8/17/2019 Makroklima, klimatske klasifikacije http://slidepdf.com/reader/full/makroklima-klimatske-klasifikacije 1/23 3. MAKROKLIMA 3.1 KLIMATSKE KLASIFIKACIJE CILJ IN NAMEN KLIMATSKIH KLASIFIKACIJ - Zgoščen pregled klimatskih razmer na Zemlji; dolo č anje velikih (makro-, mezo-) klimatskih območij. - Poznavanje klime kot enega od pokrajinotvornih elementov. - Poznavanje klime kot enega od naravnih virov (kmetijstvo, gozdarstvo, promet, urbanizem, turizem, energetika, …). METODOLOGIJA KLASIFICIRANJA Klasifikacijska shema (sistem) Razvrščanje podatkov v sistem Kartografiranje podatkov (kartografski prikaz)
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
• Opredelitev glavnih značilnosti podnebja (kriteriji):- Klimatski elementi (temperatura zraka, količina padavin, ...)- Klimatski indeksi (aridnosti, humidnosti, kontinentalnosti, …)
- Splošna cirkulacija atmosfere (vpliv zračnih gmot)- Vpliv podnebja na biosfero (vegetacijski pasovi, počutječloveka, …)
- Vpliv podnebja na nastanek in lastnosti prsti
• Pragovi spremenljivk (meje med razredi)Npr.: glede na učinke v okolju:
Genetske (vzročne):- Izhajajo iz splošne cirkulacija atmosfere in vpliva zračnih gmot napodnebje (Hettner, Alissov, Flohn, Strahler).
- Pojasnijo nam vzroke za nastanek določ
enega podnebja.
Efektivne (posledične):- Izhajajo iz vpliva podnebja na naravno in družbeno okolje: na naravno
in kulturno rastlinstvo,č
lovekovo poč
utje, … (Lang, Thornthwaite,Budyko, Köppen).- Pojasnijo nam vpliv (posledice) podnebja na biosfero.- Prevladujejo klasifikacije, ki pojasnjujejo vpliv podnebja na naravnorastlinstvo (dolga tradicija).
- V novejšem času klasifikacije, ki povezujejo podnebje z biomi.
_______________ Biom: Več je geografsko območ je z značilnimi rastlinskimi in živalskimi združbami
Okvirna kvantitativna in vegetacijska opredelitev toplotnih pasov
• Vroči (tropski) pas:- med 23,50 S in 23,50 J GŠ- najhladnejši mesec nad 18 0C (ni zime oz. vpliva polarnih zračnih gmot)- podnebje določajo ekvatorialne in tropske zračne gmote
- ekvatorialne in tropske drevesne vrste• Zmerno topli pas
- med 23,50 in 66,50 S in J GŠ- najhladnejši mesec pod 18 0C in najtoplejši nad 10 0C (polarna
gozdna meja)- izrazit topel letni čas (poletje) zaradi vpliva tropskih zračnih gmot inizrazit hladen letni čas (zima) zaradi vpliva polarnih zračnih gmot
- Drevesno rastje srednjih GŠ
• Hladni (polarni) pas- med 66,50 in 900 S in J GŠ- najtoplejši mesec pod 10 0C (ni toplega poletja oz. vpliva tropskih
Zračna gmota: Velika gmota zraka, ki ima zaradi daljšega zadrževanja naddoločenim območ jem zelo podobne temperaturne in vlažnostne lastnosti vkaterikoli horizontalni smeri na dani višini. Prekrivajo lahko več 1000 km2.
Izvorna območja zračnih gmot- Območ ja, kjer se oblikujejo zračne gmote: homogeno površje s šibkimi vetrovi.- Dlje ko zrak miruje nad izvornim območ jem, več ja je verjetnost, da bo pridobil
lastnosti površja pod njim.
- Idealna izvorna območ ja so območ ja, kjer prevladuje visok zračni tlak.- Srednje GŠ niso dobra izvorna območ ja (temperatura površja in vlažnostne
razmere se prostorsko in časovno zelo spreminjajo) – so prehodna območ jasoučinkovanja zračnih gmot različnih lastnosti.
• Klasifikacija glede na temperaturo in vlažnost: hladne, tople, suhe, vlažne.
• Klasifikacija glede na izvorno območje:- Polarne zračne gmote (P): izoblikujejo se v hladnih polarnih predelih- Arktične (A), antarktične (AA) zračne gmote: izoblikujejo se v zelo hladnih
arktičnih oziroma antarktičnih predelih- Tropske zračne gmote (T): izoblikujejo se v toplih tropskih predelih- Kontinentalne zračne gmote (c): izoblikujejo se nad kontinenti, zato so suhe- Morske (maritimne) zračne gmote (m): izoblikujejo se nad morji, zato so vsaj v
nižjih plasteh vlažne
• Klasifikacija glede na specifiko izvornega območja:- cP: polarni zrak, izvorno območ je je kopno- mP: polarni zrak, izvorno območ je je morje
- cA: arktični zrak, izvorno območ je je kopno- cAA: antarktični zrak, izvorno območ je je kopno- mT: tropski zrak, izvorno območ je je morje- cT: tropski zrak, izvorno območ je je kopno
• Vremensko dogajanje ob premiku zračne gmote iznad izvornega območ ja:
- Zračna gmota je hladnejša od površje: gmota se segreva, to povzročinestabilnost v nižjih plasteh (povečana konvekcija in turbulentno mešanjezraka, nastanek kumulusov ter dežnih in snežnih ploh in nalivov).
- Zračna gmota je toplejša od površja: gmota se ohlaja, topel zrak nadhladnim (inverzija) zagotavlja stabilno ozrač je, v inverzni plasti se kopičijo
polutanti, v primeru vlažnega zraka nastane megla ali stratusna oblačnost(rosenje, rahel sneg).
Klasifikacija in lastnosti zra č nih gmot
IZVORNO OBMOČJE Polarne (P) Tropske (T)Kopno
kontinentalne (c)
cPmrzle, suhe, stabilne
cTVroče, suhe, stabilne v višjih plasteh,nestabilne pri površju
• Med obema povratnikoma (ekvatorialni, tropski, del subtropskega pasu)• Vpliv ekvatorialnega območ ja NZP, pasatov in celic subtropskega VZP (delno)• Podnebni tipi:
- Vlažno ekvatorialno podnebje (1)
- Monsunsko in obalno pasatno podnebje (2)- Tropsko podnebje z menjavanjem sušne in deževne dobe (3)- Suho tropsko podnebje (4)
• Med povratnikoma in polarnikoma, del subtropskega in subpolarnega pasu (Zobale kontinentov)• Interakcija med cT, mT in cP, mP masami v pasu zahodne zračne cirkulacije
(potujoče depresije s frontami)• Vzporedniška razporeditev podnebnih tipov: