Top Banner
MEDNARODNO POGODBENO MEDNARODNO POGODBENO PRAVO PRAVO Gregor Maučec
28

MEDNARODNO POGODBENO PRAVO

Dec 31, 2015

Download

Documents

Jack Wood

MEDNARODNO POGODBENO PRAVO. Gregor Maučec. Mednarodne pogodbe. Bilateralni, večstranski in multilateralni pravni akti Pisna ali ustna izjava volje najmanj dveh subjektov MP Učinki, ki so predvideni z MP - PowerPoint PPT Presentation
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
  • MEDNARODNO POGODBENO PRAVO

    Gregor Mauec

  • Mednarodne pogodbeBilateralni, vestranski in multilateralni pravni aktiPisna ali ustna izjava volje najmanj dveh subjektov MPUinki, ki so predvideni z MPReciprone pravice in obveznosti med subjekti MP (omejitev suverenosti drav na reciproni podlagi)

  • Pogodbene strankePogodbena sposobnost:ira od suverenostiIzvor v mednarodnopravni subjektiviteti - konstitutivni element in kriterij za opredelitev subjekta MPDrave:Nesporno pogodbeno sposobneProtektorati (razen kolonialnih) in vazalne drave: pogodbeno sposobniFederalne drave: federacija je nedvomno pogodbeno sposobna vpraanje fed. enot razlino urejeno:Pogodbena sposobnost fed. enot pod doloenimi pogoji: npr. drav lanic ZDA, vicarskih kantonov, nemkih deel, SR in avt. pokr. nekdanje SFRJIzrecna ali molea izkljuitev pogodbene sposobnosti fed. enot: npr. avstrijska ustava (10. len), ustave Indije, Malezije, Nigerije idr.Pooblastila fed. enotam, da sklenejo medn. pogodbe - neke vrste poslovna in ne pogodbena sposobnost po MP: fed. enote so omejene v formalnem (odobritev fed. oblasti) in materialnem (pogodbe o manj pomembnih, nepolitinih zadevah) smislu

  • Nekatere mednarodne organizacije pogodbeno sposobne:Njihova pogodbena sposobnost izvira iz dolob ustavnih aktov (npr. UL ZN) glede sklepanja mednarodnih pogodb in prakse mednarodnih organizacijNpr. ZN in organi ZN sklepajo pogodbe in sporazume z dravami lanicami ali dravami nelanicami, specializiranimi agencijami, pogodbe med specializiranimi agencijami, sporazumi med organi ZN (npr. med VS in GS o skrbnitvu)Pogodbena sposobnost mednarodnih organizacij - izvedena (ne izvorna kot je to pri dravah)Kaj je podlaga pogodbene sposobnosti mednarodnih organizacij? Mnenja so razlina: Ustavni aktDolobe obiajnega pravaLogina posledica dejstva, da jim je priznan status subjekta MPSveti sede: njegova pogodbena sposobnost temelji na tem, da je on subjekt MP (konkordati)

  • Nastanek mednarodne pogodbeVse stranke subjekti MPPravna nedovoljenost predmeta (dejanska nezmonost izvritve, ius cogens, contra bonos mores)Dejanska volja strank (zmota, prevara, korupcija, prisila)

  • Nain sklepanja pogodbeMP ne zahteva posebne oblikeRazlikovati pogodbe od:Angamajev, potrditev ipd., ki ne ustvarjajo pravnih obveznosti Gentlemens agreementPactum de contrahendo (prava pogodba)Modus vivendi (zaasni sporazum)

  • Pogojna klasifikacija mednarodnih pogodbNaziv:pogodba, konvencija, protokol, aranma, deklaracija, listina, pakt, akt, statut, sporazum, konkordat, modus vivendi, izmenjava not, izmenjava pisem, memorandum o soglasju, kartel, kompromis, kapitulacija, punktacija,...Vsebina:npr. politine in ekonomske pogodbe, pravne ter ekonomsko-socialne pogodbe ipd.

  • Vsebina pogodbene obveznosti:Dejanje oz. storitev, opustitev oz. dopustitevFormalni vidik (kdo sklepa pogodbe):Najviji organi zunanjega zastopanjaPodrejeni organitevilo udeleencev (strank):Dvostranske (bilateralne) pogodbeVestranske pogodbe (omejeno tevilo strank)Mnogostranske (multilateralne) ali splone (univerzalne) oziroma kolektivne pogodbe (stranke so lahko vse drave sveta in lahko pristopajo tudi naknadno)

  • Sestavni deli pogodbMP ne zahteva za pisne pogodbe neke tono doloene strukture; v praksi pa se sreujemo z nekimi skupnimi oblikami strukture mednarodne pogodbe imajo ponavadi:naslov (element za identifikacijo pogodbe; uradni in neuradni naslov slednji npr. pri izmenjavi not; obiajno se doda datum)invokacija (zgodovinsko sklicevanje na boanstva, danes le pri konkordatih)uvod ali preambula (motivi, cilji, omemba opolnomoja, pojasnilo terminov)dispozitivni ali operativni del pogodbe (konkretne pravice in obveznosti, predmet pogodbe; lahko je razdeljen na pogl., sekcije, lene)prehodne ali sklepne dolobe (veljava, prenehanje, depozitar, reevanje sporov, rezerve, tolmaenje pogodbe, registracija)

  • Viri MPPMednarodne pogodbe:

    Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969 (ureja pogodbene odnose med dravami)Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb med dravami in mednarodnimi organizacijami ali med mednarodnimi organizacijami iz leta 1986 (e ni zaela veljati)Dunajska konvencija o nasledstvu drav glede mednarodnih pogodb iz leta 1978

    Mednarodno obiajno pravoZakon o zunanjih zadevah (poglavje o mednarodnih pogodbah)

  • Osnovni koncepti in struktureKaj je pogodba?

    DKPP (2. len): mednarodni sporazum, sklenjen med dravami v pisni obliki, ki ga ureja MP, bodisi da je sestavljen iz enega samega instrumenta ali pa iz dveh ali ve povezanih instrumentov in ne glede na njegovo posebno poimenovaje

    ZZZ (69. len): zelo podobna definicija

  • Vpraanje zavezujoega statusa doloenega dokumenta:

    namen ustvariti pravna razmerjasoft law (npr. Helsinka sklepna listina Konference za varnost in sodelovanje v Evropi iz leta 1975)

  • DKPPRatione personae: pogodbe, sklenjene med dravami v pisni obliki (2. len)Ratione materiae: izkljuena vpraanja nasledstva pogodb, odgovornosti drave in uinkov izbruha sovranosti na pogodbe (73. len)Ratione temporis: prepoved retroaktivne veljave (4. len)Konvencija se uporabi, e posebna pogodba ne doloa drugae, ali e se stranke ne sporazumejo drugae, ali e se sicer ne ugotovi drugaen namen

  • Razmerje med DK in mednarodnim obiajnim pravom

    Katere dolobe DKPP so kodificirale obiajno pravo in katere so predstavljale progresivni razvoj mednarodnega prava?Kako funkcionira obiajno pravo v zvezi z mednarodnimi pogodbami?

  • Anatomija pogodbeIzdelava pogodb (sprejemanje oz. oblikovanje besedila pogodbe): vloga mednarodnih organizacij (pobuda, strokovno znanje)Pooblastilo za sklepanje pogodb (7. len)Osebe, ki ne potrebujejo posebnega pooblastila za sklenitev pogodbe:predsedniki drav in vlad, ministri za zunanje zadevevodje diplomatskih misij in predstavniki, akreditirani s strani drav, v mednarodni organizaciji ali enem od njenih organovNaknadna odobritev dejanja za sklenitev pogodbe, izvrenega brez pooblastila (8. len)Prekoraitev pooblastila (47. len)

  • Izraanje privolitve na zavezanost (11. len):

    podpisizmenjava instrumentov, ki sestavljajo pogodboratifikacijasprejem ali odobritevpristopdrug nain, e je tako dogovorjeno (npr. izmenjava not, pisem, obvestil ipd.)

  • Registracija in deponiranje pogodbUL ZN (102. len)Registracija pogodbe 2 naina:Pogodbene strankeDepozitarji pogodb (npr. Tajnitvo OZN v doloenih primerih ex officio registrira pogodbe in sporazume)Deponiranje pogodbe dolnost depozitarja:Depozitar se doloi s pogodbo (npr. Tajnitvo ZN, pristojni organ drave gostiteljice diplomatske konferenceReprezentativna in operativna funkcija depozitarjaObveznost nepristranskega in objektivnega izvrevanja njegovih dolnostiDKPP (76.-79. len): funkcija depozitarja (e ni s pogodbo drugae urejena): varovanje tekstov originala in predanih pooblastil, priprava overovljenih kopij originalnih tekstov v drugih jezikih in njihova distribucija, sprejemanje vseh podpisov pogodbe, sprejemanje ali varovanje vseh instrumentov, notifikacij, sporoil v zvezi s pogodbo, zagotavljanje registracije pogodbe ipd.)

  • Ninost pogodb - razlogi za ninost:Relativni (46.-50. len): razlinost z dolobami notranjega prava o pristojnosti za sklepanje pogodb; prekoraitev posebnega pooblastila; zmota; prevara; korupcijaAbsolutni (51.-53. len): prisila (nad predstavnikom drave ali dravo); nasprotje z ius cogens

    Bilateralne pogodbeMultilateralne pogodbe (69. len)

  • Dopolnitve in spremembe pogodbe (39.-41. len):Dopolnitev: formalni nain vnosa sprememb v tekst pogodbeSprememba: manj formalni postopek, ki zadeva le doloene dele pogodbePrenehanje, suspenzija ali zaasna ustavitev uinkov pogodbe (54.-59. len) - razlogi za prenehanje pogodb:Notranji odpoved pogodbe ali odstop stranke od pogodbe (moen odpovedni rok); prekinitev uinkovanja pogodbe glede vseh strank ali glede posamezne strankeZunanji - kritev obveznosti, kasneja nezmonost izvritve, bistvene spremembe okoliin (rebus sic stantibus), nastanek nove peremptorne norme MP (ius cogens superveniens)

  • Obseg pravnih obveznostiNaelo pacta sunt servanda (26. len)Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti je mednarodni delikt posledice neizpolnitve: odstop od pogodbe, odpoved pogodbe, plailo odkodnine ipd.Pogodbe in tretje drave: Pacta tertiis nec nocent nec prosunt: pogodba ne ustvarja pravic in obveznosti za tretje drave, razen v primeru njihove privolitve (34, 35., 36. len)Pogodbeno pravilo lahko kasneje prevzame naravo obiajne norme mednarodnega prava in postane zavezujoe tudi za tretje drave (38. len)Vpraanje erga omnes uinka objektivnih reimov, ustvarjenih s pogodbamiKlavzula najvejih ugodnosti (trgovinske pogodbe, konzularne konvencije, pogodbe o varstvu industrijske lastnine in avtorskih pravic, pogodbe o poloaju tujcev)

  • Splona naela razlage pogodbTolmaenje je svobodna intelektualna operacija (ni podvrena strogim pravnim pravilom)Kdaj je potrebno tolmaenje pogodb?Nenatanne formulacije teksta pogodbeTolmaijo se nejasne, dvoumne in vepomenske toke pogodbeVeinsko stalie teorije: ni nekih mednarodnopravnih pravil o tolmaenjuPristojnost za tolmaenje:Pogodbene strankeAd hoc sodie ali mednarodno sodie, e pogodba tako doloaUL ZN tolmaijo organi ZN (zaprositev za posvetovalno mnenje Meddravnega sodia)

  • Pristopi k tolmaenju:Subjektivni: volja in namen pogodbenih strankObjektivni (tekstualni): namen in volja strank sta izraena v samem tekstu pogodbeTeleoloki: najprej ugotoviti predmet in cilj pogodbeDKPP: tekstualni pristop (odloilen je pomen teksta)Subjekt tolmaenja:Doktrinarno tolmaenje: posamezni teoretiki (pomoni pravni vir pred mednarodnim sodiem)Tolmaenje na notranji ravni: enostransko tolmaenje pogodb s strani pristojnih organov v skladu z notranjimi predpisi;Tolmaenje na mednarodni ravni: sodna telesa (npr. Meddravno sodie); organi mednarodnih organizacij (relevantni deli aktov o ustanovitvi in delovanju organizacije npr. organi ZN tolmaijo UL ZN); vse pogodbene stranke (in corpore) avtentino tolmaenje (interpretativni sporazum oz. sporazum o obsegu pogodbe); s strani dela pogodbenih strank (deljeno tolmaenje)

  • Sredstva oz. metode tolmaenja:Jezikovna (31. len: vaen je obiajni pomen uporabljenih pojmov v duhu sodobnosti jezika MP v asu nastanka pogodbe)Logina (pogodbo tolmaiti kot organsko, logino celoto)Sistemska (zveza pravila, ki se tolmai, z drugimi pravnimi pravili - 31. len: poleg konteksta se upoteva tudi relevantno pravilo MP, ki se uporablja v odnosih med pogodbenimi strankami)Zgodovinska (kot dopolnilna metoda tolmaenja - 32. len: pripravljalno delo za pogodbo; okoliine, v katerih je bila pogodba sklenjena)Ciljna ali teleoloka (cilj pogodbe je podlaga za tolmaenje 31. len: pogodba se tolmai v kontekstu in v lui predmeta ali cilja)DKPP povzema nekatera splona pravila o tolmaenju pogodb:Tolmaenje pogodbe v dobri veri in v skladu z normami MP (pacta sunt servanda)Prednost uivata tekstualno in jezikovno tolmaenje

  • Pridrki k pogodbamPridrek (rezerva): Formalni, pisni enostranski akt pristojnega dravnega organa ali organa mednarodne organizacije ob izraanju pristanka na zavezanost s pogodboPojavlja se lahko kot del pogodbenega instrumenta (npr. podpis pogodbe pod pridrkom), del instrumenta o ratifikaciji ali pristopu in kot poseben akt, ki se nanaa na pogodbo (kolateralni instrument).Lahko se da pred ali po zaetku veljavnosti doloene mednarodne pogodbe, vendar po zakljuenem procesu sklepanja pogodbRezerve ni mogoe staviti v treh situacijah (19. len DKPP):Rezerva je prepovedana s pogodboPogodba dopua samo doloene rezerve (druge so a contrario prepovedane)Rezerva je nezdruljiva s predmetom in ciljem pogodbe

  • Delitev pridrkov:V kvalitativnem smislu rezerve izkljuujejo ali spreminjajo prvotni uinek neke pogodbene dolobe (z rezervo drava rezervant pogojuje sprejem pogodbe); razlikovati rezerve od interpretativnih izjav, namenjenih tolmaenju vsebine posameznih pogodbenih dolobV kvantitativnem smislu se rezerva vedno nanaa na del pogodbe; razlikovati rezervo od protesta, ki se nanaa na pogodbo v celotiPravni uinek rezerve:Pogojen s soglasjem ostalih pogodbenih strank (pridrek je odvisen oz. akcesoren enostranski pravni posel)Rezerve ustvarjajo pluralizem pogodbenih reimovSprejem rezerve: izrecno, mole ali s konkludentnimi dejanji

  • Prenehanje pogodbeNa podlagi dolob pogodbe ali po pristanku pogodbenih strank:Potek rokaNastanek v pogodbi doloenega prekinitvenega razloga (pogoja)Odpoved pogodbeOdpoved pogodbe, ki ne vsebuje dolob v zvezi s pristankom, z umikom iz pogodbe ali njeno zaustavitvijo (56. len DKPP): naeloma ni mo odpovedati pogodbe ali se iz nje umaknitiSklenitev nove pogodbe o istem predmetuBistvene, vsebinske kritve (60. len DKPP)Kasneja nezmonost izpolnitve pogodbe (61. len DKPP): fizina nezmonost izvritve pogodbe v primeru vije sile, kadar gre za trajno izginotje ali unienje predmeta, ki je nujen za izpolnitev pogodbe (npr. izginotje otoka, presahnitev reke, unienje jezu ali hidroelektrarne ali eleznice zaradi potresa)

  • Bistvene spremembe okoliin (rebus sic stantibus) 62. len DKPP:Naelo rebus sic stantibus se ne uporabi pri pogodbah, ki doloajo meje in kadar so spremembe rezultat kritve pogodbe ali neke druge mednarodne obveznosti s strani stranke, ki se na spremembe sklicujePogodba v nasprotju z novo nastalo mednarodnopravno normo ius cogens (64. DKPP)Druge podlage (razlogi) za prenehanje pogodb:Izvritev pogodbeSukcesija (DKPP ni izrecno uredila tega vpraanja)Prekinitev diplomatskih in konzularnih odnosov (63. len DKPP) - ne vpliva na pravne odnose med dravama, razen e je njihov obstoj bistven za izvrevanje pogodbeVojna (DKPP ni izrecno uredila tega vpraanja - v veljavi ostajajo pravila mednarodnega obiajnega prava)

  • Viri:

    Vienna Convention on the Law of Treaties 1969, http://untreaty.un.org/ilc/texts/instruments/english/conventions/1_1_1969.pdf

    Vienna Convention on the Law of Treaties between States and International Organizations or between International Organizations 1986, http://untreaty.un.org/ilc/texts/instruments/english/conventions/1_2_1986.pdf

    Vienna Convention on Succession of States in respect of Treaties 1978, http://untreaty.un.org/ilc/texts/instruments/english/conventions/3_2_1978.pdf

    Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB1), uradno preieno besedilo, Uradni list RS, t. 113/2003, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003113&stevilka=4929