in MIC Operations)

Na božičnem sejmu v LJ Italijan z prebivališčem v Trstu proda Slovencu, s prebivališčem v

Mariboru, vazo. Slovenec plača kupnino v EUR, Italijan pa izroči vazo. Katero pravo se uporabi?

-NE, gre za potrošniško pogodbo - v SLO sklenjena pogodba, plačana kupnina in izročena vaza => tesnejša vez je z slo pravom, zato naj se uporabo to pravo: kaže na izključitveno klavzulo (bolj primerno kot splošna domneva:

ita pravo) - po splošnih pravilih bi se uporabilo italijansko pravo

POGODBE S ŠIBKEJŠIMI STRANKAMI LOČIMO:- potrošniške pogodbe -individualne pogodbe o zaposlitvi Člena 5 in 6 ne prikrajšata strank do izbire prava => ni dopustno šibkejše stranke prikrajšati za varstvo, ki ga omogočajo prisilni predpisi države njenega običajnega bivališča oz. države, kjer delavec običajno opravlja svoje delo. Npr. Avstrijska Ikea, Slo potrošnik, uporaba Kitajskega prava. Stranki se ne moreta izogniti kogentnim določbam slo.prava. Če so kogentne določbe Kit.prava ugodnejše kot Slo., se uporabijo kogentne določbe Kit.prava.

POTROŠNIŠKE POGODBE - člen 5

za pogodbe, katerih predmet je prodaja blaga ali storitev za namene izven poklicne ali trgovske dejavnosti in za pogodbe o financiranju takega posla (banka, da kredit za nakup avta)

druga stranka pogodbe mora biti oseba, ki opravlja poklicno ali trgovsko dejavnost – samo izjemoma za pogodbe med posamezniki IZJEMA: če se oseba pretvarja, da je trgovec! Ne velja pa, če bi se potrošnik pretvarjal kot trgovec in bi bil drugi trgovec v dobri veri glede tega!

- varstvo potrošnika predvsem napram neprimerni uporabi avtonomije volje => prisilni predpisi države njegovega običajnega bivališča. Stranke z izbiro prava ne morejo zaobiti kogentnih pravil nacionalnega prava!! - v odsotnosti avtonomije volje se uporabi pravo države njegovega običajnega bivališča => ni domneva! Je fiksno pravilo!! - potrošnik uživa varstvo samo v treh primerih => 2. odstavek člena 5

če je bila v državi njegovega običajnega bivališča pred sklenitvijo pogodbe podana izrecna ponudba ali reklama in, če je potrošnik v tej državi opravil za sklenitev pogodbe vsa potrebna dejanja ALI

če je potrošnikov pogodbeni partner ali njegov zastopnik sprejel naročilo potrošnika v tej

državi ALI če pogodba zadeva prodajo blaga in je potrošnik iz te države odpotoval v tujino in tam

oddal naročilo, v kolikor je prodajalec organiziral potovanje s ciljem nagovoriti potrošnika k sklenitvi pogodbe

- ta ureditev ne velja za potrošnike, če gre za

prevozne pogodbe (razen za kombiniranje prevoznih in prenočitvenih storitev- letalska karta + namestitev v hotelu) in

pogodbe o opravljanju storitev, če mora biti storitev opravljena izključno v drugi državi kot tisti, kjer ima potrošnik običajno bivališče

Pravila o uporabi potrošniških pravil veljajo tudi, če se prodajalec obnaša kot trgovec!

NORME NEPOSREDNE UPORABE- 7. Člen RK -RK uporablja različne pojme, pojem prisilni predpisi se uporablja v členih 3, 5, 6, 7

to pa ne pomeni, da so povsod enaki

- člen 7 => POSEBNI KOGENTNI PREDPISI (ne zajema vseh prisilnih predpisov, ampak le majhno skupino teh) tiste, ki se uporabljajo ne glede na to, katero pravo se uporabi - RK pozna 2vrsti: (razlike med RK IN BU I!!)

NNU lex fori (sodišče uporabi svoje norme neposredne uporabe) NNU države, ki je z razmerjem tesno povezana – možnost pridržka!

Država lahko da na to pridržek! Dala ga je tudi Slovenija. (Rim I to ureditev spremeni, saj je te norme tuje države zelo težko ugotoviti)

OBLIKA POGODBE OZ. PRAVNIH POSLOV – člen 9

- za obliko se uporabi pravo, ki se uporabi za pogodbo

- lahko pa se uporabi tudi pravo, kjer je bila pogodba sklenjena => za osebe, ki se nahajajo na območju iste države - pravo ene od držav => osebe nahajajo na območju različnih držav

- za pogodbe, ki so sklenjene prek zastopnika, se upošteva pravo države, kjer se nahaja zastopnik - enostranski pravni posli => pravo, ki se uporabi za pogodbo ali pravo držav, kjer se je pravni posel opravil - specialna pravila za

◦ potrošniške pogodbe – pravo države običajnega prebivališča potrošnika

◦ pravice na nepremičnini in pravica do uporabe nepremičnine – pravo države, kjer

nepremičnina leži

PRAVNA IN POSLOVNA SPOSOBNOST Primer: V nekem sporu se postavi vprašanje poslovne sposobnosti pogodbene stranke A, ki ima običajno bivališče v NEM. po pravilih nem.prava nima poslovne sposobnosti, ima pa poslovno sposobnost po pravu države, kjer je bila pogodba sklenjena. ODG. v 11.členu RK!!

RK se sicer NE uporablja za osebna stanja fizičnih oseb, RAZEN 11. člen!!--> IZJEMA 1.člena RK!!

Pri pogodbah med osebami, ki se nahajajo na območju iste države, se lahko F.O., ki bi bila po pravu te države sposobna, sklicuje na svojo nesposobnost po pravu druge države LE, ČE JE DRUGA POGODBENA STRANKA PRI SKLENITVI POGODBE ZA TO NESPOSOBNOST VEDELA ALI ZARADI MALOMARNOSTI NI VEDELA!!

- sodišče mora upoštevat NNU svoje države - problematično, ker se ne ve, kaj spada med NNU

POSEBNE NAVEZNE OKOLIŠČINE ZA POSEBNE PRIMERE

modalitete izpolnitve (pregled blaga, grajanje napak,..) in ravnanje upnika v primeru

nepravilne izpolnitve – pravo države, kjer pride do izpolnitve prenos terjatve subrogacija

dokazovanje => za materialna vprašanja (zakonske domneve in dokazno breme) => pravo, ki se uporabi za pogodbo Za pravila, ki imajo procesno pravno naravo pa se uporabi pravo sodišča (npr. zaslišanje prič, izvedencev,..)

Primer: 1.Italijanska družba prodaja tople zimske odeje v trgovini »CARO« v Trstu. Ker ima v Kopru in njegovi okolici kar dosti odjemalcev, je v mesecu decembru 2007 (pred božičnimi prazniki) organizirala potovanje v Trst, med

drugim tudi z namenom ogleda njene trgovine. Potovanja se je udeležila tudi gospa iz Izole, ki je v trgovini »CARO« za svoje otroke kupila tri take odeje. Ko se je vrnila v Izolo, je ugotovila, da je ena odeja uničena. Od prodajalca je zahtevala novo odejo oziroma vrnitev kupnine, prodajalec pa je menil, da za uničenje ne odgovarja. Kupka je zato pred sodiščem v Kopru vložila tožbo zoper italijanskega prodajalca in zahtevala odškodnino. a)Ali je slovensko sodišče mednarodno pristojno? Kateri pravni akt se uporabi? ZMZPP, BUI, morebitne pogodbe med državami? PRAVILA EU: navajanje z VEČJEGA NA MANJŠEGA (člen 22(2)) NOTRANJI PREDPISI: navajanje Z MANJŠEGA NA VEČJEGA (člen 22(2)) Najprej preverimo pogoje za uporabo BU1: -materialni kriterij (civ. In gosp. zadeva) √ -časovni kriterij (vložitev tožbe po 1.5. 2004) √ - personalni kriterij (domicil toženca v EU) √ -geografski kriterij (sodišče, pred katerim je tožba vložena, je v EU) √ - razmerje z mednarodnim elementom √ - da ta zadeva ni urejena v specialnejših aktih EU ali v mednarodnih konvencijah, ki imajo prednost pred BUI √ Pravila o mednarodni pristojnosti torej iščemo po BUI. Je slo.sodišče po teh pravilih lahko pristojno?? NE bo pristojno na podlagi splošne pristojnosti! Izključna pristojnost- 22 člen? NE. Lahko bi šlo za potrošniški spor?- pogoji:

-K je potrošnik -Blago za lastno potrošniško uporabo -Na drugi strani je prodajalec -Potrošniška pogodba (pog.o prodaji na obroke, posojilo za nakup; usmerjanje dejavnosti v druge DČ..) √

Ko gre za potrošniške spore je pristojno sodišče: RAZLIKUJEMO, KDO VLAGA TOŽBO

- POTROŠNIK- v svoji državi lahko vloži tožbo

- PRODAJALEC- tožbo mora vložiti, kjer ima potrošnik stalno prebivališče

Slo.sodišče je pristojno na podlagi člena 16. v povezavi s členom 15 BUI. b)Katero pravo bo sodišče uporabilo? Kateri akti se lahko uporabijo, da sodišče najde ustrezna pravna pravila? RIM I, ZMZPP, (RIM II- NE, ker ureja nepogodbena razmerja), morebitni specialnejši nac.predpisi, RK, morebitni mednarodni akti Najprej se preverja RIM I. V tem primeru se ne uporabi, ker ni izpolnjen časovni kriterij! RK- pogoji:- razmerje z medn.elementom √ - časovni kriterij (pogodba sklenjena po 1.5. 2006) √ - Mat.kriterij (pogodbeno obligacijsko razmerje + niso izključena v členu v 1 RK) √ - Geografski kriterij √ - Morebitne medn.konvencije, ki bi imele prednost √ Pravila o uporabi prava se bodo iskala v RK. Ali gre za potrošniško pogodbo po RK? Da, 3. pogoj je izpolnjen. Uporabi se 5. člen RK.- pravo države, kjer ima potrošnik stalno prebivališče.

c)Ali bi se prodajalec in kupec lahko dogovorila za uporabo italijanskega prava? Ja, vendar se ne bi mogla izogniti kogentnim predpisom pravnega reda, ki varujejo potrošnika. d)Katero pravo bi se uporabilo za obliko take pogodbe? Pravo države, kjer ima potrošnik stalno prebivališče. 2. Oseba A (Avstrija) in oseba B (Slovenija) skleneta najemno pogodbo, s katero A za 1 mesec najame hišo na otoku Visu. a)Ali se lahko stranki dogovorita, da se uporabi kitajsko pravo?

Če bi se uporabila RK je dogovor dopusten. NE določa omejitve avtonomije volje v takem primeru, ni nobene koneksnosti. Če se uporabi ZMZPP, dogovor ni dopusten: 23.člen uporaba prava, kjer nepremičnina leži. Gre

za omejitev avtonomije volje. b)Katero pravo se uporabi, če stranki ne izbereta prava? RK- gre za posebno domnevo iz 4.člena, da se uporabi pravo, kjer nepremičnina leži. ZMZZP- uporabi se pravo, kjer nepremičnina leži c)Ali bi bil vaš odgovor drugačen, če bi stranki te najemne pogodbe živeli v Belgiji?

ZMZPP- izključitvene klavzule najbrž ne bomo mogli uporabiti. Še vedno se bo uporabil 23.člen.

UREDBA 593/2008- RIM I Za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah v primerih kolizije med Z več držav (NE za davčne, carinske in upravne zadeve, izključuje pa tudi nekatere druge zadeve: obveznosti iz družinskih razmerij, obveznosti iz premoženjskih razmerij med zakonci, obveznosti iz

pogajanj pred sklenitvijo pogodbe,..) To je 1. člen RIM I materialni kriterij

Uporabi se lahko katerokoli pravo- tudi pravo 3. držav!

Časovni kriterij: 17. 12. 2009 (NI retroaktivnega učinka). Uporabi se, če je bila pogodba sklenjena PO 17. 12. 2009! Zavračanje? NE! IZJEMA => člen 7/3(2) RIM I- celotno napotilo Nanaša se na uporabo prava v zavarovalnih pogodbah. Stranke lahko uporabijo pravo, ki ga ta člen dopušča (npr. pravo države, kjer nastopi nevarnost). Res se uporabi pravo te države, vendar lahko

stranki izbereta katerokoli pravo, ki ga dopušča pravo te države (gre za napotitev na KP države, kjer pride do nevarnosti). RIM I se NE UPORABI, če obstajajo drugi pravni akti EU in mednarodne konvencije=> tiste, ki so jih DČ EU sklenile z drugimi državami, ne pa tiste, ki so jih DČ EU sklenile med seboj!

POGOJI za uporabo RIM I: - Materialni kriterij - Časovni kriterij (pogodbe sklenjene po 17. 12. 2009) - Geografski kriterij (tožba vložena pred sodiščem DČ EU) - Morebitna prednost drugih pravnih aktov EU in mednarodnih konvencij

UPORABA PRAVA Avtonomija volje je primarna navezna okoliščina! Stranke lahko izberejo LE NACIONALNO PRAVO! NE morejo izbrati anacionalnega in transnacionalnega prava!

Omejitev avtonomije volje (NISO ENAKE kot pri RK!):

Vsi elementi v trenutku izbire prava v državi, katerega prava stranke nista izbrali-kogentna pravila te države

Vsi elementi so v 1 ali več DČ- kogentne določbe prava EU (tega ni v RK!)

Norme neposredne uporabe

Javni red Potrošniške, zavarovalne, prevozne pogodbe in individualne pogodbe o zaposlitvi (RK

določa le potrošnike in delavce)=> stranke lahko izberejo le pravo, ki ga RIM I dopušča. Formalna veljavnost določenih pogodb

Kaj pa če stranke NE izberejo prava?

Subsidiarne navezne okoliščine=> pravo izbere sodnik (RAZLIKA OD RK)

Domneve iz RK nadomesti RIM I s FIKSNIMI PRAVILI za številne pogodbe- npr:

Prodajna pogodba- običajno prebivališče prodajalca

Pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičnini in najem- pravo, kjer se nepremičnina nahaja. PAZI! Kratkoročni najem: pravo države, kjer ima najemodajalec običajno prebivališče, vendar le, če je F.O. in če ima najemnik običajno prebivališče v isti državi

Pogodba o distribuciji- običajno prebivališče distributerja Franšizna pogodba- običajno prebivališče jemalca franšize

Če pogodba NI OMEJENA s fiksnimi pravili ali bi sodila v več vrst teh pravil => pravo države, kjer ima stranka, ki je opravila karakteristično izpolnitev običajno prebivališče Če tudi tega ni mogoče določiti=> uporabi se pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano IZKLJUČITVENA KLAVZULA: če ima razmerje tesnejšo vez z drugo državo, se uporavi pravo te druge države ( tudi za pogodbe, določene s fiksnimi pravili)!!!

DRUGE NAVEZNE OKOLIŠČINE

Specialne navezne okoliščine za posamezne vrste pogodbe, za katere se 4.člen NE BO UPORABIL:

- Potrošniške pogodbe (približuje se ureditvi v BU I, drugače kot v RK) - Prevozne pogodbe - Zavarovalne pogodbe - Individualne pogodbe o zaposlitvi

NORME NEPOSREDNE UPORABE- 9.člen

RIM I definira NNU tista pravila, ki so ključnega pomena za državo za varstvo javnega interesa,

kot je npr. politična, socialna in gospodarska ureditev. Ta pravila se uporabijo ne glede na to, katero pravo se sicer uporabi za pogodbo. NNU ≠ pravila, od katerih ni dovoljeno odstopati z razlogom

2 vrsti NNU:

NNU foruma- ni diskrecije, vedno se upoštevajo NNU države, kjer je treba izpolniti obveznost- če NNU povzroči nezakonitost izpolnitve

pogodbe=> diskrecija sodišča Katera obveznost je s tem mišljena? Obveznost karakteristične izpolnitve; obveznost, ki je predmet spora; glavna obveznost?

Glavna obveznost: tako je stališče v teoriji (1x se bo SEU o tem moralo izjasniti)

VLOGA DK O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA

DK ni edina konvencija. V poštev pridejo tudi številne druge konvencije. Gre za neposreden način reguliranja razmerij z mednarodnim elementom. Uporabi se za mednarodne kupne pogodbe. Gre za unifikacijo materialnega prava (vendar ne ureja vseh vprašanj kupoprodajnega prava, poleg

tega je iz njenega dometa izključena cela vrsta prodajnih pogodb).

Kako določiti merodajno pravo za vprašanja, ki niso urejena z DK? To rešimo z kolizijskimi pravili.

KDAJ SE UPORABI DK?

Primarni kriterij: obe stranki imata sedež oz. prebivališče v državah pogodbenicah Sekundarni kriterij: pravila MZP napotujejo na uporabo prava DČ –PRIDRŽEK (člen 59 DK)

Primer: Stranki imata sedež v Slo in Albaniji (nečlanica). Spor razsoja sodišče v Avstriji. Avstrijska KN napoti na SLO! Na podlagi subsidiarnega kriterija se uporabi DK!

Stranki želita uporabo nacionalnega prava države in ne DK- kako to storiti? Tako, da izredno določita da se uporabi OZ.

Možna je izključitev DK v celoti ali delno- opting out!

IZVENPOGODBENA OBVEZNOST

1. KVAZIKONTRAKTI –kot navezna okoliščina!

29. člen ZMZPP - neupravičena pridobitev => podlaga za pridobitev obstaja, pa je nična ali je prenehala

=> 2 stališči glede navezne okoliščine

upošteva se podlaga, ki je nična ali je prenehala (ZMZPP) uporabi se pravo kraja, po katerem se presoja pravno razmerje, ki je nastalo ali bilo

pričakovano ali domnevano in je na podlagi njega prišlo do pridobitve Ne moremo govoriti o pravi podlagi, temveč o nepravi podlagi. Uporabimo tisto pravo, ki se uporabi za kupno pogodbo v primeru da je kupna pogodba nična!

- poslovodstvo brez naročila- pravo kraja, ker je bilo opravljeno dejanje poslovodje

Za obveznosti iz uporabe stvari brez poslovodstva in za druge nepogodbene obveznosti, ki ne izvirajo iz odškodninske odgovornosti pravo kraja, kjer so nastopila dejstva, ki so povzročila

obveznost Npr. uporaba tuje stvari v lastno korist… => 29. člen ZMZPP + RIM II

2. DELIKTNI STATUT

- navezna okoliščina => lex loci delicti commissi (pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno)- je

najstarejša navezna okoliščina. Poleg tega se danes uporabljajo še druge alternativne navezne okoliščine=> avtonomija volje (RIM II), načelo najtesnejše vezi + akcesorna navezna okoliščina

(RIM II) avtonomija volje => določene države dopuščajo, da se stranke tudi pri deliktih

dogovorijo, katero pravo se bo uporabilo => to določa tudi Rimska uredba, a po ZMZPP-ju ni sprejeta

akcesorna navezna okoliščina => upošteva se samo razmerje, ki sta ga stranke imele PRED NASTANKOM škodnega dogodka (ZMZPP tega ne pozna, a lahko se upošteva načelo

najtesnejše vezi) delavec-DD => pog. o zaposlitvi v NEM, škodni dogodek na Švedskem,NEM. pravo

Težave navezne okoliščine lex loci delicti commissi:

problem, kako definirat kraj škodnega dogodka (kraj, kjer je storilec deloval; kraj, kjer se je zgodila škodljiva posledica,...)

problem pri DISTANČNIH DELIKTIH- če se škodni dogodek zgodi nekje, škoda pa nastane v več drugih državah

ko se škodni dogodek zgodi na kraju, ki ne pripada nobeni državi--zgodi na letalu ali

odprtem morju

Deliktni statut ZMZPP opredeljuje v 30 in 31. členu!

- 30. člen ZMZPP

1. odstavek => uveljavljena teorija žrtve (PAZI!!! => uveljavljena je samo pri uporabi

prava in ne pri pristojnosti!!!)

◦ Priznava 2 navezni okoliščini => pravo, kjer je bilo škodno dejanje storjeno ali pravo

nastanka škodljive posledice

V primerih distančnih deliktov je možno oboje, uporabi naj se tisto pravo, ki je za

oškodovanca ugodnejše—TEORIJA ŽRTVE, vendar POD POGOJEM, da je škodljivec kraj posledice ŽE VNAPREJ PREDVIDEL!!!

◦ Tukaj gre za enostransko avtonomijo volje: oškodovanec naj pove, kaj je zanj

ugodnejše pravo- lahko izbira med naveznima okoliščinama + še ena navezna okoliščina

2. odstavek => najtesnejša zveza (ta odstavek ni potreben zaradi izključitvene klavzule)

- 31. člen ZMZPP -če škoda nastane na odprtem morju ali na letalu => pravo države, katere pripadnost ima ladja oz. kjer je letalo vpisano v vpisnik

Če se škodni dogodek zgodi na kraju, ki ne pripada nobeni državi kako vemo, kateri

državi ladja pripada? Odvisno od tega, v register katere države je vpisano. Predhodna vprašanja pri deliktnem statutu => navezovanje po lex fori- samostojno

navezovanje (načeloma). Vendar tega zakonodajalec ni opredelil! Deliktna sposobnost => deliktni ali osebni statut (=pravo, katere državljan je povzročitelj škode)?

večinsko stališče- deliktna sposobnost je v tesni zvezi z deliktnim statutom, zato se uporabi

deliktni statut, so pa tudi nasprotniki te teorije

Vprašanje zavračanja/renvoi- da ali ne? (glej vaje, NI enotnega stališča)

možnost avtonomije volje (30. člen ZMZPP) – teorija žrtve ali velja 3. odstavek 6. člena ZMZPP, ki govori o dvojini argument, da se renvoi ne uporabi => namen zakonodajalca je bil, da se 3. odstavek 6.

člena ZMZPP uporabi za pogodbena razmerja

Obstoj specialnih zakonov => imajo prednost (Pomorski zakonik, Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu)

MEDNARODNA UREDITEV (Konvenciji imej s seboj na izpitu!!!)

- Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče

za določene zadeve se ne uporablja kot npr. za odgovornost proizvajalcev, prodajalcev ter tistih, ki popravljajo vozila, za odgovornost lastnika ceste, za regresne tožbe pred odgovornimi osebami..

ni vzajemnosti => postala je del slovenskega pravnega reda z ratifikacijo ta pravila nas

zavezujejo ne glede na to, kje se je zgodila nesreča, državljan katere države je bil zraven vpleten

ne glede na pravo, ki se uporabi, je treba pri določanju odgovornosti upoštevati prometna in varnostna pravila, ki veljajo na kraju in ob času nesreče

pozna ustanovo javnega reda Katero pravo se uporabi => kombinacija lex loci delicti commissi in države registracije vozila(=LE,

če so izpolnjeni posebni pogoji)

◦ uporabi se pravo države, kjer se je zgodila nesreča, kolikor okoliščine primera ne kažejo

na uporabo prava države registracije (izpolnjevanje posebnih pogojev)

◦ za vozila, ki niso registrirana ali so registrirana v več državah – pravo države, kjer vozila

praviloma vozijo - Konvencija o zakonu, ki se uporablja v primerih odgovornosti proizvajalcev za njihove proizvode

za odgovornost proizvajalcev in drugih oseb za škodo, ki jo povzroči proizvod za vsako škodo, prizadejano osebi ali premoženju (NE za škodo na samem proizvodu) javni red ni vzajemnosti

Katero pravo se uporabi?

pravo, kjer je prišlo do škode- pogoji!! pravo države običajnega bivališča neposredno oškodovane osebe- pogoji!! Več možnih

pravo države glavnega poslovnega sedeža osebe naveznih drugo okoliščin

RIMSKA UREDBA II (RIM II) – Uredba ES 864/2007 o uporabi prava za nepogodbene obveznosti

Uporaba => 11.1.2009 (časovni kriterij uporabe)

uporabi se za primere, ki so se zgodili PO 11.1.2009, za dogodke pred tem datumom, pa se uporabijo nacionalni predpisi

Člen 1 => primeri, ki so izključeni od uporabe uredbe NE uporablja se za vse civilne in gospodarske zadeve (npr. jedrsko škodo X, v zvezi s osebnimi pravicami X), pač pa se uporablja samo za škodo, ki je nastala iz nepogodbenih obveznosti => delikti, neupravičena obogatitev, negotorium gestio, culpa in contrahendo (odg. za pogajanja), poslovodstvo brez naročila +tudi v primerih, ko škoda še ni nastala - norme neposredne uporabe => posebno kogentne norme, ki sestavljajo pozitivni javni red

uporabimo jih še preden vemo, katero pravo se bo uporabilo (niso povezane s kolizijskim načinom urejanja)

razlika od javnega reda => najprej moramo ugotoviti (pri JR), katero pravo se uporabi

- renvoi je izključen - pozna javni red => Rim II pozna pridržek javnega reda - razmerje z drugimi instrumenti => pravni akti EU / mednarodne pogodbe

lex specialis => prednost pred uporabo Rim II imajo VSI specialni akti EU in nekatere mednarodne pogodbe- NE VSE, samo tiste, ki so jih DČ EU sklenile s 3. Državami

tiste, ki so jih DČ EU sklenile med seboj pa ne!

- ni vzajemnosti / univerzalnosti => lahko se uporabi KATEROKOLI PRAVO SVETA--uredba postala del našega pravnega reda oz. našega mednarodnega zasebnega prava => vedno se mora uporabiti, ko so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo POGOJI za uporabo RIM II: -časovni kriterij - materialni kriterij - geografski kriterij - mednarodni element - razmerje z drugimi mednarodnimi instrumenti UPORABA PRAVA

splošno pravilo => člen 4/1: velja za vse nepogodbene obveznosti - uporabi se pravo kraja, kjer je nastala škoda (kraj nastanka škode) => važne so

neposredne posledice (ne glede na kraj škodnega dogodka ter posrednih posledic tega dogodka)

- izjema: - člen 4/2 => pravo države običajnega bivališča- ob nastanku škode

- člen 4/3 => najtesnejša vez- akcesorno povezovanje- obstoječe razmerje med strankama

Če nastane škoda v več državah pravilo mozaika: za del škode, ki je nastal v državi A, se uporabi pravo države A; za del škode, ki je nastala v državi B, se uporabi pravo države B,.. To pravilo je omejeno z drugimi pravili:

- specialna pravila (npr. okoljska škoda) - načelo tesnejše vezi - avtonomija volje

Problemi: uredba predpostavlja nastanek škode v določeni državi; vendar škoda lahko nastane tudi

na kraju, ki ne pripada nobeni državi. RIM II tega problema ne ureja!! škoda sicer nastane, vendar ni mogoče ugotoviti, v kateri državi, npr. blago je bilo treba

prepeljati iz A v B, vmes pa se je peljalo čez mnoge države in se ne ve, v kateri državi je škoda nastala. RIM II tega ne ureja!!

Rešitev??

- najtesnejša vez: 4/3 problem? Lahko se uporabi le, če smo določili pravo po 4/1, vendar tega ne moremo

- ni urejeno z RIM II, uporaba nacionalnih pravil

RIM II določa posebna pravila (lex specialis) za: - producentska odgovornost - nelojalna konkurenca in omejevanje konkurence (zapiski od Konk.prava) - okoljska škoda

- kršitev PIL - neupravičena obogatitev, poslovodstvo brez naročila ter culpa in contrahendo

Avtonomija volje –OMEJITVE člen 14 Rim II

o stranke lahko pod določenimi pogoji izberejo pravo (ne v zgoraj navedenih primerih! => NIKOLI NE pride v poštev za kršitev PIL & za dejanja nelojalne konkurence in omejevanja

konkurence)

o sporazum sklenjen po nastanku škodnega dogodka (razen v primeru strank, ki opravljajo gospodarsko dejavnost)

o avtonomija volje je še dodatno omejena

◦ kadar so vsi elementi v času škodnega dogodka v eni in ne v izbrani državi => samo

prisilni predpisi te države (člen 14/2)

◦ kadar se vsi elementi nahajajo v eni ali več DČ EU => z izbiro 3 prava se ni mogoče

izogniti uporabi določb prava ES, implementiranih v pravu države foruma (člen 14/3)

o javni red

te omejitve veljajo povsod

o norme neposredne uporabe

STVARNI STATUT- 18. člen ZMZPP - uporabi se samo za razpolagalni PP

- spori najema nepremičnine ≠ stvarni statut 18. člen ZMZPP =>

za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh se uporabi pravo kraja, kjer je stvar. (navezna okoliščina = lex rei sitae)

za razmerja iz 1. odstavka glede stvari, ki so v prevozu se uporabi pravo namembnega kraja (navezna okoliščina = pravo namembnega kraja)

za razmerja iz 1. odstavka glede prevoznih sredstev se uporabi pravo države, katere državna pripadnost imajo ta prevozna sredstva, če s predpisi RS ni določeno drugače

-uporablja se za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh

glede stvari glede stvari, ki so v prevozu in glede prevoznih sredstev

- enotni režim za premičnine in nepremičnine => NEPREMIČNINE- po pravu države, kjer

nepremičnina stoji--- razlog: - so del suverene države

- formalnosti glede nastanka, spremembe ali izgube stvarnih pravic na nepremičninah Poseben problem pri PREMIČNINAH- po pravu države, kjer je premičnina – sprememba lege stvari, mobilnost premičnin—katero pravo uporabimo?? Pojavljajo se alternative:

- pravo državljanstva oz. stalnega prebivališča osebe, ki je lastnik stvari nimajo neke - načelo najtesnejše vezi pomembne - avtonomija volje vloge

LEX REI SITAE - temeljna navezna okoliščina za stvarni statut - ni avtonomije volje - problem mobilnosti pri premičninah! sprememba statuta – conflit mobiles (konflikt mobilnosti)! Slovenski uvoznik kupuje blago na Madžarskem. Dogovorjeno je, da se blago izroči v MS. Zanima nas predvsem prehod lastnine na blagu. To vprašanje je izjemno pomembno, ker blago ne prispe v MS. Blago namreč izgine med potjo na Madžarskem. Kdo nosi škodo? Lastnik blaga – kdo je bil lastnik v trenutku, ko je blago izginilo? Predpostavimo, da po madžarskem pravu lastnina preide na kupca z naložitvijo blaga (Madžarska) – škoda za našega uvoznika. Po naših pravilih pa z izročitvijo stvari – Madžar je lastnik. Vprašanje se obravnava pred našim sodiščem. Uporabimo ZMZPP – odgovor je preprost. Slovensko sodišče bo uporabilo pravo, kjer se blago nahaja.

Sedaj v istem primeru predpostavimo, da blago izgine v Sloveniji. Rešitev ni tako enostavna…Naše sodišče zopet uporabi ZMZPP-kraj, kjer se blago nahaja v katerem trenutku?

Ta se je nekaj časa nahajala na Madžarskem, nato v Slo. Kateremu kraju je potrebno dati primat? Enotna rešitev? Ni dobra, ni ustrezna. Rešitev za konkreten primer? -fiksiranje naveznih okoliščin -trenutek uveljavljanja zahtevka - teorija pridobljenih pravic=madžarsko pravo

Npr. država A, v kateri se stvar najprej nahaja. Po pravu te države so bili podani vsi pogoji za pridobitev LP. Potem so stvar pripeljali v državo B. V B niso bili izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev LP, strožja ureditev. Sodišče bo uporabilo teorijo pridobljenih pravic uporabi se pravo države A

Npr. država A, v kateri se stvar najprej nahaja. Po pravu te države niso bili podani vsi pogoji za pridobitev LP. Potem so stvar prepeljali v državo B. V B so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev LP. Sodišče bo uporabilo pravo države B, če je v državi A obstajala pričakovalna pravica. Če te pričakovalne pravice ni bilo uporabi se pravo države A.

- problem => zakonodajalec ni določil, kateri trenutek se upošteva (blago se najprej nahajalo na Madžarskem, potem v Sloveniji)

zakonodajalec ni povedal, v katerem trenutku mora biti stvar na določenem kraju oz. kateri trenutek je važen, ko se stvar nahaja na določenem kraju

samo določeno je, da se uporabi pravo, kjer se stvar nahaja - glede tega vprašanja obstaja več rešitev

fiksiranje naveznih okoliščin

teorija pridobljenih pravic država A => nastali vsi pogoji za pridobitev LP

stvar gre

država B => pogojev za pridobitev LP ni, ker so postavljeni še dodatni pogoji država A => pogoji niso izpolnjeni

država B => pogoji so izpolnjeni

uporabi se pravo države A => teorija

pridobljenih pravic

pravo države B, pod pogojem, da obstaja nek up

V primeru premoženjskega spora med zakonci ločitev premoženja = SISTEM VAGONA

avtomatična spremenljivost prava! Sprememba navezne okoliščine ima za posledico

avtomatično spremenljivost prava. Za dejstva, ki so nastala po spremembi okoliščine velja drugo pravo, to pa NIMA retroaktivnega učinka! NE sodi v stvarni statut, gre pa za isti problem

PRAVO NAMEMBNEGA KRAJA - gre za primere, ko stvar menja svoj položaj in se tako podreja več pravnim redom => stvari so na območju, ki ni niti država odpošiljateljica niti namembna država (tranzitna država) ali so na območju, ki ne pripada nobeni državi

lex rei sitae- lahko, vendar ni ustrezna navezna okoliščina, ker gre le za kratek stik s tranzitno državo. Vez je le površinska.

zato se uporabi navezna okoliščina lex loci destionationis (pravo namembnega kraja)

- potrebne najmanj tri države (izvozna, tranzitna in uvozna) - pravo namembnega kraja (lex loci destinationis) za stvari v tranzitu (res in transitu)

PRIPADNOST PREVOZNIH SREDSTEV - iskanje stalne navezne okoliščine=> državna pripadnost teh prevoznih sredstev => upoštevat je treba specialne predpise:

Pomorski zakonik Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZLSRL)

Primer: Janez (slovenski državljan z običajnim prebivališčem v Kopru) 27. maja 2004 proda svojo počitniško hišo v Firencah Draganu (hrvaškemu državljanu z ob. preb. v Zagrebu).Stranki izbereta slovensko pravo.

a)Katero pravo se uporabi za prodajno pogodbo? V poštev lahko pride:

- RK - ZMZPP - DK X-ker gre za prodajo nepremičnine, to ni blago!! - RIM I

- Specialni akti

- Mednarodne konvencije

Ugotoviti moramo pogoje za uporabo pravnih aktov!!!! (nacionalni akti, pravni akti EU, mednarodni akti= TO NISO UREDBE, DIREKTIVE!!) Najprej moramo pogledati mednarodne konvencije. ZAKAJ? Ker imajo nekatere prednost pred pravnimi akti EU! Potem gremo pogledat RIM I- preverimo časovni kriterij! Potem pogledamo RK- preverimo časovni kriterij! Za prodajno pogodbo se uporabi ZMZPP. Tu moramo poiskati kolizijska pravila->da vidimo, katero pravo se bo uporabilo. Gre za pogodbo, ki se nanaša na nepremičnine, člen 23 ZMZPP pa pravi, da moramo uporabiti pravo, kjer nepremičnina leži- ITA pravo.

Ali bi bil odgovor drugačen, če bi se presojalo po RK ali RIM I?? JA, uporabilo bi se slovensko pravo- avtonomija volj! b)Katero pravo se uporabi za obliko prodajne pogodbe? Tu moramo uporabiti 23.člen ZMZPP. Uporabilo se bo ITA pravo. c)Katero pravo se uporabi za razpolagalni posel? Tu smo pri stvarnem statutu 18/1 pravo države, kjer nepremičnina leži- ITA pravo

d)Katero pravo se uporabi za vprašanje poslovne sposobnosti Janeza? Gre za osebni statut- 13.člen: pravo, katere državljan je Janez- SLO pravo

PRIZNANJE IN IZVRŠITEV - država ne more postaviti pravila, ki bi veljala za cel svet

- odločbe učinkujejo le na območju države, na območju, kjer je sodišče odločbo izdalo - države pa priznavajo učinke tujih sodnih odločb na svojem ozemlju => nalagajo določene predpostavke/pogoje---- razlogi:

-mednarodno gospodarsko sodelovanje med državami -ekonomičnost postopka -da ne pride do nasprotnih odločitev -nauk o pridobljenih pravicah

-pravila vljudnosti in dobre vere - kaj se razume pod pojmom izvršitve znotraj besedne zveze „priznanje in izvršitev“

s pojmom izvršitev ne mislimo na izvršbo, na konkretne izvršilne ukrepe, ampak da tuji odločbi damo domač izvršilni naslov to to storimo, se ZMZPP konča ter uporabljamo

pravila ZIZ-a

gre za to, da posvojimo sodno odločbo v našem pravnem redu => da se ji karakter izvršljive sodne odločbe

je faza, ki je potrebna, da pride do izvršbe

RAZLIČNA PRAVILA - ZMZPP

- BU I, - BU II bis - Uredba 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu!!! - Uredba 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (12.12.2008) - Uredba 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (1.1. 2009) - mednarodne pogodbe

bilateralne

multilateralne => Haaška konvencija o civilnem sodnem postopku, Konvencija o mednarodnem cestnem prevozu blaga, Konvencija o mednarodnem železniškem prevozu,...

SISTEMI PRIZNANJA- teoretična razdelitev (IZPIT) - sistem omejene kontrole

- sistem neomejene kontrole - sistem revizije - sistem prima facie evidens - sistem nepriznavanja - sistem brezpogojnega priznavanja

1.) SISTEM OMEJENE KONTROLE

- prevladujoč sistem (tudi v Sloveniji- ZMZPP) - vrši se preizkus formalnih predpostavk=PROCESNA KONTROLA- omejitev s pogoji, ki so procesne narave - sodišče v državi priznanja bo priznalo tujo odločbo, če bodo vsi pogoji izpolnjeni, takšno kot je. - sodišče v državi priznanja NE sme ugotavljat dejanskega stanja niti pravilne uporabe

materialnega prava preizkus se omeji samo na formalne predpostavke tuje sodne odločbe sodišče ne sme oz. ne more spremenit

2.) SISTEM NEOMEJENE KONTROLE - neomejena kontrola pomeni, da sodišče v državi priznanja lahko preverja poleg pogojev procesne narave, tudi dejansko stanje in uporabo materialnega prava

- odločbe sodišče v državi priznanja ne sme spremenit v teh dveh sistemih gre za to, da se odloči, ali se odločba prizna ali ne

3.) SISTEM REVIZIJE - sodišče v državi priznanja lahko spremeni tujo sodno odločbo

4.) SISTEM PRIMA FACIE EVIDENS - značilen je za anglosaksonski pravni sistem

- stranka mora vložit v državi priznanja novo tožbo, pri čemer je tuja sodna odločba dokaz na prvi pogled

tuja sodna odločba predstavlja osnovo za novo odločbo, ki jo bo sodišče v državi priznanja izdalo

5.) SISTEM NEPRIZNANJA - zelo redek (v islamskih državah)- priznavajo LE, če so sklenile posebne mednarodne pogodbe z državami

6.) SISTEM BREZPOGOJNEGA PRIZNAVANJA

-velja po BUI- vendar le za priznanje, ne pa za izvršitev tujih odločb!

Gre za brezpogojno priznavanje. Priznavanje ≠ izvrševanje!!!

UČINKI TUJIH ODLOČB V DRŽAVI PRIZNANJA (izpit: razlike med BUI in ZMZPP)

- sistem enakega učinka: 94/1 ZMZPP => tuja sodna odločba ima enak učinek kot ga ima domača odločba v državi priznanja

- sistem razširitve učinka: BU I => tuja sodna odločba ima v državi priznanja takšne učinke, kot jih ima v državi izdaje

ti učinki se razširijo na državo priznanja - sistem kumulacije => v državi priznanja se priznajo le tisti učinki, ki jih priznava država izdaje in država priznanja

Priznanje in izvršitev v ZMZPP - tuja sodna odločba mora zato, da je predmet priznanja in izvršitve v Sloveniji, izpolnjevati naslednje kriterije

odločba mora biti po svojem izvoru tuja

◦ personalni kriterij => vsaka odločba, ki jo izda tuj organ je tuja (RELEVANTEN)

◦ teritorialni kriterij => vsaka odločba, ki ni bila izdana na teritoriju RS je tuja

Območje, kje je bila odločba izdana ni pomemben => pomembno je, da jo izda tuj organ

prednost damo personalnemu kriteriju, teritorialnega pa zanemarimo!!

odločba mora biti izdana v določeni vrsti zadeve => v taki zadevi, ki je predmet urejanja po ZMZPP- 1.člen: odločba, ki regulira civilnopravna oz. zasebnopravna razmerja. Narava zadeve ni pomembna, pomembna je le vrsta!

odločbo je sprejel tuj državni organ (personalni kriterij)

◦ sodišča => od države do države je različno, kaj je državni organ => za to se uporabi

pravo države, kjer je bila odločba izdana

gre za sodno odločbo določene vrste v procesnem smislu

◦ praviloma se priznajo in izvršijo tuje MERITORNE odločbe (deklaratorne, dajatvene,

vmesne odločbe, plačilni nalogi, sodne poravnave...) √

◦ ne izvršujejo se dokazni sklepi, vmesni procesni sklepi (sklep o prekinitvi postopka) X

- sodišče mora opravit dve nalogi

ali je odločbo izdal tuj organ => to se presoja po pravu države, kjer je bila odločba izdana

katere sodne odločbe so predmet priznanja in izvršitve => to se presoja po pravu

države priznanja

Ni pomembno ali mi štejemo odločbo za sodno! - ločiti moramo med

odločbami, ki se samo priznajo (deklaratorne- ugotovitvene, konstitutivne-oblikovalne) ter odločbami, ki se tudi izvršijo (dajatvene)

PREDPOSTAVKE PRIZNANJA IN IZVRŠITVE - kumulativno izpolnjene

a) pozitivne predpostavke => MORAJO BITI PODANE

- dokazno breme nosi predlagatelj predložitev tuje sodne odločbe ter potrdilo o pravnomočnosti po pravu države izdaje

odločbe => priznajo se lahko samo pravnomočne odločbe (RAZLIKA v primerjavi z BU I- pravnomočnost se NE ZAHTEVA)

za izvršitev še potrdilo o izvršljivosti (dajatvena sodba)

b) negativne predpostavke => NE SMEJO BITI PODANE ..tuja sodna odločba se ne prizna, če..«

- tiste, katere dokazano breme nosi nasprotni udeleženec (razlog vzajemnosti, razlog obstoja pravnomočne sodbe v državi priznanja in izvršitve, nasprotovanje javnemu redu,...)

nekatere so takšne, ki se uveljavljajo po uradni dolžnosti (javni red), nekatere pa na ugovor nasprotne stranke (prekomerne pristojnosti, kršitev načela kontradiktornosti,..)

Katere so?? (države izvora = država izdaje odločbe)

1.) mednarodna pristojnost sodišča v državi izvora

- npr. spor glede plačila odškodnine => tuje sodišče utemelji mednarodno pristojnost na stalnem prebivališču tožnika (takšna sodna odločba se prizna)- ne moremo zavrniti P&I - lahko pa zavrnemo, ne priznamo P&I odločbe, če gre:

izključno pristojnost slovenskega sodišča – po uradni dolžnosti (IZJEMA: za spore iz ZZ- če toženec zahteva P&I v RS ali če to zahteva tožnik, pa toženec ne ugovarja)

čezmerne pristojnosti (na ugovor stranke)- 98.člen ZMZPP prorogatio fori slovenskega sodišča (na ugovor stranke) => ko sodišče v državi izvora ni

upoštevalo, da so stranke prorogirale slo.sodišče. Le, če oseba pred državo izvora ugovarja, da je dana prorogatio fori slo.sodišča! Sicer gre za tiho privolitev!!

- razlog za nepriznanje ni vsaka kršitev pravil o mednarodni pristojnosti - razlog za nepriznanje je izključna pristojnost slovenskega sodišča, o sporu pa ni razsojalo slovensko sodišče => ZZ je izjema

2.) nemožnost sodelovanja stranke v postopku – 96. člen ZMZPP

- stranka zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati -ugovor s strani stranke, države ne želijo odstopiti od minimalnih procesnih garancij ni nujno, da

imajo stranke čisto enake procesne garancije v tujem postopku kot v domačem - pri nas je določeno, da mora imeti možnost aktivno sodelovati- vendar SAMO glede

minimalnih procesnih garancij - npr. stranka nima dovolj časa, da pripravi svojo obrambo, vabilo ni bilo vročeno,... -razlike v procesnih predpisih - na to pa se stranka ne more sklicevat, če se je na kakršen koli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku

npr. pride na glavno obravnavo, čeprav ni bila vabljena oz. ji vabilo ni bilo vročeno

3.) obstoj druge pravnomočne odločbe in litispendenca – 99. člen ZMZPP

Če je naše sodišče že izdalo pravnomočno odločbo glede te zadeve ali da je že priznalo drugo tujo odločbo glede te zadeve.

4.) javni red (razlog za nepriznanje) - edina materialna predpostavka!

- je abstraktna določitev v 100. členu ZMZPP: tuja sodna odločba se ne prizna, če bi bil učinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom RS - sodna praksa:

gre za tiste imperativne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve

spoštovanje dosežene ravni varstva človekovih pravic (n. enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem, pravica do uporabe svojega jezika)

Ne upošteva le materialni javni red, temveč tudi procesnopravni red => načelo neodvisnosti in

nepristranskosti sodišča, načelo pravice do pritožbe, načelo prepovedi izdaje odločbe na podlagi

prevare Npr. odločba iz ZDA odškodnina s kaznovalno naravo-> mi tega ne poznamo=> zavrnitev P&I

- pomemben je javni red, ki obstaja v trenutku, ko stranka zahteva priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe v Sloveniji

Primeri:

-Ali obvezno predpisano zastopanje po odvetniku pred sodiščem izdaje odločbe in institut zamudne sodbe nasprotujeta našemu javnemu redu? Obvezno zastopanje po odvetniku (imamo v Slo) postopki z izrednimi pravnimi sredstvi –ni v

nasprotju Zamudno sodbo tudi poznamo v Sloveniji- prišlo bo do priznanja odločbe.

- Ali je določitev preživnine v % od plače zavezanca v nasprotju z našim javnim redom => ne, čeprav mi tega ne poznamo, gre samo za drugačen način določitve preživnine

- Ali lahko naše sodišče preizkusi tudi samo višino preživninskega zahtevka? SLO: sistem omejenega preiskusa- takšne odločbe ne moremo zavrniti, ker se ne strinjamo z višino preživninskega zahtevka

5.) vzajemnost (razlog za nepriznanje) – 101. člen ZMZPP - je negativna predpostavka, ker se domneva, da obstaja, dokler se ne dokaže nasprotno => to

dokaže nasprotni udeleženec - glede na način nastanka => diplomatska, zakonska, dejanska vzajemnost - glede na vsebino => materialna in formalna vzajemnost Formalna vzajemnost ne pride v poštev! Zahteva se dejanska ali materialna vzajemnost!

- materialna in dejanska vzajemnost materialna => tujci se obravnavajo enako kot domači državljani dejanska => ali druga sodišča dejansko priznavajo in izvršujejo naše sodne odločbe? - če

tuja sodišča priznajo in izvršujejo naše sodne odločbe, potem tudi mi priznamo in izvršimo

njihove odločbe. Ni potrebno, da je to napisano v pravnih aktih!

- deljiva/nedeljiva vzajemnost

deljiva => vzajemnost omejena na posamezno vrsto odločb- tuja država priznava le naše

istovrstne odločbe (dedne odločbe). Ta vzajemnost se tudi upošteva! nedeljiva => domnevamo obstoj vzajemnosti glede sodne odločbe na splošno- tuja država

priznava vse naše sodne odločbe - vzajemnost mora obstajati v trenutku, ko se odloča o priznanju

IZJEME, KO JE VZAJEMNOST NEPOMEMBNA: - sodne odločbe izdane v zakonskem sporu - spori za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva - ko priznanje in izvršitev zahteva slovenski državljan - ko tuja odločba zadeva osebno stanje državljana države izvora odločbe !Posebna določila, ki se nanašajo na osebno stanje – 102. člen ZMZPP

Če se odločba nanaša na status drugih državljanov javni red, vzajemnost,…se NE upoštevajo. Če pa se odločba nanaša na status domačih državljanov gledamo vse predpostavke oz. ovire za

I&P – negativne predpostavke

POSTOPEK PRIZNANJA IN IZVRŠITVE - tujih sodnih odločb ne priznamo avtomatično! - ZMZPP => enoten postopek na podlagi istih procesnih določil

priznanje in izvršitev se izvede HKRATI nimamo ločenega postopka za priznanje in izvršitev (predpostavke so enake)

- tuje sodne odločbe se priznavajo po dveh postopkih => delibacijski & incidenter postopek

1.) delibacijski postopek - posebna vrsta nepravdnega postopka => uporabljajo se pravila o nepravdnem postopku (subsidiarno) => smiselna uporaba Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) - o P&I se odloča kot o glavnem vprašanju - 42. člen ZIZ: določa stvarno in krajevno pristojnost => postopek se vodi pred okrožnim

sodiščem!! (na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče) - 2 fazi => postopek s predlogom in ugovorni postopek (predlog je prva faza – enostranska => nasprotna stranka ne sodeluje; do izdaje sklepa postopek ni kontradiktoren)

1.FAZA: začne se s predlogom => preizkusijo se negativne in pozitivne predpostavke, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti- zahteva potrdilo o izvršljivosti in prevod. Če ni podana nobena negativna predpostavka, ki bi se ugotavljala po uradni dolžnosti se

zaključi z sklepom o priznanju.

2. FAZA: ugovor toženca (15 dni od vročitve sklepa) => navede se negativne predpostavke, ki se upoštevajo na ugovor; šele v 2.fazi postane postopek kontradiktoren.

Če sodišče zavrne ugovor je možna pritožba na Vrhovno sodišče. Če sodišče izda sklep o nepriznanju sodne odločbe, ima upnik pravico vložiti pritožbo na Vrh.sodišče.

Izredna pravna sredstva- revizija ni dopustna, ker zakon določa v katerih primerih se lahko vloži. V poštev lahko pride obnova postopka in zahteva za varstvo zakonitosti.

2.) incidenter postopek-- 4. odstavek 108. člena ZMZPP - priznanje in izvršitev se odloča kot predhodno vprašanje v kateremkoli postopku => učinek ima samo v tistem postopku, v katerem se odloča - odloča lahko sodišče ne glede na vrsto postopka

- pravna sredstva => jih ni, poleg ugovorov iz P&I (iz ZIZ) uveljavlja še ugovore iz ZMZPP!!! Če pride do uporabe BU I:

- Če gre za sodbo, ki se le prizna možna oba postopka - Če pa se tudi izvrši možen je le deliberacijski postopek

RAZLIKE MED POSTOPKOMA (izpit)!!!

delibacijski postopek incidenter postopek

- glavno vprašanje - predhodno vprašanje

- učinek za vse postopke - učinek v tem postopku

- so pravna sredstva => izredna se presojajo po ZIZ

- ni pravnih sredstev => izredna se presojajo po postopku, v katerem se odloča

PRIZNANJE IN IZVRŠITEV PO BU I - BU I je dvojni instrument => mednarodna pristojnost + priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, ki so izdane v DČ EU - pred BU I je veljala BK ( za Slo ni veljala, ker takrat še ni bila članica EU) -velika razlika med BU I in BK teži k prostemu pretoku odločb v EU

- BK je imela strožjo ureditev kot BU I. - ureditev de lege ferenda (po prihodnjem, bodočem pravu)- cilj: odprava eksekvature Uredba 805/2004- odločba sodišča DČ EU je izvršilni naslov v vseh ostalih DČ EU

Uporaba (kriteriji): NISO identični pogojem za uporabo pravil o MP!!!!!!!

1. Materialni kriterij: odločba mora biti izdana v civilni in gospodarski zadevi

2. za odločbe izdane v DČ EU, ne glede na to proti komu so bile izdane (tudi za odločba izdane

napram osebam, ki nimajo domicila v EU)

◦ bela lista => za osebe, ki imajo domicil v EU

◦ črna lista => za osebe, ki nimajo domicila v EU, se lahko uporabijo nacionalne določbe

Tožba vložena v Franciji. Toženec ima domicil v Srbiji. Kriteriji za BU I O MP niso izpolnjeni. Uporabijo se nacionalni predpisi Franciji (za določitev MP). Toženec Francoski državljan čezmejna pristojnost.

3. časovni kriterij => člen 66(1) in 66(2) BU I- IZJEME

◦ razlika od uporabe za mednarodno pristojnost po BU I!!!

◦ uporabi se v tistih primerih, ko se je postopek v državi izvora začel po začetku veljave

BU I

◦ slo: tožba vložena PO 1.5. 2004

◦ IZJEME: tudi, če je bila odločba izdana v postopku, ki se je začel pred veljavnostjo BU I

POGOJI: - če je BUI že veljala + - 2 alternativna pogoja

Primer: a)Tožba vložena pred Slo.sodiščem PO 1.5.2004 pravila P&I po BU I (ni dileme)

b) Postopek v Slo se je začel PRED 1.5.2004 – temeljni pogoj ni izpolnjen - odločba izdana pred 1.5.2004 pravila P&I po BU I se ne uporabijo

- odločba izdana po 1.5.2004 izpolnjevanje alternativnih pogojev?

4. geografski kriterij => o priznanju in izvršitvi odloča sodišče, ki se nahaja v DČ EU

5. mednarodni element se ne zahteva => pravila o priznanju in izvršitvi

6. obstoj drugih mednarodnih pogodb in pravnih aktov EU (sklenjene s 3. državami)

- nov kriterij => odločba, izdana v DČ + razlika v časovnem kriteriju + odsotnost mednarodnega elementa Primer:

a) Katero pravila o P&I se uporabijo, če odločbo izda Fra.sodišče? Če so izpolnjeni vsi ostali kriteriji, se uporabi BU I.

b) Če odločbo izda Švicarsko sodišče? Luganska konvencija. Če država ni podpisnica Luganske konvencije potem se upoštevajo nacionalna pravila

c) Če odločbo izdajo ZDA? Uporabijo se nacionalno pravila oz. bilateralna pogodba, če obstaja.

PRIZNANJE IN IZVRŠITEV => BU I loči med priznanjem in izvršitvijo, a sta medsebojno povezana pravila o izvrševanju nas napotijo nazaj na pravila o priznavanju

priznajo se konstitutivne in ugotovitvene sodbe izvršijo se še pa dajatvene sodbe ovire za nepriznanje so enaki oviram zavrnitve razglasitve izvršljivosti sodne odločbe

- namen => prost pretok odločb (hitrejši postopki,...) - tuja odločba ima enak učinek kot ga ima v državi izvora (v ZMZPP je obratno) - sodba ne rabi biti pravnomočna, da se prizna (po ZMZPP mora biti pravnomočna)

če je v državi izvora proti tej odločbi vloženo pravno sredstvo, se postopek prekine (člen 37, 46)

◦ priznanje => diskrecijska pravica

◦ izvršitev => samo na predlog stranke, a ni zavezano, da ga prekine V državi A (članica EU) sodišče izda sodno odločbo, ki ni pravnomočna. Sodišče B jo prizna. Sodna odločba pa se lahko v državi A spremeni. Če je v državi A vloženo redno pravno sredstvo, se lahko postopek v B prekine:

- razglasitev izvršljivosti: postopek se prekine le na zahtevo stranke (sodišče pa ima diskrecijsko pravico, če bo to storilo)

- postopek priznanja: sodišče lahko prekine postopek po uradni dolžnosti

- kaj je redno pravno sredstvo => SEU – Diamond Supplies v. Riva, 34/77

vsako tisto sredstvo, ki je bilo vloženo ali bi lahko bilo vloženo in povzroči spremembo ali

razveljavitev ŽE IZDANE sodne odločbe v državi izvora => zelo široka razlaga SLO: pritožba + vsa ostala izredna pravna sredstva

PRIZNANJE - 3 načini:

brez posebnega postopka => avtomatično se priznajo (priznavajo se SAMO konstitutivne-oblikovalne in ugotovitvene sodne odločbe; dajatvene ne, ker je potrebna izvršljivost)- stranka lahko vseeno sproži postopek če želi

v posebnem postopku => o priznanju se odloča kot o glavnem vprašanju (=> smiselna

uporaba pravil o razglasitvi izvršljivosti kot o prehodnem vprašanju => velja samo za tisti postopek

◦ incidenter postopek samo v primeru priznanja, ne pa pri razglasitvi izvršljivosti (ZMZPP

=> v obeh primerih)

RAZGLASITEV IZVRŠLJIVOSTI – dajatvena odločba - predpisan obligatorni postopek

enostaven, hiter

2 fazi => enostranka & ugovorna

1.FAZA: enostranska faza

dolžnik ne sodeluje sodišče nima dosti izbire, da ne prizna izvršljivost => sodišče preveri ali so izpolnjene vse

pozitivne predpostavke-> samo dokumentacijo – potrdilo o izvršljivosti (lahko dobiš v nekaterih državah, čeprav, še odločba ni pravnomočna) + listine

če ugotovi, da so pogoji izpolnjeni, izda sklep o izvršljivosti => tega izroči dolžniku, ki

lahko poda ugovor

2.FAZA: ugovorna faza šele zdaj v postopek vstopi tudi dolžnik => lahko ugovarja roki => 1 mesec, če ima dolžnik stalno prebivališče v EU, 2 meseca, če ima stalno

prebivališče izven EU

Razlogi za ugovor: - vsebinski razlogi

očitno nasprotje z javnim redom => javni red se zelo ozko interpretira => uveljavlja le v izjemnih, ekstremnih primerih ko gre za očitne kršitve prava in temeljnih človekovih

pravic stranka ni imela možnosti sodelovati v postopku

če je odločba nezdružljiva s sodbo med istimi strankami, ki je bila izdana v državi priznanja => prednost ima domača odločba – ni časovne prioritete

nezdružljivost s predhodno odločbo v drugi DČ ali tretji državi o istem zahtevku med istima strankama => časovna prioriteta

- jurisdikcijski razlogi

kršitev pravil o izključni pristojnosti kršitev nekaterih mandatornih pravil – o mandatorni pristojnosti (potrošniški in zavarovalni

spori) obstoj posebnega sporazuma po Bruseljski konvenciji s tretjimi državami glede

prekomernih pristojnosti

◦ 2 državi skleneta sporazum, da ne bodo priznali tujih sodnih odločb glede prekomernih

pristojnosti

- katerakoli stranka lahko vloži pritožbo => vloži se lahko iz istih razlogov kot pri ugovoru –

razlogi so lahko vsebinski ali jurisdikcijski

tu morajo biti stranke aktivne => po BU I sodišče na nič ne pazi po uradni dolžnosti (po ZMZPP

sodišče na nekatere razloge pazi po uradni dolžnosti

Za javne listine in sodne poravnave => poseben postopek priznanja in izvršitve

možen samo razlog javnega reda za nepriznanje izvršitve

TRENDI V EU - pomanjkljivost BU I je postopek eksekvature (exequatur)=>obligatoren postopek - prizadevanje k ukinitvi eksekvature da bi se ukinilo kakršnokoli dovoljenje (ukinitev je v

predlogu nove BU I, le v ekstremnih primerih pa ne) - to zahteva visoko stopnjo medsebojnega zaupanja

ukinjena v

◦ EIN (Evropski izvršilni naslov) => eksekvatura ukinjena-- preizkus ovir preložen na

sodišče v državi izvora

▪ lahko greš direktno na izvršbo => v državi priznanja se ne zahteva noben postopek

▪ država priznanja izda odločbo in tam se zahteva EIN

◦ EPN – Evropski plačilni nalog

◦ ESMV – Evropski spori majhne vrednosti

EVROPSKI IZVRŠILNI NASLOV – Uredba 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - uporablja se

od 21.10.2005 za odločbe, izdane po tem datumu za odločbe v zvezi s civilnimi in gospodarskimi zadevami, za sodbe, sodne poravnave in

javne listine NI izjeme na družinskem področju!!

- alternativni postopek => upnik ima 2 možnosti- BU I ali Uredba 805/2004 - stranka se sama odloči, ali bo šla v ta postopek (seveda pa morajo biti za to izp. pogoji)

- uporablja se samo za nesporne denarne zneske, ne glede na znesek; tudi za stroške postopka,

če dolžnik plačila ni prerekal tekom postopka. - zahtevek je nesporen

1. se je dolžnik z njim izrecno strinjal 2. mu ni ugovarjal 3. se ni pojavil pred sodiščem izdaje odločbe, čeprav je v začetku ugovarjal 4. se je z njim izrecno strinjal v javni listini

- izdaja EIN pomeni, da se odločba avtomatično prizna in izvrši v drugih DČ EU => postopek po BU I ni potreben

člen 5 Uredbe => Odprava exequatur Sodba, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvora, se prizna in izvrši

v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njenemu priznanju.

tu ni niti ugovora javnega reda uveljavlja se načelo full faith and credit EIN izda sodišče, ki je izdalo samo odločbo (NE pa institucija EU)!!

- EIN se izda na podlagi PROŠNJE v kateremkoli trenutku- izda se v jeziku odločbe pogoji:

a) izvršljivost odločbe v državi izdaje odločbe b) ni v nasprotju z nekaterimi pravili mednarodne pristojnosti (če je dolžnik potrošnik,mora izdati

odločbo sodišče, kjer ima potrošnik sedež; če so kršena pravila o izključni pristojnosti ali mednarodni pristojnosti)

c) minimalni standardi določeni v Uredbi 805/2004

- pritožba proti izdaji potrdila o EIN ni dovoljena

- kvazi-pravna sredstva

popravek => neskladje EIN s sodbo preklic (umik) potrdila => niso izpolnjeni vsi pogoji; napačna odobritev EIN

- zavrnitev izvršbe možna samo, če je sodba nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v katerikoli DČ ali 3. državi - druga možnost => prekinitev ali omejitev izvršbe v DČ izvršbe, če pride do:

vložitve pravnega sredstva v državi izvora zoper sodbo

če pride v državi izdaje odločbe do popravka ali umika EIN neskladnost med sodbo in EIN če je bil EIN očitno napačno izdan glede na pogoje

(prišlo je do napake)

PRIMERJAVA BU I EIN - zahteva se postopek razglasitve izvršljivosti - NE zahteva se postopek razglasitve I - sodišče v državi P mora opraviti postopek - sodišče v državi I ne vodi postopka

- EIN izda sodišče v državi izvršbe - možna so pravna sredstva - ni pravnih sredstev

- potrdilo EIN upnika legitimira za neposreden dostop do izvršbe

EVROPSKI PLAČILNI NALOG – Uredba 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog

= dodatna vrsta skrajšanega postopka po pravilih EU

- namen => pospešitev, poenostavitev in zmanjšanje stroškov v sodnih postopkih v čezmejnih zadevah glede nespornih denarnih zahtevkov dopustitev prostega pretoka EPN v vseh DČ EU

=> odprava eksekvature - postopek za izdajo EPN je unificiran že od vsega začetka

ni potrebno, da se prej izvede kakšen postopek in se potem zahteva EPN kot je to pri EIN takoj se zahteva EPN

- je dodatno neobvezno sredstvo UPORABA:

za čezmejne civilne in gospodarske zadeve

◦ kaj se šteje za čezmejno zadevo => to je tista zadeva, kjer ima vsaj ena stranka

stalno prebivališče v DČ, ki ni DČ, v kateri se vodi postopek

◦ izključitve => ne uporablja se za terjatve iz nepogodbenih obveznosti, razen če jih je

dolžnik PRIPOZNAL, drugače isto kot pri BU I)

▪ premoženjska razmerja med zakoncema, oporoke in dedovanja

▪ stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih

oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke

▪ socialno varnost

▪ zahtevke, ki izhajajo iz nepogodbenih obveznosti, razen če (i) so bili predmet

dogovora med strankami ali je prišlo do pripoznave dolga ali (ii) se nanašajo na z zneskom določene dolgove, ki izhajajo iz skupnega premoženja

uporaba uredbe od 12.12.2008 (takrat je moral denarni znesek zapasti po tem datumu)

le za izterjavo denarnih zahtevkov za denarne zneske, ki so v trenutku vložitve predloga za

EPN že zapadli v plačilo

POSTOPEK: - se vodi v državi izvora, v kateri se zahteva EPN - pristojnost se določa po BU I (pazi – potrošniki!!)

če se zahtevek nanaša na pogodbo, ki jo je sklenila oseba — potrošnik — za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, in če je ta

potrošnik tožena stranka, so pristojna le tista sodišča države članice, kjer ima tožena stranka stalno prebivališče (domicil)

- zavrnitev vloge, če 1. niso izpolnjeni pogoji 2. je zahtevek očitno neutemeljen 3. tožeča stranka ne pošlje odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče

4. tožeča stranka ne pošlje odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča

- proti zavrnitvi vloge ni pravnega sredstva => lahko se sproži nov postopek po nacionalnih pravilih Izdaja EPN => MORA izdati v 30 dneh od vložitve vloge

- če pride do ugovora, se postopek nadaljuje po pravilih običajnega civilnega postopka v državi izvora (pri nas ZPP) ker to ni več nasprotna terjatev

=> če ni ugovora -> razglasitev izvršljivosti - možna tudi ponovna preučitev EPN - v drugih DČ ni potrebna izvršljivost in ni ugovora njegovemu priznanju

POSTOPEK izvršbe ureja pravo DČ izvršbe - EPN se obravnava enako kot domači izvršilni naslov - zavrnitev izvršbe => na predlog tožene stranke, vendar le:

zaradi nezdružljivosti s prej izdano odločbo ali nalogom v DČ ali tretji državi če je bil znesek že plačan

EVROPSKI SPORI MAJHNE VREDNOSTI – Uredba 861/2007 o uvedbi postopka v sporih majhne vrednosti

EPN se ne more zamenjati s to Uredbo! PODOBNOSTI:

1. dopolnilni element BU I

2. nanašata se na čezmejne zadeve 3. pomenita opcijsko možnost postopka z uporabo pravil EU 4. namen izogniti se eksekvaturi

RAZLIKE:

1. ESMV rešuje prave spore (vključuje vprašanja substančnega prava in oceno pravnih

dejstev)

Namen:- poenostavitev in pospešitev reševanja sporov manjše vrednosti - da se znižajo stroški - odprava vmesnih postopkov Gre za alternativni postopek.

UPORABA od 1.1.2009 (postopek začet po tem datumu)

gre za čezmejne spore

civilne in gospodarske zadeve ENAKA interpretacija kot pri BUI: ESMV ne zajema sporov

s področja delovnega prava, najema nepremičninskega premoženja (le za denarne zneske), kršitev osebnostnih pravil

vrednost zahtevka ne presega 2000 € brez obresti, stroškov in izdatkov

izdana sodba je izvršljiva ne glede na pravna sredstva vseh DČ brez eksekvature in brez

možnosti nasprotovanja izvršitvi (IZJEMA- glej nazaj)

1.Kako bi opravičili obstoj mzp?

a)kaj bi se zgodilo v primeru odločitve, da bodo slo sodišča obravnavala le spore, katerih

stranke so domači državljani? Če bi slo sodišča obravnavala samo spore katerih so slo

državljani, bi bila razmerja z mednarodnim elementom zelo tvegana, ker ne bi bilo

zagotovljene pravne varnosti. Bilo bi absurdno in s tem bi se kršila kakšna mednarodna

odločba.

b)kaj bi se zgodilo v primeru odločitve, da bodo slo sodišča vedno uporabljala zgolj slo

pravo? Npr dva slo državljana skleneta zz v Fr. Če skleneta to pod Fr pogoji potem v Slo ne

bi veljala za poročena. Pride do krivice tudi za Slo državljane.

c)kaj bi se zgodilo v primeru odločitve, da slo sodišča ne bi priznavala in izvrševala tujih

sodnih odločb? Prihajalo bi do neugodnih posledic za Slo državljane. Slo stranka bi morala

ponovno tožit v Slo, ker tuja sodna odločba v Slo ne bi obveljala in je ne bi mogel izvršit.

2.A iz LJ je svojemu sosedu B za sedem mesecev dal v najem svojo počitniško hiško,

locirano v Toskani. B ni plačal dolgovane najemnine. A je omahoval o tem, kje naj vloži

tožbo zoper B. Ali v slo ali v itaiji?

a)za kakšno vpr v okviru mzp gre? Gre za mednarodno pristojnost. Gre za razmerje med

elementom in zasebnopravnim razmerjem.

b)katere vrste pristojnosti sodišč poznate in v katerih predpisih so ta pravila o pristojnostih

določena? Absolutna (sodna, določena v zmzpp, zpp-specifika, specialni zakoni, pravni akti

eu, mednarodne konvencije) in relativna(nahajajo v zpp).

c) kaj je mednarodna pristojnost in kakšno je razmerje med mednarodno in krajevno

pristojnostjo? Sodišče odloča ali je sploh mednarodno pristojno. Potem šele odloči ali je

krajevno pristojno. Obe pristojnosti določata teritorialno razmerje. Krajevna določa razmerje

med sodišči znotraj države. Mednarodna pa sodišča med državami. Sodišče pazi na

mednarodno pristojnost po uradni dolžnosti, na krajevno pa ne razen če gre za izključno

krajevno pristojnost. Pravila krajevne pristojnosti (v zpp, zakon o sodiščih, pomorski

zakonik), ne vplivajo na rezultat spora. Pravila mednarodne pristojnosti (v zmzpp, specialnejši

nacionalni akti, mednarodne pogodbe, pravni akti eu, zpp- kadar zmzpp za določeno vrsto

spora ne določa ničesar), vplivajo na rezultat spora.

3.Sodišče v mb je mednarodno pristojno za odločanje o zahtevku na plačilo kupnine.

Zahtevek se presoja po avstralskem pravu. Po katerih postopkovnih pravilih bo primer

obravnavalo slo sodišče? FORUM REGIT PROCESUM – vsako sodišče uporabi svoja

procesna pravila. Ta pravila so del javnega prava. Praktični razlogi pa govorijo prosti temu.

Izjema: 176.člen zpp – lahko se dejanja ki jih zahteva tuje sodipče uporabijo v slo, če to ne

nasprotuje javnemu redu RS.

4.Neka karibska država je v Lj nameravala ustanovit konzulat. Zato je pooblastila

posrednika A v Lj, da poišče primerno stavbo. Posrednik A je našel primerno stavbo, v

katero se je konzulat tudi vselil, pri čemer pa država posredniku ni plačala provizije. Zaradi

tega je posrednik terjal plačilo in tožil državo pred slo sodiščem. Temu je konzulat

ugovarjal, češ da gre za suvereno državo, ki uživa imuniteto. Ali ima prav? Praviloma so

lahko tuje osebe tožene pred slo sodišči, kadar pa ta oseba uživa imuniteto pa toni mogoče.

Pravilo: načelo suverene enakosti v mednarodnih odnosih. V zmzpp o imuniteti ni predpisa. V

zpp 28. Člen o imuniteti. 1.Teorija o ABSOLUTNI IMUNITETI: države bi uživale imuniteto

v vseh primerih (pacta iure imperit, pacta iure gestionis). 2. Teorija o RELATIVNI/OMEJENI

IMUNITETI: država uživa imuniteto pred tujimi sodišči, samo ko ravna oblastno.

Karibska država se ne more sklicevati na imuniteto po relativni teoriji o imuniteti.

5.Vrhovno sodišče RS je leta 1998 odločalo o naslednjem primeru. Tožniki so v

odškodninski pravdi za povrnitev gmotne in negmotne škode, ki so jo pretrpeli, ko so jih

Nemci med 2svetovno vojno nasilno odvzeli staršem jih imeli zaprte na območju Celja in

jih po rasnem pregledu prepeljali v Nemčijo, da bi jih tam ponemčili, tožili pred slo

sodiščem. Nižja sodišča so odločila, da za odločitev v tem sporu ni pristojno slo sodišče in

da se tožba zavrže. Ali se strinjate z odločitvijo? Ni dvoma da je nemška država ravnala

oblastno. Slo sodišča so prav razsodila. Spor je iz leta 1998 in takrat ni veljal zmzpp. V

nemčiji morajo vložit tožbo in zahtevat odškodnino.

6. Tožeča stranka (Hrv državljanka) s stalnim prebivališčem v Slo je bila hudo telesno

poškodovana v prometni nesreči, ki se je marca 2000 pripetila na Hrv. Bila je sopotnica v

avtomobilu, ki ga je opravljal njen mož in zapeljal v betonsko ograjo. Za vozilo z slo

registracijo je bilo sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Tožeča stranka je

novembra 2000 vložila tožbo pred slo sodiščem in zahtevala plačilo za premoženjsko in

nepremoženjsko škodo.

a)ali gre za razmerje z mednarodnim elementom? DA, v subjektih.

b) ali je podana pristojnost slo sodišča in na podlagi katerega pravnega

akta?zmzpp(48.čl.(1)),bu1(se takrat ni veljal)

c)kateri pravni predpis se bo uporabil za določitev prava, ki se bo uporabilo za določitev

spora?zmzpp, rk, specialni nacionalni akti, mednarodne pogodbe. Haaška konvencija ima

prednost pred nacionalnimi akti.

1.oseba A s stalnim prebivališčem v slo je prodala osebi B s stalnim prebivališčem na

hrvaškem hišo in del zemlje v sloveniji. Isti dan je kupec plačal 10% dogovorjene cene, po

dogovoru pa je bilo potrebno preostali del kupnine plačati najkasneje v štirih mescih po

sklenitvi pogodbe. Ker se to ni zgodilo je prodajalec od kupca zahteval odškodnino.

a)Ali je slo sodišče izključno pristojno? Gre za spor iz pogodbenega razmerja in gre za

navadno obligacijsko pravico. Ne pride v upoštev izključna pristojnost slo sodišč.

b)Poišči v zmzpp primere izključne pristojnosti: 60,61,62,63,64,65

2.oseba A s stalnim prebivališčem na hrvaškem je od osebe B iz slo v mesecu avgustu leta

2001 najela njeno hišo v piranu, da bi tam preživela dopust. V skladu z najemno pogodbo je

morala plačati najemnino v višini 500 e do 15.sept. 2001. Ker oseba A najemnine ni plačala

do dogovorjenega roka v pogodbi, je oseba B vložila tožbo pred slo sodiščem in zahtevala

plačilo najemnine.

a) ali je slo sodišče pristojno odločati o tem? DA izključno pristojno.

b) bi bil odgovor enak, če bi se nepremičnina nahajala na hrvaškem? NE, 2odst. 50čl. v

povezavi z 64čl. ZMZPP

2. Februarja 2007 je A, hrvaški državljan s stalnim prebivališčem v Kopru, najel od osebe

B, slovenskega državljana s stalnim prebivališčem v Ljubljani, počitniško hišo v Firencah

(Italija), da bi tam preživel poletne počitnice od 29. julija do 12. avgusta 2007. Najemna

pogodba je določala, da mora najemnik primerno vzdrževati hišo in povrniti kakršnokoli

škodo, ki jo povzroči. Stranki sta se tudi dogovorili, da se za kakršenkoli spor med njima

glede najemne pogodbe uporabi slovensko pravo. Kasneje je B vložil tožbo pred slovenskim

sodiščem zaradi kršitve najemne pogodbe, saj A ni počistil hiše pred odhodom, prav tako pa

tudi ni plačal najemnine v celoti.

a)Ali je v danem primeru podana pristojnost slovenskega sodišča? Najprej moramo ugotoviti,

kateri pravni akt se bo za določitev MP uporabil. Ker gre za civilno in gospodarsko zadevo,

analiziramo pogoje za uporabo BU I. Ti pogoji so:

- materialni: CGZ, pri čemer ne gre za zadevo, ki bi bila izključena iz dometa BU I

- časovni: v RS se BU I za določitev MP uporablja, če je bila tožba vložena po 1. 5. 2004. V

danem primeru ni podatka o tem, kdaj je bila tožba vložena. Ker pa je bila pogodba o najemu

N sklenjena leta 2007, je bila torej tudi tožba vložena po tem datumu – pogoj je izpolnjen.

- geografski: tožba mora biti vložena pred sodiščem v EU

- personalni: toženec mora imeti domicil v EU, ki ga v danem primeru ima, in sicer v

Sloveniji

- mednarodni element: hrvaški državljan nepremičnina v Italiji

- razmerje do drugih pravnih aktov: ni drugih pravnih aktov, ki bi se prednostno uporabili.

Analiza pogojev kaže na uporabo BU I za določitev MP slovenskega sodišča.

V danem primeru gre za najem nepremičnega premoženja. SEU je namreč odločilo, da pod ta

pojem sodijo vsi spori glede medsebojnih obveznosti najemnika in najemodajalca. Sem sodi

torej tudi plačilo najemnine in neizpolnitev drugih obveznosti (npr. ni počistil hiše ob

odhodu). Za najem nepreminega premoženja BU I določa izključno pristojnost v členu 22. V

skladu s tem členom je izključno pristojno sodišče v državi članici, kjer nepremičnina leži. V

našem primeru je to Italija, kar pomeni, da je podana izključna pristojnost ITA sodišča.

Vendarle pa BU I določa še eno izključno pristojnost v teh primerih, in sicer izključno

pristojnost sodišča v državi članici, kjer ima toženec domicil, če so izpolnjeni naslednji

pogoji:

- najem traja največ šest mesecev: ta pogoj je izpolnjen, saj najem traja od 29. julija do

12 avgusta 2007;

- najemnik je fizična oseba, kar v našem primeru je

- najemnik in najemodajalec imata domicil v isti državi: obe stranki imata domicil v RS.

Na podlagi navedenega so vsi pogoji za izključno pristojnost po domicilu toženca izpolnjeni,

kar pomeni, da je slovensko sodišče izključno pristojno, da o tej zadevi odloča.

b)Ali je v danem primeru veljaven dogovor o izbiri prava? Najprej je treba ugotoviti, kateri

pravni akt se za določitev merodajnega prava uporabi. Ker gre za pogodbeno razmerje, bi bili

potencialno uporabljivi naslednji akti: Rim I, RK, ZMZPP.

Rim I se ne more uporabiti glede na časovni kriterij uporabe: pogodba je namreč bila

sklenjena leta 2007, ko Rim I še ni veljala.

Za uporabo RK morajo biti izpolnjeni naslednji kriteriji:

- časovni: pogodba je morala biti sklenjena po 1.6.2005 – ta pogoj je izpolnjen

- geografski: o zadevi odloča sodišče države pogodbenice RK, kar SLO je

- materialni: pogodbeno obligacijsko razmerje, kar v danem primeru je

- razmerje do MP in drugih pravnih aktov: jih ni.

Ugotovimo lahko, da se za določitev merodajnega prava uporabi RK. Ta dopušča avtonomijo

volje strank pri določitvi merodajnega prava, pri čemer pa morajo biti izpolnjeni pogoji iz 3.

člena RK (navedite pogoje!). Ker RK nima podobne določbe, kot jo vsebuje ZMZPP v 23.

členu, po kateri je treba za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine, vedno uporabiti pravo

države, kjer nepremičnina leži, taka omejitev avtonomije volje ne pride v poštev. Posledično

se v danem primeru lahko uporabi izbrano pravo, torej slovensko pravo. Drugače velja le za

obliko pogodbe. RK namreč v 9. členu določa, da se za obliko pogodbe o najemnu

nepremičnine uporabi pravo države, kjer nepremičnina leži, torej italijansko pravo.

3.oseba A iz Kanade in oseba B s sedežem v Slo, ki se ukvarja s posli organiziranja

potovanja, sta sklenili pogodbo, ki sta jo poimenovali najemna pogodba. S pogodbo je oseba

B prevzela obveznost, da v zameno za plačilo osebi A in njenim prijateljem poišče počitniško

hiško na Hrvaškem za čas od 29jul. do 12.avg in uredi vse potrebno za prihod stranke iz

Kanade. Pogodba je tudi določala da oseba B v zameno za dodatno plačilo organizira vse

potrebno za enodnevno križarjenje po Jadranskem morju. Ker vse ni bilo tako kot so si

zamislili oseba A toži pred slo sodiščem. Ali je sodišče pristojno? Ne gre za najemno

pogodbo ampak celo vrsto storitev. Pristojnost našega sodišča ni izključena na podlagi

48.člena.

4. oseba A hrvaški državljan s stalnim prebivališčem v tej državi in oseba B slo državljan s

stalnim prebivališčem v slo skleneta pogodbo o prodaji aparatov za tople napitke, v kateri je

klavzula, da je za vse spore iz njunega razmerja pristojno sodišče v Zagrebu. V zadnji

pošiljki ki jih pošlje oseba A osebi B je nekaj aparatov poškodovanih, zaradi česar oseba B

noče plačati celotne kupnine. Oseba A meni, da za poškodovane aparate ni kriva in v skladu

z določili pogodbe pred sodiščem v zagrebu vloži tožbo.

a)za kakšno pristojnost gre v danem primeru? Gre za prorogirano pristojnost. Stranke se

same dogovorijo za mednarodno pristojnost sodišča, ki bo reševalo spor. Mora biti v pisni

obliki. Sporazum mora delovati po prorogiranih in derogiranih pravilih sodišč.

b)ali bi bila prorogacija tujega sodišča dopustna, če bi šlo med njima za najemno pogodbo

nepremičnega premoženja v slo, pri čemer B v skladu s pogodbo ne bi plačal najemnine?

Prorogacija tujega sodišča ni dovoljena po slo pravu. Pravna podlaga: 1odst.52.čl v povezavi

z 64čl.

c)ali bi lahko 2 srb državljana s pogodbo dogovorila da je za kakršnekoli spor med njima o

nakupu večje količine zračnih črpalk pristojno slo sodišče? Ne, mora biti vsaj en državljan rs

ali imeti stalno prebivališče v rs, na podlagi 52.čl (3).

d)ali bi bil tak prorogacijski sporazum lahko veljaven za pravne naslednike, ki vstopajo na

mesto prednikov, ki so sklenili tak sporazum? Odvisno ali se je postopek že začel ali ne. Če se

še ni začel ne bi veljala. Če se je že začel ima prednost postavitev pristojnosti in sodišče

nadaljuje postopek.

e)kaj bi se zgodilo če bi oseba A v zgoraj opisanem primeru ne bi vložila tožbe pred sodiščem

v zagrebu, ampak pred slo sodiščem? Slo sodišče bo moralo počakati da se izpolnijo

predpostavke iz 18.čl zpp (3). Pomemben je tudi 53čl. Zpp, ko je možno prorogirat slo

sodišče.

f)v skladu z 2ods. 98čl. Zmzpp sodišče na ugovor osebe zoper katero je bila odločba izdana

zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če sodišče ki je odločbo izdalo ni upoštevalo sporazuma

o pristojnosti sodišča rs. Kako si to določbo razlagate v luči določitve pristojnosti tujega

sodišča na podlagi tihe privolitve? Če je toženec ugovarjal pri tujem sodišču, pa je sodišče ta

ugovor zavrnilo.

4.mladoletni otrok je hrv državljan s stalnim prebivališčem v zagrebu. Večino časa preživi s

svojimi starši v zagrebu. Ob vikendu pa obišče mater v mariboru. Oče in mama sta oba hrv

državljana pri čemer ona dela in živi v RS, kjer ima tudi stalno prebivališče, on pa ga ima v

beogradu. Nista poročena. On ima na kopah vikend. Otrok in mati sta vložila pred mb

sodiščem tožbo s katero zahtevata mesečno preživnino v višini 200e za otroka. Ali je slo

sodišče mednarodno pristojno za odločanje po zmzppju? Gre za premoženjski pravni spor.

Uporabili smo 75 specialni člen in 74čl(ta se ne bo uporabil ker niso izpolnjeni pogoji – ker

slo sodišče ni pristojno). Gre za obveznosti iz posebnega razmerja, zato nismo uporabili

58čl.(2). O višini oz zadostnosti premoženja bo odločilo sodišče, a mora biti večje, ne samo za

1xno plačilo.

1.naše sodišče odloča o stečaju našega podjetja. Medtem tuj tožnik začne spor stečajnega

dolžnika v tujini. Od spora bo odvisno ali bo upnikova terjatev priznana. Ali lahko

pritegnemo spor k slo sodišču? Sodišče v rs je pristojno, če odloča o stečaju. Četudi terjatev

nastane med stečajnim postopkom ne moremo uporabiti 63.čl. tu ni atrakcije pristojnosti.

Tožnik lahko vloži tožbo pred drugim sodiščem.

2.A toži B, ker ima njegov predmet. Vendar C misli da je ta predmet njegov. Ali se lahko

pridruži pravdi, ki že teče? Gre za glavno intervencijo. To ureja zpp 29čl – da ga lahko

uporabimo na področju mzp. C se lahko pridruži pravdi.

3.A toži B ker mu je dolžan znesek po pogodbi. Pristojnost utemeljuje na izpolnitvenem

kraju, ki je v Rs. Hkrati ima še dva zahtevka iz druge pogodbe in enega iz odškodninskega

pravnega razmerja. K tožbi doda še ta dva zahtevka. Ali je sodišče pristojno tudi za te

zahtevke? Gre za objektivno komulacijo. Objektivna komulacija pride v upoštev, ko ti

zahtevki izvirajo iz iste dejanske in pravne podlage. V tem primeru ne gre za iste zahtevke.

Pravila o atrakciji ni mogoče uporabiti na področju mednarodnega prava.

4.oseba A iz celja in oseba B s stalnim prebivališčem v državi Trinidad in Tobago sta

sklenila pogodbo, ki jo je bilo treba izpolniti v rs. Oseba B ni izpolnila pogodbe v določenem

času. Zato je oseba A tožila na izpolnitev, pri čemer je tožbo vložila pred slo sodiščem.

a)glede na to da se kot splošno pravilo določitve pristojnosti uporablja pravilo actor

sequitur forum rei, ali je oseba vložila tožbo pred sodiščem, ki je po določbah zmzpp

pristojno za to vrsto spora? Nas zakon določa še dodatn epristojnosti in ne samo splošno

pravilo (po tem ne bi bilo pristojno slo sodišče). Zato je pristojno po 56.čl.zmzpp. Podana je

pristojnost slo sodišč.

b)za katero vrsto pristojnosti gre v danem primeru?IZBIRNA ALTERNATIVNA

PRISTOJNOST, FORUM SHOPPING

c)do kakšnega pojava lahko vodi ta pristojnost? POTREBNO JE ZAGOTAVLJAT PRAVNO

VARNOST.

d)da bi bilo potrebno pogodbo izpolniti na hrvaškem ali pa vložit tožbo pred slo sodiščem. Ali

je naše sodišče pristojno? Splošno pravilo ne bi prišlo v upoštev. 56čl. Se ne uporabi.

Prorogacije ni, ker se nista dogovorila za slo sodišče. 48.čl se tudi ne uporabi. V upoštev pride

tiha privolitev. 53čl. V povezavi z 52čl. Zmzpp. Samo v primerih ko bi bil dopustne dogovor s

slo sodišči.

5.pravila o mednarodni pristojnosti neke države x (ni članica eu) določajo da so sodišča te

države pristojna tudi, če je tožnik državljan te države. Nek državljan omenjene države s

stalnim prebivališčem v tej državi je v pogodbenem razmerju z našim državljanom. Gre za

pogodbo po kateri bi moram državljan države x dostaviti pošiljko blaga v zagreb. Ker blaga

nikoli ni dostavil, nas državljan vloži tožbo pred slo sodiščem, tuj državljan pa ugovarja

mednarodni pristojnosti našega sodišča. Ali je nape sodišče pristojno? Gre za pristojnost na

podlagi vzajemnosti (enaka obravnava tujega državljana, kot bi oni obravnavali

našega)51čl.zmzpp; ni predpisane izključne pristojnosti, isto ne splošne. Eventualno bi prišla

v upoštev izbirna. Tiha tudi ni možna.

6.sodišče prve stopnje je v sporu o razvezi zakonske zveze zavrglo tožbo zaradi obstoja

litispedence pred hrv sodiščem. Ki je nastopilo prej kot pred sodiščem v rs. Ugotovilo je, da

izključna pristojnost slo sodišča ni podana, ker slo državljanstvo toženke ni bilo izkazano.

Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrglo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopenjski sklep.

Strinjalo se je z odločitvijo o tem, da slo sodišče ni izključno pristojno, vendar ne zaradi

toženkinega državljanstva temveč zato ker toženka nima v slo stalnega prebivališča. Alije

sodišče ukrepalo pravilno? Sodišče ne more zavreči sodbe, lahko samo prekine. Uporabi se

88čl.zmzpp.

7.tožnica (državljanka rs) želi vložit tožbo zaradi izpodbijanja očetovstva pred okrožnim

sodiščem v novi gorici. Prvi toženec je prav tako slo državljan, drugi pa italjanski državljan.

Vse stranke imajo stalno prebivališče v italiji. Tožnica v tožbi predlaga, naj vrhovno sodišče

odloči,katero stvarno pristojno sodišče v slo naj bo krajevno pristojno za odločanje v tej

zadevi. Ali ima prav? Smo mednarodno pristojni na podlagi 71čl. Po zppju se ni dalo ugotovit

katero sodišče je krajevno pristojno. Vrhovno sodišče na podlagi 68čl zpp določi krajevno

pristojnost. Gre za ordinacijo pristojnosti.

8. slo sodišče odloča o glavni zadevi za katero je mednarodno pristojno vendar odločba

zavisi od določitve o predhodnem vpr. Za odločanje o predhodnem vpr slo sodišče ni

mednarodno pristojno. Ali menite da lahko slo sodišče odloči tudi o predhodnem vpr? V

zmzpp predhodno vpr ni urejeno, subsidiarno se uporabi pravilo zpp. 29čl v povezavi z 13čl.

Zpp. Resitev predhodnega vpr nima narave pravnomočnosti zato se uporabi samo za ta

primer. Gre za neko atrakcijo pristojnosti. Razumno bi bilo da ss počaka na rešitev

predhodnega vpr.

9.oseba C ima pri uradu za intelektualno lastnino v avtraliji registrirano znamko CLEAN

za mila čistila pralne praške in podobno. Oseb D s sedežem v slo začne v avstralijo uvažati

in tam prodajati čistila pod znamko Clean. Oseba C vloži tožbo zaradi kršitve njene znamke

pred slo sodiščem in zahteva prenehanje kršitve ter plačilo odškodnine. Oseba D pred istim

sodiščem vloži nasprotno tožbo in zatrjuje da je znamka CLEAN nična ker os bili ob vložitvi

prijave za znamko podani absolutni razlogi za zavrnitev registracije zadevne znamke in

sicer zaradi razloga opisnosti ter s tem odsotnosti razlikovalnega učinka. Slo sodišče je

odločilo tudi o zahtevku iz nasprotne tožbe. Ali je po določbah zmzpp ravnalo pravilno? Na

podlagi 48čl. Zmzpp je slo sodišče pristojno. Clean je opisna znamka zato se ne more

registrirati. Spor se nanaša na veljavnost intelektualne lastnine – 62čl.zmzpp. ; 49čl. (2odst se

ne upošteva) –zahtevek iz nasprotne tožbe je v tesni zvezi z nasprotnim zahtevkom.

1.ožji sorodniki Thomasa Waidmanna, učenca nemške državne službe ki se je smrtno

ponesrečil na šolskem izletu v italiji, so v kazenskem postopku uveljavljali

premoženjskopravni zahtevek zoper učitelja. Zaradi njegove malomarnosti se je pripetila

tragična nesreča. g.Sonntagu je v kazenskem postopku sodilo italjansko sodišče, ki pa je

odločilo tudi o tem, da mora plačati odškodnino družini umrlega v znesku 20milj LIT.

Oškodovanci so zahtevali priznanje in izvršitev civilnega dela italjanske odločbe pred

nemškim sodiščem. G Sonntag se je pritožil, češ da je katenska sodba italjanskega sodišča

povezana z zadevo javnega prava, ker je opravljal nadzor učencev kot javni zslužbenec,

zaradi česar sodi zadeva v domeno upravnega prava. Ali pojem civilne zadeve v čl BU1

obsega tudi tovrstne odškodninske zadeve? Člen BU1 vrsta sodišča ni pomembna,

pomembna je narava zadeve, oseba javnega prava ne pomeni izključitve BU1, razen če bo ta

oseba ravnala oblastno - potem ne gre za civilno in gospodarsko zadevo;

2.g. Baten in ga. Kil sta se razvezala maja 1987 pred Belgijskim sodiščem. Pred razvezo sta

se dogovorila, da ne bosta plačevala preživnine drug za drugega, da pa bo g. Baten mesečno

plačeval določen znesek za preživljanje njunega mladoletnega otroka. Ga. Kil in njen

mladoletni otrok sta se naselila na nizozemskem. Ta jima je dodelila podporo v smislu

socialne pomoči po njihovi zakonodaji, po kateri velja sistem socialne pomoči za osebe ki

prebivajo na nizozemskem brez sredstev. Kasneje je občina na podlagi nizozemskega zakona

zahtevala povračilo od G.Batna., ker ta ni želel plačati, je vložila tožbo pred nizozemskim

sodiščem. Ali je tožba s katero javni organ zahteva povračilo plačane socialne pomoči od

osebe zasebnega prava civilna in gospodarska zadeva in ali koncept socialne varnosti v čl.

BU1 obsega tako tožbo? Kadar oseba javnega prava ne deluje oblastno, ne gre za civilno in

gospodarsko zadevo. Treba je upoštevat nacionalna pravila posamezne države članice, ki so

bile podlaga za vložitev tožbe. BU1 pove da to ni civilna in gospodarska zadeva, 1člen BU1

ni pomembno ali se odškodnina zahteva pred upravnim ali kazenskim sodiščem. Te zadeve so

urejene že v drugih aktih. Drugi del vprašanja ni več relevanten ker smo ugotovili, da ne gre

za civilno in gospodarsko zadevo. Šlo je samo za povračilo denarja, to ni zadeva ki bi sodila v

pojem socialne varnosti.

3.oseba A z domicilom v slo pred slo sodiščem toži osebo B z domicilom v nemčiji zaradi

neplačila kupnine iz pogodbe o prodaji nepremičnine v slo. Kupnino je bilo potrebno

plačati v nemčiji.

a)Ali je podaja pristojnost slo sodišča po pravilih BU1? Ne ker pristojnost ni podana, velja

točka a 5(1) glede na obvezbnost, ki je predmet spora. Slo sodišče pa bi bilo lahko vseeno

pristojno na podlagi tihe privolitve.

b)kako določiti kraj izpolnitve zadevne obveznosti? Odvisno od dogovora strank, če sta se

dogovorili, če ne pa člen 5(1) BU1 (b). če ne bi zapisale kje je treba plačati kupnino, bi

moralo sodišče uporabiti kolizijska pravila, da ugotovi katero pravo se uporabi in potem se

pogleda v pravo tiste države ki je kraj izpolnitve. Nacionalno sodišče bo moralo na podlagi

kolizijskih pravil ugotoviti ali ej mednarodno pristojno.

4.oseba A z domicilom v slo pred slo sodiščem toži osebo B z domicilom v nemčiji zaradi

neplačane kupnine iz pogodbe o prodaji 2 ton pšenice, pri čemer je bilo potrebno kupnino

plačati v nemčiji, blago pa dostaviti v slo.

a)ali je podana pristojnost slo sodišča po pravilih BU1? Točka B je vnaprej določena za čisto

vse primere. Za vse zahtevke se uporabi en kraj. Gre za pogodbo o prodaji blaga, uporabi se

točka B.

b)stranke v pogodbi niso določile kraja dostave blaga. Kako ugotoviti ta kraj? Če stranki

nista določili kraja v pogodbi potem ne smemo uporabiti kolizijskih pravil, določi se da bo to

tisti kraj, kjer je bilo blago izročeno kupcu.

c)navedite razlike med členoma 5(1) a (vse ostale pogodbe, kraj izpolnitve obv ni atonomen,

uporaba kolizijskih pravil, kraj se določi glede na individualno obv,ki je predmet spora) in

5(1) b(pogodbe prodaje blaga in opravljanja storitev, je avtonomna pristojnost, ni kolizijskih

pravil, za vse zahtevke isti kraj izpolnitve) BU1?

5. Tožeči stranki Falco Privatstiftung s sedežem na dunaju in Thomas Rabitsch s stalnim

prebivališčem na dunaju sta pred avstriskim sodiščem zahtevala plačilo ličenčnin,

izračunanih na podlagi obsega prodaje videoposnetkov koncerta od toženca s stalnim

prebivališčem v nemčiji. licenčnino sta zahtevala v skladu z pogodbo, ki je bila med

strankama sklenjena glede prodaje videoposnetkov konceerta iz leta 1993, po kateri je

toženec pridobil pravico prodaje videoposnetkov v avstriji, nemčiji švici. Ali se lahko za

določitev mednarodne pristojnosti uporabi člen 5(1) b i BU1? Stranki sta sklenili licenčno

pogodbo - pogodba o uporabi prava intelektualne lastnine, ne obravnava se v točki (b),

uporabimo točko (a).

6.avstrijska družba Color Drack in nemška družba Lexx sta sklenili pogodbo o prodaji

blaga, v skladu s katero je morala družba Lexx dostaviti blago različnim prodajalcem na

drobno družbe Color Drack v avstriji, ta pa se je zavezala plačati kupnino. Družba Lexx ni

izpolnila obv iz pogodbe, zaradi česar je družba Color Darc vložila tožbo pred avstrijskim

sodiščem, ki se je izreklo za pristojno na podlagi člena 5(1) bi uredbe 44/2001. Družba Lexx

je ugovarjala pristojnosti avstrijskega sodišča. Ker se v danem primeru ta člen ne more

uporabiti, saj je bilo treba obv izpolniti v več krajih, čeprav v isti dč, česar pa ta člen ne

predvideva.

a)ali se člen 5(1)(b)i BU1 uporabi tudi v tem primeru? DA treba je določit kraj glavne

dostave blaga – to se stori z ekonomskimi merili, če to ni možno lahko tožnik izbere kraj. S

tem se ne krši načelo predvidljivosti, ker se ve kateri so kraji dostave blaga.

b) ali se člen 5(1)(b)i BU1 uporabi tudi v tem primeru, ko je kraj dostave v več dč eu? NE

c) ali se člen 5(1) BU1 uporabi tudi v tem primeru ko kraj izpolnitve ni v dč eu?NE

7.Slovenska družba A leta 2007 z avstrijsko družbo B sklene pogodbo o prodaji poslovnih

prostorov v Republiki Sloveniji. Pogodba določa, da je treba kupnino plačati v Sloveniji.

Družba B ne plača kupnine v celoti, zaradi česar pride med strankama do spora in

slovenska družba A vloži tožbo pred slovenskim sodiščem in zahteva plačilo preostanka

kupnine.

a)Ali je slovensko sodišče pristojno, da odloča o sporu?

Ker domicil toženca ni v Sloveniji, slov. sodišče ni pristojno na podlagi splošne pristojnosti iz

člena 2 BU I. V danem primeru lahko ugotovimo, da gre za pogodbeno zadevo, saj gre za

prostovoljno prevzemanje obveznosti ene stranke napram drugi stranki (odločba v zadevi

Handte). MP v pogodbenih zadevah je urejena v členu 5(1) BU I. Ker ne gre za pogodbo o

prodaji blaga ali opravljanu storitev, se ne more uporabiti tč. b), ampak se uporabi točka a)

tega člena. V skladu s tč. a) pa je pristojno sodišče v kraju izpolnitve zadevne obveznosti. Po

odločbi Sodišča EU v zadevi primer De Bloos v Boujer (14/76) je to kraj, kjer je treba

izpolniti pogodbeno obveznost, na neizpolnitvi katere tožnik opira svoj zahtevek (torej

obveznost, ki je predmet spora). V danem primeru je to plačičo kupnine. Ker je bilo treba

kupnino plačati v Sloveniji, je podana pristojnost slovenskega sodišča na podlagi člena 5(1)(a)

BU I.

b)Kako naj ukrepa slovensko sodišče, če stranki ne določita kraja, kjer bi bilo treba kupnino

plačati?

V skladu z odločbo SEU v zadevi Industrie Tessili Italiana Como proti Dunlop (12/67) je

treba v takem primeru kraj izpolnitve zadevne obveznosti določiti v skladu s pravom, ki se za

zadevno obveznost uporablja. Za določitev merodajnega prava bi se uporabila RK (pogodba

je bila sklenjena po 1. 5. 2006, izpolnjeni pa so tudi drugi pogoji), in sicer 4. člen, po katerem

bi se uporabilo slovesko pravo. To pomeni, da bo slovensko pravo tisto, ki se bo uporabilo za

določitev kraja plačila kupnine, od tega pa bo odvisna tudi pristojnost slo. sodišča.

c)Kako naj sodišče določi mednarodno pristojnost, če bi bilo treba kupnino plačati v

Beogradu?

V takem primeru se člen 5(1) ne uporabi, pristojnost bi se določila na podlagi drugih določb iz

BU I (32/88, Cf. Six Constructions proti Humbert)

d)Ali bi bil vaš odgovor pod 1) enak, če bi zadevni stranki sklenili pogodbo o prodaji dveh

ton žita in bi žito bilo treba dostaviti v Avstriji, kupec pa ne plača kupnine, ki bi jo bilo treba

plačati v Sloveniji?

V takem primeru bi šlo za pogodbo o prodaji blaga, uporabil bi se člen 5(1)(b), ki določa, da

je kraj izpolnitve zadevne obveznosti kraj, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago

dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno. Gre za avtonomno definicijo, za vse obveznosti iz

pogodbe je vedno pristojno to sodišče. V našem primeru je bilo treba blago dostaviti v

Avstriji, pristojnost slovenskega sodišča na tej podlagi ne bi bila podana.

e)Kaj naj naredi slovensko sodišče v primeru pod 3), če iz določb pogodbe ni mogoče

ugotoviti kraja dostave žita?

V tem primeru je relevantna odločba SEU v zadevi C-381/08, Car Trim proti KeySafety

Systems, po kateri se kot kraj dostave blaga šteje kraj, ki je določen v pogodbi. Če kraj

dostave blaga v pogodbi ni določen, kar je ravno naš primer, je pristojno sodišče v kraju, v

katerem je bilo blago dejansko izročeno kupcu.

f)Kako naj sodišče določi mednarodno pristojnost, če je kraj dostave žita v Beogradu?

V tem primeru je pristojnost odvisna od razlage člena 5(1)(c). Prevladujoče stališče je, da se v

tem primeru lahko uporabi člen 5(1)(a), ker razmejitev med tč. a) in b) ni vezana na vrsto

pogodbe. V skladu s tč. a) je pristojno sodišče v kraju, kjer je treba izpolniti zadevno

obveznost. Predmet spora je bilo plačilo kupnine, ki jo je bilo treba plačati v Sloveniji.

Posledica je pristojnost slovenskega sodišča.

8. V nekem sporu med tožnikom s sedežem v ZDA, ki je državljan neke države X, ki prav tako ni država članica EU, in tožencem s sedežem v Sloveniji, je bila vložena tožba na plačilo odškodnine pred sodiščem v državi X marca 2007, ki ima v ustreznem predpisu določbo, po kateri je mogoče vložiti tožbo tudi pred sodiščem v državi, katere državljan je tožnik. Mednarodna pristojnost tega sodišča je bila utemeljena izključno na tej podlagi. Sodišče je odločilo, da mora toženec plačati 12.000 EUR tožniku. Tožnik je zahteval priznanje in izvršitev te sodne odločbe v Sloveniji.

Ali bo sodišče priznalo in izvršilo to odločbo?

Glede na to, da je odločbo izdalo sodišče v državi, ki ni članica EU, se BU I ne more uporabiti. Uporabi se ZMZPP.

Naše sodišče te odločbe ne bo priznalo in izvršilo – za razlago glejte 98. člen ZMZPP (čezmerne pristojnosti). Vendar se bo ta člen/razlog uporabil le na ugovor dolžnika.

Slovensko sodišče odločbe po uradni dolžnosti ne bi priznalo tudi v primeru, če bi znesek 12.000 EUR pomenil kaznovalno odškodnino (nasprotje javnemu redu).

Ali bi bil odgovor drugačen, če bi na podlagi istega dejanskega stanja in pravil odločbo izdala država članica EU?

Da, BU I med razlogi za nepriznanje sodbe ne navaja čezmernih pristojnosti.

VAJE 6 MEDNARODNA PRISTOJNOST – UREDBA 44/2001

Nemški državljan G. Karl Heinz Henkel (trgovec) s stalnim preb. V Nemčiji je sklepal P

z avstrijskimi potrošniki pod splošnimi pogoji, ki so bili po mnenju Avs. Pot. Zveze

nepošteni. Iz tega razloga je ta vložila tožbo pred avstrijskim sodiščem. ….

Na podlagi katere določbe BU je utemeljena prist. Avstr. Sodišča? …

1) Splošna pristojnost – v državi, kjer ima toženec domicil – tožiti bi ga morali pred

NEM sodiščem

2) Prorogirana prist: dogovor strank, da bo pristojno določeno S NE

3) P na podlagi tihe priv. : pristojno tudi S DČ, pred katerim se toženec spustu v postopek

– ČE BI SE SPUSTIL V PRAVDO

4) Izključna p : NE

5) Mandatorna P : Ali je sploh potrošnik? Mora biti fizična oseba, osebna raba

Potrošniška org. ni potrošnik, zato v našem primeru NE gre za potrošniško P, ker ni

šibkejša stranka in ni Fizična oseba.

6) Specialna pristojnost – 5(1) ne gre za zadevo v zvezi s pog. razmerji, ker potrošniška

org ni stranka pogodbe 5(3) – lahko bi šlo za zadevo z delikti in kvazidelikti. GRE ZA

KVAZIDELIKTE.

Dne 15. Marca 2004 je g. ROTTWINKEL s stalnim prebivališčem v NEMČIJI dal g

ROSLERJU, prav tako s stalnim preb. V Nemčiji, za en mesec v najem počitniško vilo,

ki se nahaja v Firencah, ITALIJA. Najemnima je bila dogovorjena in določena za štiri

osebe. Gostje najemnikov ne. Izdatki plačajo po koncu najema.

Dogovor, da se uporabi ITA pravo in da je MUNCHEN (Nemčija) kraj izpolnitve G

Rottwinkel je prav tako preživel počitnice v tej isti počitniški vili in v iste času kot

najemnik. tožil je g. Roslerja pred S v Munchnu zaradi škode, ki jo je povzročil v vili

(poškodbe televizor, preproga) in za plačilo neplačanih stroškov vode, plina in elektrike.

Zatrjeval je, da g. Rosler ves čas trajanja počitnic prenočil več kot 4 osebe, zaradi česar

smetnjaki prepolnismrad. Obenem je povzročal hrup. Po besedah Rottwinkla je bil

počitek njegove družine moten. Zato je zahteval ODŠK. Vse pa utemeljil na podlagi

kršitve najema, ter zahteval povračilo potnihS.

a) Kateri pravni akt se v danem primeru uporabi za ugotovitev mednarodne pristojnosti

sodišča, Utemeljite. BU-1. Personalni kriterij IZPOLNJEN. Materialni kriterij

izpolnjen, ker je bila tožba vložena pred 1.3.2002. Časovni kriterij izpolnjen, ker gre

za civilno in gosp. Zadevo. Geografski kriterij izpolnjen. Mednarodni element

izpolnjen. Izključitev med konvencij in spec zakonov EU izpolnjeno.

b) Izključno je pristojno tudi NEM sodišča 22/1- dodatna izključna pristojnost.

Splošna pristojnost NE. Specialna NE, Izbirna NE.

c) Ali pod izklj sodijo tudi… stroški za plin, vodo elektriko SODIJO V NAJEM

Povračilo potnih stroškvo ter izguba počitniškega ugodjaNE SPADA V NAJEM

V najem spada tudi zahtevvek za odškodnino.

Ga Š (hrvaška drž z domicilom v SLO) je avg2008 v neki trgovini v Siciliji, kamor se je

odpravila na počitnice, kupila URO ZA MOŽa. Ko se je vrnila v SLO ugotovi, da ura ne

deluje. Pokliče prodajalca , ki je vztrajal, da za napako ne odgovarja in da je ura

normalno delovala v času, ko je bila izročena. Ker je ura stala pravo malo premoženje,

je v sredini oktbora 2008 zoper prodajalca vložila tožbo pred SLO sodiščem.

a) Kateri pravni akti se uporabi? Bu1. Perosnalni kriterij – toženec domicil v članici EU

DA, časovni kriterij – tožba po 1.5.2004. Materialni kriterij – civilna in gospodarska

zadeva, zasebni subjekti IZPOLNJEN. Geografski kriterij IZPOLNJEN – tožba mora

biti vložena v DČ EU.

Mednarodni element izpolnjen. Izključitev med. konvencij in specialnejših zakonov

EU.

b) Ali je SLO sodišče pristojno odločati v sporu? Ali gre za potrošnika- DA, je šibkejša

stranka, ne gre za pridobitno dejavnost, gre za osebno rabo, fizična oseba POGOJ

Ne gre za mandatarno pristojnost

Ali gre za potr pogodbo? Ne, niso izpolnjeni pogoji. Potrošnika se ne varuje, če ni

izpolnjen pogoj za potroš. Pogodbo.

Posebna pristojnost? (5)(1)(b) Ne pride v poštev, ker je bila izročitev blaga v ITA. 5(3)

ne pride v poštev, ker ne gre za pogodbeno obv.

V poštev pride TIHA PRIVOLITEV, če bi trgovoec privolil v pravdanje, potem bi

lahko bilo pristojno SLO sodišče.

Oseba A s stalnim prebivališčem v Franciji in oseba B s stalnim prebivališčem v

Sloveniji sta marca 2008 sklenili pogodbo o prodaji računalnikov. V pogodbi je bila

dogovorjena pristojnost Slo sodišča. Ker oseba A ne plača kupnine, je oseba B vložila

tožbo pred FRA sodiščem. A v odgovoru na tožbo navaja, da je bila kupnian poravnana.

Čez osem mesecev pa je ugovarjala pristojnost FRA sodišča, ker je bila v pogodbi

dogovorjena pristojnost SLO sodišča.

a) Ali je FRA sodišče po določbah BU1 pristojno odločati v zadevnem sporu? Gre za

tiho privolitev 24čl, prorogirana pristojnost nima prednosti pred tiho privolitvijo

PRIMER: Elefanten Schuh proti Jacqman (150/80); Pomembna! ker lahko stranki s

konkludentnim ravnanjem spremenita pristojnost S. če se nekdo najprej spusti v

obravnavo materialnih VPR, nato pa šele ugovarja pristojnost sodišča, je to

PREPOZNO. S tem ne moreš spremeniti pristojnosti.

b) Ali je bil veljaven sporazum o pristojnosti sodišča v državi članici EU, kjer ima

prevoznik sedež? Kadar je opis objektiven, da je mogoče na podlagi njega določiti

pristojnost sodišča, bo tak sporazum veljaven, drugače pa ne.

Manjka trditev 1,2,3 in primer5CMI

Gospa Novak je SLO drž. Leta 200 se je poročila z gospodom COLMANOM (avstrijski

drž), s katerim je živela tri leta na njegovem domu v Avstriji. Po šestih letih zakona se je

odločila, da vloži tožbo za razvezo ZZ in se vrne v SLO, kjer živi njena družina. Rada bi

odšla kakor hitro bo mogoče in vložila tožbo za razvezo v svoji drž.

a) Ali je SLO sodišče pristojno odločati o razvezi zakonske zveze? Časovni kriterij-tožba

vložena po 01.03.2005 IZPOLNJEN, geografski kriterij IZPOLNJEN, tožba mora biti

vložena pred sodiščem DČ, Obstoj mednarodnega elementa- izpolnjeno., obstoj

mednarodnih konvencij, ki imajo prednost pred BUIIbis – izpolnjeno, ni jih.

Kriteriji so izpolnjeni, uporabimo BU2bis. Če prebiva v RS je pomembna 5 alineja

člen 3bu2bis ( V TEM PRIMERU JE SODIŠČE PRISTOJNO), če pa se še ni vrnila v

SLO, potem pride v poštev 6alineja- v Slo bi morala prebivati najmanj 6 mesecev.

(sodišče v tem primeru ni pristojno).

Če bi živela v AVS ne bi moglo biti pristojno Slo sodišče.

b) Ali bi bil vaš ODG enak, če bi bil g. Colman HRV drž? Državljanstvo nima vpliva,

odgovor enak.

c) Kdaj bi SLO sodišče za določitev pristojnosti v tem primeru lahko uporabilo ZMZPP?

d) Če bi bila tožba vložena pred 01.05.2004. 7člen bu2bisče ni mogoče določiti

pristojnosti nobenega S držav članic EU, pride v poštev nacionalni predpis.

Pojem sodišča je v Uredbi 2201/2003 BU2 določen širše kot v BU-1. Da, ker po BU2bis

je sodišče vsak organ, ki sodi v domet BU2bis.

Razlika med materialno in kolizijsko normo in navedite primer! Materialna norma

odloča o življenjskem primeru-primer v obligacijskem zakoniku. Kolizijska norma nam

pove, katero pravo naj se uporabi- primer 13. Člen ZMZPP. Materialna norma nam da

neposreden odgovor, kolizijska norma nas samo napoti posredno na odgovor.

Dva slovenska državljana s stalnim prebivališčem v Kranju sta leta 2001 odpotovala na

Havaje z namenom, da tam preživita nepozabne počitnice. Da bi videla rajske lepote

najameta čoln. Vanju je trčila manjša jahta. Utrpela sta premoženjsko+neprem. Škodo.

Tožbo vložita 2002 januarja pred Slo sodiščem in od imetnika jahte zahtevata

odškodnino.

a) Katero pravo naj v danem primeru uporabi SLO sodišče? 30.čl ZMZPP pravo kraja,

kjer je bilo dejanja storjeno. Gre za spor iz nepogodbene OO. 30.čl napotil na pravo

ZDA (pravo države z neenotnim pravnim redom)-_> 9členZMZPP nas napoti na

državo z neenotnim pravnim redom kolizijska pravila v našem ZMZPP so določila,

da je to Havajsko pravo (30čl).

b) Kako naj ukrepa SLO sodišče, če bi se kolizijska norma glasila, da se v danem

primeru uporabi pravo državljanstva toženca. ZDA-država z neenotnim pravnim

redom, Kolizijska P- država z neenotnim pravnim redom pravilo interlokalnega

prava, pravilo najtesnejše zveze. Torej kadar kolizijska pravila niso sposobna določiti,

so pravila države z neenotnim pravnim redom tista, ki določijo, katero pravo se

uporabipravila interlokalnega prava. Če pa niti po pravilih interlokalnega prava ni

mogoče določiti, katero pravo se naj uporabi, potem naše sodišče uporabi pravilo

najtesnejše zveze – 9.člen(2)ZMZPP.

Januarja 2006 se pri smučanju v Avstriji zaradi medsebojnega trka močno

poškodbujeta dva SLO državljana, ki sta tam preživljala dopustniške dni. Prvi pred

Slo sodiščem vloži tožbo in zahteva ODŠK.

a) Ali gre v danem primeru za spor z mednarodnim elementom? Če lahko tuj element v

dejanskem stanju primera enačimo z navezno okoliščino, ki jo za ta primer določa

zakon, potem gre za razmerje z mednarodnim elementom!! Škodni dogodek je bil v

Avstriji, uporabi se AVS pravo, ker se uporabi pravo škodnega dogodka. Navezna

okoliščina 30čl ZMZPP.

b) Katero pravo bo v danem primeru uporabil SLO sodnik? 2.člen

ZMZPPizključitvena klavzula. Uporabi se pravo njune skupne pripadnosti. Ker sta

oba SLO državljana, je tesnejša vez s SLO pravom.

Imamo spor med slovenskim tožencem in avstrijskim tožnikom glede neizpolnitve

pogodbe, ki jo je trba izpolniti v Avstriji. SLO sodišče zavrne mednarodno

pristojnost na podlagi 56čl. ZMZPP v povezavi z 2 ZMZPP.

Ali je ravnalo pravilno? 2. Člen ZMZPP se nanaša samo na uporabo prava, zato ne

moremo uporabiti 56čl v povezavi z 2čl. To obveznost je bilo treba izpolniti v SLO

Ne, ker 56čl se nanaša na izpolnitev v Slo, ne v Avstriji.

Lex nationalis/patriae – pravo državljanstva

Lex loci solutionis – pravo kraja izpolnitve obv

Lex loci destinationis – pravno namembnega kraja

Lex loci celebrationis – pravi sklenitve ZZ

Lex causae – pravo, po katerem se presoja vsebina posla in dejanja

Lex domicilii- pravo stalnega prebiv

LEx rei sitae- pravo kraja, kjer se stvar nahaja

Lex electa – pravo, ki so ga izbrale stranke

Lex bandarae - pravo zastave

Lex loci damni – pravo kraja nastanka škode

Lex loci contractus- pravo kraja sklenitve pogodbe

LEx fori- pravo sodišča, ki določa

Lex loci actus- pravo kraja, kjer je dejanja opravljeno

Slovenski sodnik je moral odločati v zasebno sporu med Slo in ITA… Ker je šlo za

spor z mednarodnim elemetnom je moral uporabiti KOL PRAVILa SLOVENSKEGA

……..Sodnik je uporabil pravila iTA prava – NE, 6ČLEN Pri tem je naletel na

težavo, ker ni poznal vsebina ita prava________ odg:sodnik mora ugotoviti, kakšna

je vsebina tujega prava, ne pa da mora poznati pravo celotnega sveta. Sodnik lahko

ugotovi vsebino tujega prava sam ali 12.čl

Posledično se je odločil, da raje uporabi kar SLO pravo ( NI ravnal pravilno12člen)

Zadnje prazno okence oz .vprašanja: Ali je tue pravo dejstvo ali pravo? Stranke

morajo dokazati vsebino tujega prava, če ga ne morejo se uporabi domače pravo

sodnik mora po uradni dolžnosti ugotoviti vsebino tujega prava.

KOLIZIJSKO PRAVO- STATUTI (statuti so kolizijska pravila)

Državljan države X vloži tožbo na povrnitev škode zaradi kršitve lastninske

pravice, do česar je prišlo s protipravnim dejanjem v Avstriji. Slovensko sodišče

uporabi kolizijsko normo lex loci delicti commissi in uporabi avstrijsko pravo.

Pri tem pa se v postopku pojavi predhodno vprašanje o tem, ali je oškodovanec

resnično lastnik stvari.

a) Po kolizijski normi katere države naj sodišče ugotovi merodajno pravo za rešitev

predhodnega vpr? Lex fori(slo pravo)-samostojno navezovanje lex cause

(avstrijsko pravo) nesamostojno navezovanje. Katero od teh dveh? Lex cause je

nesamostojno navezovanje-poanta tega je mednarodna harmonizacija če pa se

uporabi lex fori je pomembna notranja harmonizacija, se glavno vprašanje pojavi

pred nekim drugim SLO sodiščem sodnik mora presoditi ali bo uporabil

samostojno ali nesamostojno navezovanje

b) Katere predpostavke morajo biti izpolnjene, da se ta problem sploh pojavi?

1) Kolizijsko pravo sodišča foruma napotuje na tuje pravo

2) Predhodno vprašanje mroa vsebovati mednarodni element, mora imeti

sposobnost, da se pojavi kot glavno vpr

3) Da se materialno pravna rešitev po lex fori razlikuje od amterialno pravne

rešitve po lex causae

Stalno prebivališče pristonost na določenem območju in volja da tam živišZačasno

prebivališče- prisotnost na nekem območju, nimamo pa voljeObičajno prebivališče- pojem,

ki se pojavlja v mednarodnih konvencijah, tisto prebivališče, kjer oseba običajno oz. ponavadi

prebiva in pomembna je njegova volja

Razlika med navezno okoliščino državljanstva in stalnega prebivališča (domicila)

Državljanstv oje javno pravno razmerje med državo in osebo, je močnejša okoliščina težje ga

je spremeniti, lažje je izkazati državljanstvo, problematičnoj je, če ima kdo več državljanstev

ali če ga nima. Stalnega prebivališča (domicilakaže na bolj realno vez z določenim

območjem, stalno prebivališče se navezuje samo na del države.

V nekem sporu pred slovenskim sodiščem se je postavilo vprašanje poslovne sposobnsoti

osebe, ki je sklenila pogodba o prodaji blaga s slovenskim državljanom s stalnim

prebivališčem v Sloveniji. Stranki sta se dogovorili za uporabo avstrijskega prava. Ta

oseba, katere poslovno sposobnost je bilo treba ugotoviti, ima stalno prebivališče na

Danskem, zatrjuje pa, da ima švedsko državljanstvo. NA žalost svojega DRŽ ne more

dokazati. a)Kako naj postopa SLO sodišče-kako bo ugotovilo, ali je oseba poslovno

sposobna?Ali lahko slo sodišče uporabi avstrijsko pravo za odločanje ali je ta oseba poslovno

sposobna? NE. Prepletata se pogodbeni in personalni statut. Za personalni statut se ne more

uporabiti Avstrijsko pravo. Uporabi se 13.člen ZMZPP. Problem je, da oseba ne more dokazati

državljanstva- zato se uporabi 11. Člen- uporabi se pravo njenega stalnega prebivališča.

b)Sedaj prepodstavljate, da ima ta oseba hkrati švedsko in dansko drž- katero pravo bo

sodišče sedaj uporabilo? Uporabimo 10čl(2) – uporabi se načelo efektivenga drž, (kjer ima

drž. In stalno prebi) sodišče bo uporabilo DANSKO pravo.

Slovenski državljan je državljanu neke države X leta 2002 prodal starinsko uro.

Pogodba je bila sklenjena na božičnem sejmu v državi Y. Med njima je kasneje prišlo do

spora v zvezi s to pogodbo in državljan države X je tožil slovenskega državljana pred

slovenskim sodiščem, ker je imel slovenski državjan v Sloveniji tudi stalno prebivališče.

V sporu pred slovenskim sodiščem se je postavilo vprašanje poslovne sposobnosti

slovenskega državljana, ki ob sklenitvi pogodbe ni bil poslovno sposoben, bil pa je

poslovno sposoben po pravu države Y.

Ali se šteje, da je bil poslovno sposoben?

13čl uporabi se Slo pravo, ampak v našem primeru pride v poštev 2. Odstavek

13čl,2odstavek ZMZPP Fizična oseba, ki bi bila po pravu države, katere državljan je,

poslovno nesposobna, je poslovno sposobna, če ima to sposobnost po pravu kraja, kjer je

nastala obveznost.

Razložite kolizijska pravila v ZMZPP glede dednega statusa!Katere določbe so pomembne?

32.čl za zakonsko in oporočno dedovanje

Določba 33čl. ZMZPP določa navezne okoliščine za obliko veljavnost oporoke

Ali se tudi za ta primer uporabi zavračanje v 6. Členu ZMZPP? NE Uporabi se Haaška

konvencija o koliziji zakonov glede oblike oporočnih pogodb v mednarodnih konvencijah tudi

ne bomo našli zavračanja.

Kateri pravni akti so v RS uporabljivi za določitev merodajnega prava v pogodbenih

razmerjih in kakšno je razmerje? ZMZPP, Rimkonvencija, Rim1, DunajskaK

Opredelite razmerje med kolizijskimi normami pogodbenega statua in zavračenjem ter

razmerje med kolizijskimi normami pogodbenega statuta in izključ. Klavzulo –

zavračanje izključeno. Ne pride v poštev, le takrat ko stranki izbereta pravo.

Ali lahko stranke v pogodb. Razmerjih same določijo merodajno pravo? Omejitve-javni red

Ali lahko dve slovenski družbi, ki sta v pogodb. Razmerju, ki nima mednarodnega elementa,

izbereta tuje pravo? Da, vendar ne moreta nadomestit kogentnih norm

Ali lahko HRV in SLO stranka za merodajno pravo izbereta japonsko pravo? Da, ker se ne

zahteva nobena koneksnost.

Ali stranki pogodbe lahko za merodajno pravo izbere ta anacionalno pravo, npr. UNIDROIT-

Ne, v smislu materialnega navezovanja pa lahko.

Katero pravo bo po določbah ZMZPP uporabi za pogodbeni razmerje, če stranki ne izbereta

prava? 20čl, tisto, ki je najtesneje povezano z razmerjem. Pravo stalnega prebivališča osebe,

ki izpolnjujejo karakteristične izpolnitve.

MZP VAJE 8/2

a) Rimska konvencija v določenem obsegu nevtralizira FORUMshopping, ki ga

povzročajo pravila o mednarodni pristojnosti. forum shopping tožnik izbira med

sodišči. Da, ker določa enotno kolizijsko normo za vse DČ, torej za vsa sodišča v

vseh DČ pridejo do istega rezultata.

b) Pojem »prisilni predpisi« v členih 3,5,6,7 RK imajo enako pomen,. NE!! 3-prisilni

predpisi pomenijo »vse kogentne norme«, 5- 2.odst prisilni predpisi, so mišljene VSE

kogente norme. 6- 1odst 7 tukaj gre za norme neposredne uporabe, mišljeno so

posebni kogentni predpisi

V 3,5,6 imajo enako pomen, v 7 pa ne!!!

c) Za pogodbo o najemu čolna se uporabi pravo države, kjer ima prevoznik sedež, če je v

tej državi tudi namembni krajSPLOŠNA DOMNEVA. Pogodba o najemu čolna ne

sodi v posebno domnevo. V tem rpimeru uporabaimo splošno

domnevokarakteristična izpolnitev.

V nekem sporu se pojavi vprašanje o poslovni spos. Pogodb. Stranke A, kki ima običajno

prebivališče v Nemčiji. Po pravilih nemškega prava nima poslovne sposobnosti, ima pa

poslovno sposobnost po pravu države, kjer je bila pogodba sklenjena, tj. turško pravo.

Ali se v danem primeru uporabi RK in ali se stranka A lahko sklicuje na poslovno

nesposobnost po pravilih nemškega prava? Materialni kriterij uporabe RK ne uporabi se

pri osebnih stanjih, vendar pa 11.čl RK obravnava osebno stanje. Primarna navezna okoliščina

v 11. Čl. Je kraj sklenitve pogodbe samo v primeru, če druga stranka ve, da ni sposobna. Po

NEM pravu se bi lahko uporabilo NEM pravo, če temu ni tako se šteje, da je bila oseba

POSL. Nesposobna in v poštev pride uporaba prava, kjer je bila pogodba sklenjena.

Kupec s sedežem na Hrvaškem in prodajalec s sedežem v Sloveniji maja 2008 skleneta

pogodbo o prodaji dveh ladij, ki jih bo kupec prodal svojim nemškim odjemalcem.

Prodajalec ladij ne dobavi. Kupec vloži tožbo pred SLO sodiščem. Katero pravo boste

uporabilI? Pogodbeno obligacijsko razmerje. Dunajska konvencija se tukaj ne uporaba

(prodaja ladij), čl1. Dun. Konv. -> pogodba je sklenjena po 1.5.2006, zato se uporabi RK.

Geografski kriterij:sodišče, ki odloča o uporabi prava mora biti v DČ. Da ni drugih

specialnejših konvencij. Materialni kriterij. Izpolnjeni so vsi pogoji za uporabo RK,

merodajno pravo bomo določili na podlagi RK. Katero pravo se uporabi? SLO, ker je

najtesnejša vez/splošna domneva.

Oseba A (Avstrija) in oseba B (Slovenija) skleneta najemno pogodbo, s katero A za 1

mesec najame hišo na otoku Visu. ker nimamo časovnega kriterija lahko uporabimo ali

ZMZPP ali RK;

a) Ali se lahko stranki dogovorita, da se uporabi kitajsko pravO? Ne moreta se dogovoriti

za KIT pravo zaradi 23.čl uporabiti je treba tisto pravo, kjer nepremičnina leži.

RKlahko se dogovorita za uporabo kitajskega prava.

b) Katero pravo se uporabi, če stranki ne izbereta prava? RK-uporabilo bi se pravo

države, ki je z razmerjem najtesneje povezano/specialna domneva ZMZPP23čl, kjer

nepremičnina leži.

c) Ali bi bil vaš odgovor drugačen, če bi stranki te najemne pogodbe živeli v Belgiji?

RK->ta pogodba bi bila tesneje povezana z BELG pravom, se pravi BELG pravo

ZMZPP_--> 23 čl, kjer nepremičnina leži.

Italijanska družba prodaja tople zimske oddeje v trgovini CARO v Trstu. V Kopru

odjemalci…. V mesecu decembru 2007 potovanje v TRst, med drugim za ogled

trgovine. Potovanja se je udeležila gospa iz IZOLE – kupi v trgovini CARO 3 oddeje.

Ko se vrne v Izolo vidi, da je ena uničena. ….. pride tak daleč, da vloži tožbo pred

sodiščem v KOPRU – zoper ITA prodajalca zahteva odškodnino. Potrošniška

pogodba.Kriteriji za BU1 so izpolnjeni. Slo sodišče pristojno, če gre za POTROŠ.

Pogodbo kar tudi je.

Družba A (hrvaška družba s sedežem v Zagrebu) je imela registriran nacionalni patent

(pravica INT. Lastnine) v Nemčiji za novo in inventivno napravo za segrevanje vode.

Patentna prijava je bila pri nemškem patentnem uradu vložena 10. Maja 2000, patent

pa je bil družbi A (imetnici patenta) podeljen in registriran dne 12. Junija 2003.

Dne 5.feb 2009 je družba B (slo družba sedež KOPER), pričela uvažati naprave,

pridobljene po patentiranem izumu družbe A v NEMčijo. Ti so bili predhodno

proizvedeni na Nizozemskem. Družba B ni imela dovoljenja imetnika patenta za nobeno

od tovrstnih dejanj. Družba A jo je opozorila, naj preneha z uvozom blaga v Nemčijo, ta

pa je zatrejevala, da ni vedela za obstoj patenta, vednost o tem pa naj bi bila po njeenm

mnenju predpsotavka za kršitev.

Ker se družba B ni menila za opozorilo, je družba A 30. Aprila 2009 vložial tožbo zaradi

kršitve patenta pred SLO sodiščem, Družba B ugovarja pristojnosti, saj meni, da je

lahko v danem primeru pristojno le sodišče v državi, kjer je patent registriran.

Odgovorite z referencami na pravne vire in pravno argumentacijo za njihovo uporabo

in razlago na naslednji vprašanji:

Ali je SLO sodišče pristojno za obravnavanje spora? KRITERIJI za uporabo BU1 so

izpolnjeni (potrebno jih je našteti). Ne gre za izključno pristojnost ppo čl. 22. Uporabi se

5čl(3) – nemško sodišče in 2čl. Slo sodišče je pristojno po splošni pristojnosti čl2.

Katero pravo bomo uporabili? Pogoji za Rim ureddbo 2 so izpolnjeni : časovni kriterij,

materialni kriterij, geografski kriterij, specialnejši pravni akti ne obstajajo. Specialnejšo

pravilo od splošnega je v 8čl(1). Uporabi se NEM pravo (zahteva za varstvo za NEM)

uporablja pravo države, za katero se zahteva zaščita.

Janez SLO državljan z običajnim preb. V Kopru 27. Maja 2005 proda počitniški hišo v

Firencah Draganu CRO državljanu z običajnim preb v Zagrebu. Stranki izbereta SLO

pravo.Uporabi se ZMZPP (časovni kriterij) Katero pravo se uporabi za pogodbo? 23čl

ZMZPP uporabi se ITA pravo (avtonomija volje je omejena, ker gre za pogodbo, ki se nanaša

na nepremičnine) – tam kjer nepremičnina leži.

Katero pravo se uporabi za obliko? Oblika se presoja po 23.čl. Ne pride v poštev 7čl, ker so

formalnosti povezane z zemljiško knjigo. Uporabilo bi se ITA pravo.

Katero pravo se uporabi za razpolagalni posel? Stvarni statut-razpolagalni posel, 18čl.,

Uporabi se ITA.

Katero pravos e uporabi za vprašanje poslovne sposobnosti Janeza? Pravo tiste države katere

državljan je. SLO, 13čl.

Slovenska družba A je od marca leta 2009 svojim kupcem v SLO za blago, ki ga je

prodajala, zaračunavala roparske (izjemno nizke) cene in posledično ravnala v

nasprotju s pravili konkurenčnega prava in omejevala konkurencu na trgu ES. S tem je

med drugim oškodovala konkurenčno avstrijsko družbo B, ki ni mogla prodajati po

tako nizkih cenah in je posledično izgubila pretežni del svojih kupcev. Družba B je od

družbe A avgusta 2009 zahtevala povračilo nastale škode. Družba A zneska ni želela

poravnati. Čeprav družbi nista bili v nobenem pogodbenem razmerju, sta se januarja

2010 dogovorili za pristojnost SLO sodišča in za uporabo avstrisjkega prava. Ne glede

na to je družba B marca 2010 vložila tožbo pred avstrijskim sodiščem in zahtevala

odškodnino. Družba A je ugovarjala pristojnsoti avstrsijekga sodišča, ki pa je njen

ugovor zavrnilo. Avstrijsko sodišče je uporabilo avstrijsko pravo in 15.2 2011 izdalo

odločbo v korist družbe B. Družba B je zahtevala priznanje in izvršitev odločbe v SLO.

Ali je bil dogovor o uporabi avstrijskega prava veljaven? NE. Gre za omejevanje

konkurence (zloraba prevladujočega položaja) Uporabijo se pravila po RIM uredbi II, ker so

izpolnjeni kriteriji : 11.1.2009 časovni, materialni, geografski in ni specialnejših aktov.

Rimska uredba II dopušča avtonomijo volje, vendar obstajajo izjeme omejevanje

konkurence. Dogovor med strankama ni dopusten.

Tožeča stranka hrvaška državljanka s stalnim prebivališčem v SLO je bila hudo telesno

poškodovana v prometni nesreči, ki se je marca 2011 pripetila na hrvaškem. Bila je

sopotnica v vozilu, ki ga je upravljal njen mož, odgovoren za nesrečo, ta je iz neznanega

vzroka zapeljal v betonsko ograjo. Za vozilo s slovensko registracijo je bilo sklenjeno

obvezno avt zavarovanje odgovornosti pri toženi strani- zavarovalnici s sedežem v SLO.

Tožeča stranka je novembra 2011 vložila tožbo pred SLO sodiščem in iz zgornjega

škodnega dogodka zahtevala plačilo premoženjske in nepremoženjske škode.

Ali je v danem primeru podana pristojnost SLO sodišča in na podalgi katerega pravnega akta?

Uporabi se BU1, podalga za pristojnost je v tem aktu, 2člen. Kar se tiče navajanj tožeče

stranke, pa je treba ugotoviti, da se ta sklicuje na pravilo o krajevni pristojnosti, in ne na

pravilo o mednarodni pristojnosti. Katero pravo se bo v danem primeru uporabilo? Zopet

je treba ugotoviti, kateri pravni akt se za določitev merodajnega prava uporabi. Analizirajte

uporaba RIM2, vendar se ta ne uporabi, ker ima prednost pred to uredbo. Haaška konvencija o

prometnih nesrečah. V skladu s to konvencijo je načeloma merodajno pravo države, kjer sej e

zgodila nesreča HRV, vendar pa obstajajo izjeme od tega , glej čl.4 – uporabi se pravo države,

kjer je vozilo registrirano, torej SLO pravo, ker so vsi pogoji v tem členu izpolnjeni.

TRDITVE:

*Do sprejema Uredbe 864/2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II),

se je za določitev merodajnega prava uporabljal člen 5(3) Uredbe 44/2001 o pristojnosti in

priznavanju ter izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, po kateri se uporabi

pravo države, kjer se je zgodil škodni dogodek.

Trditev ni pravilna. Uredba 864/2007 vsebuje kolizijska pravila, medtem ko Uredba 44/2001

vsebuje pravila o mednarodni pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah. Pravila o

mednarodni pristojnosti in o uporabi prava je treba ločiti! Uredba 864/2007 se torej uporablja

za določitev merodajnega prava za nepogodbene obveznosti, člen 5(3) Uredbe 44/2001 pa za

določitev mednarodne pristojnosti sodišč v državah članicah EU v primerih deliktov. Pred

veljavnostjo Uredbe 864/2007 se je uporabljal ZMZPP oz. drugi ustrezni predpisi.

*Če slovenski sodnik ugotovi, da se v nekem sporu za določitev mednarodne pristojnosti

uporabijo določbe Uredbe 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju odločb v

civilnih in gospodarskih zadevah, pa po teh določbah ni podana mednarodna pristojnost

slovenskega sodišča, se mora mednarodna pristojnost slovenskega sodišča utemeljiti na

določbah ZMZPP oz. subsidiarno na določbah ZPP.

Trditev ni pravilna. Če ugotovi, da so podani vsi pogoji za uporabo 44/2001, to pomeni, da je

uporaba drugih pravnih aktov izključena. Pristojnost se lahko utemelji zgolj na 44/2001. Če

ugotovi, da po določbah 44/2001 ni podana pristojnost slov. sodišča, potem slov. sodišče pač

ni pristojno, da o zadevi odloča.

* Po ZMZPP vrsta ali višina odškodnine ni razlog za zavrnitev priznanja oz. izvršitve tuje

sodne dločbe.

Praviloma ne. To bi bilo možno zgolj v primeru, da je vrsta oz. višina odškodnine v nasprotju

z javnim redom RS oz., da je učinek take odločbe v nasprotju z javnim redom RS. Primer tega

bi lahko bila kaznovalna odškodnina (punitive damage).

*ZMZPP pri deliktnem statutu ne pozna t. i. akcesornega navezovanja.

Akcesorno navezovanje pomeni, da se pri določitvi merodajnega prava upošteva morebitno

obstoječe razmerje med strankama (npr. sklenjena pogodba med njima). ZMZPP tega ne

določa, ampak se merodajno pravo določi na podlagi tega, kje je storilec deloval oz. kje je

nastopila škodljiva posledica (v primeru škodnega dogodka na letalu ali ladji pa se določi

glede na pripadnost ladje oz. vpisa letala v vpisnik). Poleg tega pa pozna še navezno

okoliščino najtesnejše vezi.

*Prej začet postopek pred hrvaškim sodiščem pomeni, da mora slovensko sodišče prekiniti

postopek v isti zadevi med istima strankama.

Trditev ni pravilna. V pravdnem postopku je pomembna prej začeta pravda pred hrvaškim

sodiščem in ne prej začet postopek. Je pa prej začetek postopek pomemben pri nepravdnem

postopku. Za oba primera pa ne drži, da mora slovensko sodišče prekiniti postopek, saj ga

lahko prekine le na zahtevo stranke in le, če so izpolnjeni nadaljnji pogoji, ki jih ZMZPP

določa: navedite ostale pogoje iz 88. člena! Če gre za nepravdni postopek je pravilno.

*Celotno napotilo na tuje pravo (zavračanje) se ne uporabi le v primeru, ko stranke izberejo

tuje pravo.

Ne drži!

- 3/6. člen ZMZPP določa, da se celotno napotilo, po katerem se uporabijo tako materialne kot

tudi kolizijske določbe tujega prava, ne upošteva v primerih, ko imajo stranke pravico izbrati

pravo. To torej pomeni, ne zgolj v primeru, ko sta dejansko izbrali tuje pravo, ampak tudi

takrat, ko te možnosti nista izkoristili. Glede na to, da ZMZPP dopušča možnost izbire prava

le za pogodbena razmerja, izjema v 3/6. členu ZMZPP velja le za ta razmerja

- PZ in ZOSRL prav tako izključujeta celotno napotilo

- celotno napotilo se tudi ne upošteva v okviru 33. člena ZMZPP – oblika oporoke: razlog je

mednarodna konvencija, ki se uporablja ne glede na vzajemnost in ki izključuje možnost

zavračanja

- celotno napotilo se tudi ne upošteva v mednarodnih konvencijah, Rimski konvenciji in

pravnih aktih EU s področja kolizijskega prava

*Pravila o litispendenci v ZMZPP v celoti onemogočajo pravde o istem zahtevku med istimi

strankami pred sodišči različnih držav.

Trditev ne drži! Kljub temu se lahko zgodi, da bosta o isti zadevi med istima strankama

odločali sodišči v dveh različnih državah, ker slovensko sodišče upošteva prej začeto pravdo v

drugi državi le na ugovor stranke (če stranka ne ugovarja, sodišče odloča). Slovensko sodišče

bo odločalo tudi 1) če ni vzajemnosti med državama, 2) če obstajajo razlogi, da odločba

tujega sodišča v Sloveniji ne bo priznano, 3) zaradi različnih pravil o litispendenci, v skladu s

katerimi lahko vsako sodišče meni, da je prvo pričelo postopek oz. pravdo.

*Eden od pogojev za upoštevanje mednarodne litispendence je tudi vzajemnost.

3 točka 88.člena se nanaša na vzajemnost litispendence. Naše sodišče prizna tujo sodno

odločbo, če obstaja vzajemnost – 101 čl.zmzpp.

*Sodišče v državi članici EU lahko za določitev mednarodne pristojnosti za razvezo zakonske

zveze uporabi svoje nacionalno pravo za določitev mednarodne pristojnosti, če nobena od

strank ni državljan te države članice EU.

Sodišče v takem primeru uporabi nacionalno pravo samo v primeru, da ni po pravilih iz BU II

bis ni podana pristojnost nobenega sodišča v DČ EU.

* Če stranki skleneta pogodbo o obnovi fasade na nepremičnini, ki leži v Italiji, se po pravilih

ZMZPP uporabi italijansko pravo.

Določba 23. člena ZMZPP določa, da se za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine, vedno

uporabi pravo države, na katere ozemlju je nepremičnina. Ta določba pomeni izjemo od

splošnega pravila, zaradi česar jo je treba ozko razlagati. Vsekakor se uporabi v primeru

najemnih pogodb in pogodb, pri katerih je predmet obligacije stvarna pravica na nepremičnini

(prodajna, darilna pogodba, tudi pogodba o ustanovitvi stavbne pravice itd.). Ne sodijo pa v ta

obseg tiste pogodbe, katerih predmet ni toliko sama nepremičnina, ampak storitve, ki se na

nepremičnini opravljajo, kot je to danem primeru. V skladu z navedenim se bo uporabil 20.

člen ZMZPP.

*Mednarodna pristojnost po toženčevem premoženju v ZMZPP je prekomerna pristojnost in

bi jo bilo treba odpraviti.

Trditev ne drži. Čezmerna pristojnost po ZMZPP je tista, ki temelji zgolj na toženčevem

premoženju (98. člen ZMZPP), medtem ko je neposredna MP po toženčevem premoženju

drugačna in vsebuje še dodatne pogoje, zaradi katerih je podana tesnejša vez med zadevo in

slov. sodiščem.

*V skladu z Uredbo 44/2001 se sodbe v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jih izdajo države članice EU v drugih državah članicah EU, avtomatično razglasijo za izvršljive.

Trditev ne drži. Avtomatizem velja samo pri priznanju odločb, medtem ko se pri izvrševanju mora vedno izpeljati predpisan postopek v BU I. Je pa ta postopek precej enostaven.

*Postopek priznanja in postopek razglasitve izvršljivosti sta po Uredbi 44/2001 ločena postopka, ki pa sta medsebojno tesno povezana.

Trditev drži. Njuna medsebojna povezanost izhaja iz tega, da BU I pri določitvi razlogov za neizvršitev

odločbe napotuje na pogoje iz poglavja, v katerem je urejeno priznanje odločbe.

*Če je pred slovenskim sodiščem vložena zahteva za razglasitev izvršljivosti odločbe avstrijskega sodišča, pa je pred avstrijskim sodiščem vloženo izredno pravno sredstvo zoper to odločbo, mora slovensko sodišče po uradni dolžnosti prekiniti postopek razglasitve izvršljivosti.

Gl. člen 37 BU I za priznanje in člen 46 BU I za razglasitev izvršljivosti (trditev se nanaša le na slednjega!).

Trditev ni pravilna! V skladu s členom 46 lahko sodišče prekine postopek samo na zahtevo dolžnika, če je bilo zoper odločbo v državi izdaje vloženo redno pravno sredstvo. Pojem rednega pravnega sredstva je avtonomni pojem in v skladu z odločbo Sodišča EU v zadevi Industrial Diamonds proti Riva (43/77) pomeni vsako pravno sredstvo, ki lahko spremeni izdano sodno odločbo. Z vidika naše zakonodaje to pomeni ne samo tožbe kot rednega pravnega sredstva, ampak tudi izredna pravna sredstva.

*ZMZZP določa MEDNARODNO pristojnost slovenskih sodišč, ne pa KRAJEVNE. Določa

pristojnost določenega sodnega sistema kot celote ne pa točno določenega sodišča v kraju,

kjer leži nepremičnina. S tem se ukvarjajo procesni zakoni (ZPP). Lahko pa obratno izvira

mednarodna pristojnost iz določb o krajevni pristojnosti ZPP.

* Pri pogodbenem statutu izključitvena klavzula ne pride v poštev

Izključitvena klavzula velja samo na področju uporabe prava. Ne pride v poštev samo v

primeru, ko stranki izbereta pravo (torej, ko dejansko izrazita avtonomijo volj), ne pa na

splošno takrat, ko imata pravico izbrati pravo (to je pri zavračanju: zavračanja ni, kadar imata

stranki pravico izbrati pravo, torej, ni nujno, da ga izbereta). Velja samo pri kolizijskih

pravilih in ne pri določanju mednarodne pristojnosti.

*Ali sodišče države članice v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti sodbe v primeru

vložene revizije v državi članici izvora, ustavi postopek razglasitve izvršljivosti po BUI

Izredno pravno sredstvo ni razlog za ustavitev postopka razglasitve izvršljivosti, saj to izrecno

določa tudi člen 46 BU I, ki določa, da sodišče pri katerem je vloženo pravno sredstvo, lahko

na zahtevo dolžnika prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno

sredstvo v državi članici izvora... Revizija je izredno pravno sredstvo, tako da sodišče v tem

primeru ne ustavi postopka.

*Zavračanje je možno pri stvarnem napotilu

zavračanje možno le pri celotnem napotilu, saj gre le v tem primeru za napotilo, tako na

materialna kot kolizijska pravila tujega prava. Pri stvarnem napotilu pa gre le za napotilo na

materialna pravila tujega prava.

* Pri nas imajo priznane tuje sodne odločbe enak učinek kot domače

razlika je ali se priznava po ZMZPP ali po BU I: če se priznava po ZMZPP, imajo tuje sodne

odločbe enak učinek kot domače, ker ZMZPP zagovarja teorijo enakega učinka tujih sodnih

odločb(cl94); če se pa prizna po BU I, pa ima tuja sodna odločba razširjen učinek, tak učinek,

kot ga ima v državi, kjer je bila izdana, ker BU I zagovarja sistem razširitve učinka tujih

sodnih odločb.

* V primeru navezovanj na večpravno ozemlje ZMZPP nima nobene vloge določiti katero

pravo se uporabi znotraj države, kamor je kolizijska norma ZMZPP napotila.

DRŽI. Če je na območju ene države več pravnih sisitemov, katero pravo se uporabi, če

navezna okoliščina odkaže na pravo te države? 2 stališči: 1) upoštevajo se notranje kolizijske

norme odkazanega prava; 2) izhaja se iz kolizijskih pravil legis fori in se s tem najde pravo.

*S tem, ko se dokazuje tuje pravo preko Ministrstva za pravosodje, je kršeno načelo delitve

oblasti in se posega v pristojnost sodišč...

NE DRŽI. Načelo delitve oblasti NI kršeno, saj je to, da sodišče zaprosi Ministrstvo za

pravosodje, eden od možnih načinov za ugotavljanje vsebine tujega prava. Ta način ni

obligatoren – gre zgolj za pomoč sodiščem.

*12. člen je namreč ekstremen primer prevlade načela inkvizitornosti – ker jemlje pomemben

del sodnih kompetenc sodiščem in jim daje izvršilni veji oblasti.

NE DRŽI. Glede pravnih pravil je v postopku vedno ugotovljeno preiskovalno načelo. Sistem

ugotavljanja tujega prava je v ZMZPP v celoti izpeljan iz razpravnega načela. Ne, stranke so

lahko popolnoma pasivne, pa bo moralo sodišče še vedno po uradni dolžnosti uporabiti tuje

pravo.

*V določenih primerih se stranki lahko izogneta ugotavljanju tujega prava tako, da sami

določita pravo sodišča lex fori.

DELNO DRŽI. Lahko se izogneta tam, kjer je to mogoče in kjer velja načelo dispozitivnosti

določb – v tem primeru se lahko stranke avtonomno odločajo tudi o kolizijskih pravilih

vendar le na področju POGODBENEGA PRAVA, NE pa na področju družinskega prava,

dednega prava (39.člen ZMZPP).

* Ena izmed rešitev, ki bi lahko omejila zamudno in drago uporabo 12.člena je uporaba načela

qui eleget iudicem eligit ius.

NE DRŽI. Načelo pomeni če izbereš sodišče, izbereš tudi pravo. Ne pride v poštev, saj

teorija opozarja, da samo iz tega, da sta stranki izbrali sodišče določene države, še ni mogoče

sklepati, da sta se odločili tudi za uporabo prava te države.

* Slabo je tudi to, da je sodnik vezan na vsebino javne listie, ki jo priskrbi Ministrstvo.

NE DRŽI. Sodišče NI vezano na vsebino obvestila, ker bi potem bilo to v nasprotju z načelo

iura novit curia. Obvestilo v tujem pravu ima lahko samo učinek javne listine. Če sodišče

dvomi o pravilnostiposredovanih podatkov, si lahko informacije o tem še vedno pridobi na

drug način – tudi s

pomočjo strank. Uporaba prava je stvar sodnika, ne strank.

* Sodnik lahko pridobi strokovno mnenje o uporabi kolizijskih norm.

DRŽI. Tuje pravo je sestavljeno iz kolizijskega in materialnega prava – torej je možno, da si

priskrbi mnenje o tujih kolizijskih normah. Domače kolizijske norme mora sodnik sam

POZNATI, za tuje kolizijske norme pa si lahko pridobi STROKOVNO MNENJE.

* Mednarodna pristojnost je ločeno področje od področja uporabe prava. Določbe o

mednarodni pristojnosti tudi ne vsebujejo naveznih okoliščin. Torej ni nobene potrebe po

povezovanju obeh področij…

DELNO PRAVILNA. Mednarodna pristojnost je ločeno področje od področja uporabe prava.

Ti dve

področji sta reno povezani, kajti katero pravilo se bo uporabilo, je odvisno od kolizijskih

pravil.

Nimamo poenotenih pravil za uporabo prava in za medn. pristojnost NI enotnih kolizijskih

pravil.

* Če sodišče ne ugotavlja, ali je lahko za reševanje mednarodnega spora pristojno po

določbah ZPP, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče

po uradni dolžnosti...

PRAVILNA. Če pride do subsidiarne uporabe ZPP-ja oz. če gre za primere, ko imamo

nimamo pravila

v ZMZPP ali v mednarodni pogodbi, mora sodišče preveriti še po ZPP (29.člen ZPP).

Drugače NE! Če

sodišče ne preveri tega po UD, je podana bistvena kršitev!

* Če tožnik vloži tožbo pred sodiščem RS, prorogirano pa je HR sodišče in toženec

pravočasno

ugovraja pristojnosti...potem slovensko sodišče ni zavezano ugotavljati, ali je HR sodišče

pravilno

prorogirano!

NI PRAVILNA. Mora ugotavljati, ker lahko, da prorogacija ni pravilna. Če prorogacija ni

veljavna,

odpade volja strank, še vedno pa mora gledati zakonske kriterije – ali je po zakonu pristojno!

* Ko sodišče odloča o pristojnosti, ki temelji na kriteriju kraja, kjer je škoda nastala, mu ni

potrebno kvalificirati tega kraja. NI PRAVILNA. Kvalifikacija – subsumpcija dejanskega

stanja pod pravno normo. Kje je nastala škodljiva posledica – kvalificiramo. Škodo trpi v RS,

vendar je škoda nastala drugje. * Pristojnost na temelju premoženja velja za prekomerno.

Upnik bo imel korist od take pristojnosti le, če se bo iz dolžnikovega premoženja tudi

dejansko lahko poplačal, ker sodba v drugih državah verjetno ne bo priznana. Zato, če

utemeljuje slovenski tožnik svoj zahtevek le na dejstvu, da je tuja tožena stranka

soustanoviteljica d.d. z ustanovitvenim deležem, iz katerega pa se tožnik ne bo mogel

poplačati, to ne zadošča za pristojnost po premoženju.

JE PRAVILNA. Tožnik NE more utemeljiti pristojnosti na podlagi premoženja, ker mora tudi

dokazati,

da bo iz tega premoženja mogoče izvršiti sodno odločbo (se bo poplačal).

* Trditev: Od ugotovitve vsebine tujega prava je odvisno katera dejstva (dokaze) mora sodišče

ugotoviti. Procesno pravo lex fori nima pri tem nobene vloge.

NI PRAVILNA. Sodišče bo zmeraj uporabilo svoja procesna pravila (lex fori), samo

izjemoma bo uporabilo tuja procesna pravila in sicer, če to NI v nasprotjuz našim pravnim

redom. Lex fori ima torej

pomembno vlogo.