MAgIčnosT gIbAnjASpregovorimo danes malo o krogih. Kaj je krog? Krog je daljica, ravna črta z določeno dolžino, ki jo je nekdo prijel na obeh koncih in zlepil skupaj. Vse vesolje

ŠTEVILKA 32, MAR | APR 2017

MAgIčnosT gIbAnjAbREZPLAčnA ELEKTRonsKA REVIjA ZA osEbno In DUHoVno

RAsT | DARILo IsKALCEM REsnICE

Izdajatelj: Društvo za osebno in duhovno rast Magičnost Gibanja, Kalingerjeva ulica 7, 1000 LjubljanaUrednica: Marjana FlorjanOblikovanje: Maja Radej - Utrip MediaFotografije: arhiv Magičnost gibanja, arhiv avtorjev, internetLektoriranje: Marjana FlorjanBrezplačno naročanje in informacije: T: 040/393-060 in 051/306 846W: www.magicnost-gibanja.si

E: [email protected]

Vse pravice so pridržane.

Magičnost GibanjaBrezplačna elektronska revija za osebno in duhovno rast

VSEBINA

KROGI 3

Čas jE za pRELOM 7

pORTRETI aVTORjEV NOVE KNjIGE 9

sOOČENjE s šČITNIcO 11

zaČNI GRaDITI NEžEN ODNOs DO sEBE 13

LEKTORjEVa NaLOGa jE NEVTRaLIzIRaTI BEsEDILO 17

Taj ČI - jaNG 6 21

Kaj sE jE zGODILO z IzVORNIM BOžaNsKIM jEzIKOM? 27

»LuMpaRIjE« sEDEMLETNIKa sO pRILOžNOsT za MOjO OsEBNO RasT 31

spET Ta TETa s KRVaVca! 35

MaGIČNI spOMLaDaNsKI hOROsKOp 39

»NI DOVOLj, Da sI saMO upORNIK, TO jE REcIMO NajNIžja sTOpNja, KjER sE OD-

LOČaš, Da BOš zapusTIL KLETKO sIsTEMa.« 43

ČIšČENjE z VRTNIcaMI 51

O zDRaVLjENju z GLasBO IN DELaVNIcI MaGIČNOsT zVOKa 55

sLasTNE BREsKVIcE 59

KOKOSOVI MAFINI 61

MaFINI s KOKOsOM IN ČOKOLaDO 62

KVIz: BORILNE VEšČINE 63

aRGENTINa 65

UVODNIK

Na pOTI OsEBNEGa RazVOja sE VsI zNajDEMO V FazI, KO sE NEKaj

Časa OKLEpaMO ENE IN pOTEM DRuGE sKRajNOsTI, DOKLER sE

pOsVETNO OzIROMa VsaKODNEVNO žIVLjENjE IN NERazLOžLjIVa

TER aBsTRaKTNa DOžIVLjaNja NE zaČNEjO pREpLETaTI IN TVORITI

ENaKOVREDEN DEL ČLOVEKOVEGa žIVLjENja. MEja, KI OhRaNja NašO

zaVEsT, jE zELO TaNKa IN NEMOGOČE jE pRITI DO NjE BREz zaVEDaNja,

KI OMOGOČa šIRšI pOGLED Na žIVLjENjE KOT pROcEs uČENja IN RasTI

pOsaMEzNIKa.

Natalija PavliN, Z Namero do Zavesti, srčNosti iN svobode

Spregovorimo danes malo o krogih. Kaj je krog? Krog je daljica, ravna črta z določeno dolžino, ki jo je nekdo prijel na obeh koncih in zlepil skupaj. Vse vesolje in vsi dogodki v vesolju so ciklični ali krožni. Na Zemlji ima-mo ogromno krogov: politični krogi, cerkve-ni krogi, satanistični krogi, krogi večnega prekletstva, čarovniški krogi, nacistični krogi,

družinski krogi, zaporniški krogi, odvetni-ški krogi, karmični krogi, žitni krogi, krogi raznih subkultur, narkomanski krogi, krogi vzorcev, industrijski krogi, zdravniški krogi, trgovski krogi, obrtniški krogi, duhovni krogi ... Upam, da razumete poanto.

Vsi ti krogi in še več sestavljajo KROG ŽIV-

LJENJA in to zgleda recimo takole:

Namenoma sem narisal kroge, ki se prepleta-jo, povezujejo ali pa zaobjemajo manjše kro-ge. Vsi krogi so znotraj enega velikega, ki ga imenujemo krog življenja – Zemlja!

Pa si vzemite nekaj trenutkov časa in razmis-lite o teh krogih in poskusite imenovati še ka-kega. Razmislite o relacijah in vplivih teh kro-gov. Kateri krogi so najmočnejši? Kaj se tam dogaja? Kako so prišli do svojega vpliva? Ka-teri krogi privlačijo vas in zakaj? Kateri imajo na vas največji vpliv? Kakšen je ta vpliv? Se počutite prijetno ali neprijetno? Se počutite ujete in omejene ali pa imate v svojem kro-gu občutek, da lahko svobodno delujete? Vas duši ali veseli? Ste srečni ali nesrečni?

Morda ste srečni, ker imate v tem krogu moč, ali pa nesrečni, ker te moči nimate? Vidite,

ti krogi so v resnici krogi ali prstani moči. Začelo pa se je z ENIM! To je prstan moči, ki je bil ustvarjen, da vlada volji človeštva. In samo eden ga je lahko imel in skozi vso zgodovino se je bila samo bitka za ta prstan med vladarji. Vsa zgodovina, vse, skozi kar človeštvo gre, je samo posledica te bitke za prstan.

Vse je samo materializacija nore bitke za ob-last, kjer življenja ljudi niso pomembna in kjer so milijarde ljudi umirale v najbolj nasil-nih orgijah smrti.

So pa še drugi krogi:

Ta, novi krog, predstavlja višjo dimenzijo bi-vanja. Prejšnji krog imenujemo krog tretje di-menzije, krog karme, krog pekla in uničenja duše. Novi krog je krog pete dimenzije, ki je dimenzija SOŽITJA. Kdor hoče priti do nje-

Krogibono baršek

3 4

ga, mora opustiti svojo bitko za moč, da bi lahko začel sodelovati z drugimi.

Okrog tega kroga bi lahko narisal še precej drugih, ki predstavljajo še višje dimenzije, kar pa ni smiselno za ljudi, ki se bojujejo za svoj košček zemlje in kruha v svojem krogu.

Kot veste, smo v procesu, ki sedaj izničuje energije VSEH krogov znotraj Zemlje, da se bo Zemlja lahko dvignila, prečistila, na nivo 5D.

Izničujejo se torej vsi prej omenjeni krogi, njihov vpliv je vsak dan manjši, ampak do trenutka popolnega uničenja gremo skozi nekaj neprijetnih dogodkov.

Vojne, ki je grozila, da uniči ves svet, ne bo, se pa dogaja tole (spet krogi):

Pred nekaj leti je na globljem nivoju člo-veštva, ki se imenuje nivo duše, prišlo do

odločitve, da je dovolj. Dovolj je nasilja, do-volj je laži, dovolj manipulacije. In določena skupina, ki je nosilka moči, je zbrala dovolj zavesti, da se je začela energijsko odcepljati od glavnine. Ampak, ta glavnina je v resnici samo številčna, medtem ko je moč zbrana na strani te skupine.

Posledica tega je izničevanje vpliva vseh kro-gov moči, ki so do zdaj imeli veljavo. Kar pripelje do zloma sistema. Sistem je mreža vseh vplivov vseh skupin, vseh krogov. Sis-tem je mreža idej, ki se bojujejo za prevlado. Ta sistem je uničeval voljo in odločitve posa-meznika in ga nadomestil z iluzijo svobodne volje – z vzorci, ki temeljijo na strahu in so pripeljali človeštvo v popolne odvisnosti.

Prihaja pa novi sistem: temelji na zavesti in spoštovanju posameznika in njegovem ena-

kem odnosu do drugih. Temelji na svobodi in kre-ativnosti. Toda, med preho-dom iz enega stanja v drugo obstaja vmesno območje, ki se imenuje tranzicija. To je nekajletno obdobje prehoda, ki je za nas na fizični ravni zelo naporno, medtem ko se dogodki na višjih ravneh zgodijo tako rekoč v trenut-ku.

Ob tem, ko se skupina, ki bo postala osnova za novo človeštvo, oddaljuje od večje mase, ostaja ta masa brez energije,

vodstva in smisla. In znotraj krogov moči prihaja do obračunov, razpada, do obračunov in med-sebojnega uničenja pa prihaja tudi med drugimi krogi. Vendar tako, da ne bo svetovne vojne, ker bi potem morali začeti novo obdobje, da spet pridemo do točke, kjer se bo zavest lahko razvila.

Vsak krog je sedaj vse bolj izoliran, vsak vladar je vse bolj izoliran in vsa zaščita se umika. Vsak se bo moral soočiti znotraj sebe s svojimi dejanji in izkušnjami – z vsem, kar je doživel od dru-gih, in z vsem, kar je storil drugim.

Bitka za moč bo kmalu pozabljena, strašne vojne bodo kmalu pozabljene in življenje bo postalo nekaj čisto drugega, kot smo tega bili vajeni.

5 6

čas je za prelom

natalija Pavlin

Ne vem zakaj smo ljudje narejeni na način, da raje gledamo navzven kot navznoter. Da imamo pozornost namesto na sebi na dru-gih. Tako ni težko videti njihovih napak, sla-bih lastnosti, trpljenja, ki ga nosijo v sebi, obžalovanja, krivde, jeze in žalosti ter obso-janja. Pa tudi njihovih vrlin, sposobnosti in še nerealiziranih potencialov. S pozornostjo na drugih ravno tako ni težko videti rešitev zanje, predlogov, kako premagati določene

strahove ali destruktivne vzorce delovanja, načinov za sprostitev zadrževanih čustev, ali dati namig, v kateri smeri je treba brskati globlje, do bistva vzroka.

Nekaj povsem drugega je to isto zadevo vi-deti, začutiti in dojeti pri sebi. To je tako, kot da bi živeli v dveh povsem različnih veso-ljih. V prvem je tema, ki se blešči okoli nas in nenehoma lovi našo pozornost, v drugem

vesolju pa je skorajda nevidna tema znotraj nas. V prvem je naša pozornost usmerjena navzven, kjer v drugih vidimo slabo in jih kličemo na odgovornost za naše nesreče ali slabo počutje in po vsej verjetnosti jim to še hitimo razlagat ali se celo še znašamo nad nji-mi. V drugem pa je naša pozornost obrnjena navznoter, kjer seciramo vsako svojo misel, besedo ali dejanje. V tem primeru obstaja velika verjetnost, da se začnemo izgubljati v krogu krivde in slabe vesti za dejanja, za kate-ra mislimo, da bi jih ´morali´ storiti drugače.

Zapletene poti krivde in samoobsojanja lah-ko trajajo in trajajo. Nekateri se nikoli ne vzdignejo iz njih, tako kot nekateri nikoli ne prenehajo kriviti druge za svoje trpljenje. V obeh primerih je potreben prelom, zlom li-nearnega dojemanja vzročno-posledičnih razlogov, s katerimi opravičujemo znašanje nad samim sabo ali znašanje nad drugimi. Brez zdravljenja čustvenih ran, sprejemanja in odpuščanja pač ne gre. Prehod iz enega ali drugega načina dojemanja zahteva celovito odgovornost za svoje življenje in predstavlja začetek energijske celosti posameznika.

7 8

PoRTRETI AVToRjEV noVE

KnjIgE Z namero do zavesti, srčnosti in svobode

serija 10 oddaj Z namero do zavesti, srčnosti in svobode

Erika Kralj

oDDAjE: Z nAMERo Do ZAVEsTI, sRčnosTI In sVoboDE

Avtorji knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode (10 nas je) smo se odločili, da se preds-tavimo še malo drugače – prek serije 10 oddaj, v katerih boste lahko pobliže spoznali vsakega avtorja posebej – o tem, kako je začel delati na sebi, kaj ga je pripeljalo na duhovno pot, s čim se ukvarja, o kakšni temi se je razpisal v omenjeni knjigi. Vsak je z nami delil tudi svoje življenjske izkušnje in spoznanja, praktično prikazal energijsko tehniko in podal nasvet tistim, ki se iščejo na svoji poti.

Vse oddaje si boste lahko ogledali TUKAJ, ko se bo vsako sredo od marca do maja predstavilo vseh 10 avtorjev knjige.

Vrstni red oddaj: 1. marec - Mia Brunej; 8. marec- Erika Žlogar; 15. marec - Natalija Pavlin; 22. marec- Marjana Florjan; 29. marec - Jernej Deželak; 5. april - Klara Dev; 12. april - Leticija Fortin; 19. april - Ajša Svetlin; 26. april - Tala Bevk in 3. maj - Erika Kralj.

9 10

soočenje s ščitnico

Polona božič

Ščitnica je žleza, ki tvori ščitnične hormone. Ko se poruši njeno delovanje, pride do zme-de v telesu, kajti njeno delovanje se dotakne skorajda vseh organov v telesu. V mojem pri-meru je delovala preveč, v obliki avtoimun-ske bolezni bazedovke. Izbuljene oči, povi-šan srčni utrip, nespečnost, hitro izgubljanje telesne mase so bili simptomi, ki so mi dolgo sporočali, da se v telesu nekaj dogaja.

VzrokiŽenska energija mi je bila zmeraj »tuja«. Kljub temu da sem ženska, je večinoma iz mene prišla neka popačena žensko-moška ener-gija, ki je v meni povzročala razdvojenost. Kot ženska sem se obnašala po vzorcih, ki sem jih prejela od drugih in jih ponotranji-la: naučeno obnašanje, kakšna ženska mora biti, kot moški pa prav tako po prejetih vzor-

cih: predvsem zavračanje ženske energije, ki ni pristna. V obeh energijah se nisem spre-jemala – zavračanje sebe, ki sega v zgodnje otroštvo in prejšnja življenja, ter zatekanje k hrani, ki je služila, in mi tu in tam še vedno, kot moj najljubši tlačitelj in tolažba obenem oziroma sem si z njo izkazovala«nežnost«, ne glede na to, kako hecno se to sliši. Nezdra-vo prehranjevanje, in še marsikatera druga nezdrava navada, me je pripeljala do vnetja v umu, telesu in energiji.

Kaj pa zd aj?Najprej je bila diagnoza velik šok. Po nekaj letih dela na sebi me je sesulo, kako se lah-ko to zgodi meni. Kasneje sem ugotovila, pravzaprav sedaj po treh letih, da mi je telo sporočalo, naj se povežem sama s seboj, pre-čistim nasilnost do sebe in nesprejemanje svoje jin – ženske energije in se ener-gijsko postavim na svoje noge.

Začetki so bili ubijalski. Z močnimi zdravili, ki sem jih po mojem mnenju tak-rat potrebovala, sem kot mesečnik hodila na delav-nice, brez energije in volje, a vseeno z vztrajnostjo in notranjim hotenjem viš-jega jaza, kar je bila moja rešitev, poleg 50 prijateljev – sobojevnikov, ki so me potrpežljivo gledali in mi

pomagali, nedeljo za nedeljo. Tako že tri leta predelujem in osvetljujem odnos do sebe, odnos s starši, predvsem vezi z njimi, ki so pri meni jeklene, kar se je v preteklosti odra-žalo predvsem v prelaganju krivde na druge, nesamostojnosti v vseh pogledih ter strahu pred smrtjo.

In se d aj?Že skoraj leto in pol sem brez zdravil, fizično sem si precej opomogla, zavedanje se kon-stanto povečuje, energijske tehnike za čišče-nje spolne čakre, pleksusa in grla pa so te, ki mi najbolj pomagajo, poleg rekapitulacije in drugih energijskih tehnik. Doživljam vzpone in padce, vendar vsak dan z vztrajnostjo in namero delam na odpuščanju in sprejemanju same sebe.

11 12

Začni graditi nežen odnos

do sebe Maja Radej

Zadnje čase sem zasledila veliko različnih člankov in delavnic, ki so usmerjene v srčen in nežen odnos do sebe. Zmotilo me je, da običajno pri teh člankih manjka en – globlji del dela na sebi. Veliko je napačnih prepričanj, da če bomo samo afirmirali ljubezen, bomo tudi čutili in živeli z ljubeznijo. Če samo go-vorimo: »imej se rad, začuti se na srčni čak-ri, delaj s srcem, bodi nežen do sebe«, še ne pomeni, da lahko to res čutimo in resnično delujemo iz centra svojega srca. Seveda po-maga, vendar je potrebno vzporedno še oza-

veščati in predelovati čustvene blokade, ki so zasidrane v naši srčni čakri. Na ta način povečujemo sposobnost tega energijskega središča, da bo v njem vse manj energijskih oziroma čustvenih blokad in več 'prostora' za energijo ljubezni.

Spomnim se nedeljske delavnice Magičnost gibanja dve leti in pol nazaj. Stali smo v ve-likem krogu in dihali na svoje šibke točke. Bono, naš vodja, je šel od enega do drugega in mu pomagal s tem, da ga je usmeril v do-

ločeno šibko točko. Prišel je do mene in me vprašal: »Maja, kaj je to dajanje?« in nadalje-val: »Nisi prepričana, ne? Kaj je v tvoji srčni čakri?« Takrat me je to resnično prizemljilo. Kaj pa je v moji srčni čakri? Takrat sem zače-la vsakodnevno skrbeti za svojo srčno čakro. Ozaveščati, kaj se skriva v njej, sproščati ču-stvene blokade, afirmirati ljubezen in se uči-ti živeti s srcem. Po letih ozaveščanja, rasti, opuščanja vzorcev ter osvobajanja bolečine sem počasi naravno začela delovati bolj v skladu s srčno čakro in z energijo ljubezni.

Ena zelo lepa človekova kvaliteta, ki je po-vezana z energijo ljubezni ter sposobnostjo srčne čakre, je nežnost. Nežnost je kvaliteta, ki izhaja iz posameznika skozi njegov način delovanja. Lahko se kaže kot odnos do sebe, do drugih (ljudi, živali, narave, stvari …) ali do življenjskih situacij. Povezana je še s so-čutjem, sprejemanjem, razumevanjem, od-puščanjem in podobno. Izhaja iz naše not-ranjosti navzven, zato, če nismo nežni do sebe, smo zelo težko nežni do drugih ali spo-sobni nežno sprejemati situacije v življenju. Mimogrede, podobno velja tudi za ljubezen. Kolikor ljubezni zmoremo dati sebi, toliko ljubezni lahko damo drugim. In nič več.

Nežni smo takrat, ko lahko dano situacijo, tudi če je neprijetna, sprejmemo z zaupanjem in se ob morebitnih spodrsljajih ne obsojamo ali bičamo. Lahko si rečemo na primer: »V redu je. Zaupam, da se bo vse uredilo. Spuš-čam. Tudi če se to ne izpelje po načrtih, ne bo nihče umrl.« Nežni smo do sebe takrat,

ko se sprejmemo, podpiramo, spoštujemo in se imamo radi samo za to, ker smo tukaj, ne glede na dano situacijo.

Zakaj pa je priporo člj ivo r azvijati kvaliteto nežnosti in z akaj z adnje č ase to post aja trend? Zadnje leto se izredno hitro dviguje vibracija ali frekvenca Zemlje. Energije svetlobe je vedno več, ta pa vse bolj pritiska na naše neozaveščene dele, na tiste, ki so nižjih vibracij. Posledično ti deli vse bolj hrepenijo po osvoboditvi in mi bolj kot kadar koli prej čutimo bremeneča čustva, ki so v naših globinah. Če smo zavestni, lahko to izkoristimo za še hitrejši napredek, če nismo zavestni, pa lahko to pomeni, da v nas vedno bolj vre, več je občutkov tesnobe, obupa, depresije, prepuščanja, ubogega jaza. Ker se vse dogaja tako zelo skoncentrirano in intenzivno, je sedaj skrajni čas, da začnemo razvijati kvaliteto nežnosti, ker je to edini način, da se lahko soočimo s tako intenzivnim dogajanjem, ki se bo mimogrede še stopnjevalo.

Kako z ačeti?Ko se enkrat zavedamo, da čutimo, in ko začnemo opazovati svoja čustva, se začnemo tudi zavedati, da se vsakodnevno v nas izme-nja ogromno različnih čustev, stanj, energij. Vsak dan – tudi če samo za trenutek – ču-timo jezo, strah, žalost, samoobtožbe, ne-sprejemanje sebe, nezaupanje vase, dvome in podobno. Čutimo vzorce, ki nas silijo v uga-

13 14

15 16

janje, podrejene položaje, razdajanje, trdoto. In namesto da bi se s temi občutki soočali, bili prisotni tukaj in zdaj, jih ignoriramo ter razmišljamo o prihodnosti, ker smo tako na-učeni. Tako potem pozabimo nase. S časoma se občutki naberejo in udarijo ven v obliki močnejših bremenečih čustev, kot so obup, depresija ali celo bolezen, kot je na primer rak. In tu se skriva bistvo. Naučiti se brezpogoj-no čutiti. Brezpogojno čutenje pomeni, da ko čustvo zaznamo, ga sprejmemo, kar av-tomatsko požene proces transformacije in osvoboditve vseh bremen. Rane iz preteklo-sti se začnejo celiti.

Sprejemanje pa je močno povezano s kvalite-to nežnosti. Zmožnost 'biti nežen do sebe' je sposobnost hitrejšega sprejemanja občutkov in nežnega načina predelave le-teh, brez ob-sojanja ali bičanja sebe.

Kako prit i do nežne ga odnos a s s abo? To je proces in nesmisel je, da se ukvarjamo s ciljem, ker s tem že zaviramo proces. Nepri-merno je govoriti, da smo ali nismo nežni do sebe, ker če rečemo, da nismo nežni do sebe,

se že obsojamo. Namesto tega raje recimo, da smo bolj ali manj nežni do sebe.

Najprej iskreno pogledamo, kakšen odnos pa imamo do sebe. Ali se zavedamo, da se vsakodnevno obtožujemo, bičamo, tlačimo čustva, zapiramo, držimo nazaj? Strah nas je, mislimo, da nismo dovolj dobri, stremi-mo po zunanji potrditvi in pohvali, ne zau-pamo vase. Zaradi tega je dobro, da zavest usmerimo v tiste dele sebe, ki jih ignoriramo. Počasi in postopoma začnemo ozaveščati vzroke določenega načina obnašanja, s tem pa se začnejo celiti tudi čustvene rane. To se ne zgodi čez noč, ker strahovi, nezaupanje vase, dvomi prihajajo na površje v različnih situacijah in oblikah, medtem ko mi rastemo in ozaveščamo. Kar pomeni, da stremimo za novo obliko določenega čustva ali situacije.

Veliko ljudi si želi hitrih rešitev in upa, da bo procesa hitro konec. Ker se to ne zgodi, med procesom zdravljenja narašča nestrpnost ter se pojavi občutek nesposobnosti, razočaranj – obsojanje samega sebe. Zato je pomemb-na nežnost, sočutje in potrpežljivost, da laž-je vztrajamo v lastnem procesu zdravljenja. Prav tako je pomembno, da ko nekaj ozaves-timo in postanemo 'boljši' v določenih pogle-dih, to proslavimo in smo hvaležni za svoje uspehe. In tudi če nas kasneje povleče nazaj v star način delovanja, se ne obsojamo, temveč negujemo nežnost do sebe, ker hoditi smo se naučili tudi s padci. Tako se spet nekaj nau-čimo in ponovno ozavestimo, se poberemo in nadaljujemo svojo pot do brezpogojnega

sprejemanja sebe in svojih občutkov. Čustve-na svoboda je, ko brezpogojno sprejmemo vse, kar je v nas.

nežnost in odpušč anjeV odnosu do samega sebe je zelo pomembno naučiti se odpuščanja sebi. Razumevanje, da bomo vedno delali napake, da se bomo ved-no učili. Aspekt nežnosti je, ko si ne dovoli-mo ždenja v ubogem jazu ali v vlogi žrtve.

name sto d a bi se s občutki so o č ali ,

bi l i prisotni tukaj in zd aj , j ih ignorir amo

ter r azmišljamo o prihodnosti , ker smo

t ako naučeni.

Zmožnost 'bit i nežen do seb e ' je sposobnost hitrejše ga sprejemanja občutkov in nežne ga nač ina pre del ave l e -

teh, brez obsojanja ali bič anja seb e.

nežnost je , d a si popolnoma odpustimo z a vse, kar smo nare dil i , z a vse napake, zr aven pa vklopimo še

bojevniško mo č, vst anemo in gremo naprej .

To ni podpora nežnosti, da si rečemo, da je v redu, da smo v stanju žrtve. Da je v redu, da se delamo majhne. To ni nežnost. Nežnost je, da si popolnoma odpustimo za vse, kar smo naredili, za vse napake, zraven pa vklo-pimo še bojevniško moč, vstanemo in gremo naprej. Najboljša kombinacija je nežnost, od-puščanje in uporaba svoje notranje moči za premik naprej.

17 18

Lektorjeva naloga je nevtralizirati

besedilo

Marjana Florjan

Nikoli si nisem mislila, da bom lektoriranje razvila v povsem svojstveno veščino, da bo to zame neke vrste delo z ljudmi, ne da bi se z njimi vedno tudi fizično srečala.

Zdaj, ko to vem, sem postala še bolj pozorna in zavestna medvrstičnih sporočil, to so vse tiste misli, občutki, tudi stanja tvorca besedila v času, ko je tega pisal. To pomeni, da se za besedami lahko skriva marsikaj, saj vemo, da

papir prenese vse. To še zlasti velja za kraj-ša besedila, kot so elektronska pošta, SMS-ji ipd., tudi članki, ker so bolj osebna.

Reakcije bralca na te energije oziroma med-vrstična sporočila so lahko zelo različne. Neko besedilo je lahko na primer vsebinsko vrhunsko, vendar v njem ni žara, ognja, čuti se negotovost, kar bralca lahko odbije, da z branjem predčasno prekine ali pa pade pov-

sem »brez razloga« v reakcijo. Na drugi strani pa lahko imamo pred seboj sporočilno zelo šibko besedilo, kar pisec na primer prikriva z vrhunsko oblikovno, torej zunanjo podo-bo. Nekoga, ki išče informacije, bo to odbilo že po nekaj stavkih, drugega, ki ljubi estetiko lepega (pred vsebino), pa bo potegnilo noter itd.

Kadar se lotevamo daljšega pisanja, kot je npr. diplomska naloga, te spremljevalne od-večne osebne energije v veliki meri že sami očistimo, ker se delno zavedamo, da mora-mo pisati čustveno (energijsko) neosebno. Primerov besedil pa je ogromno in vsak ima svoje zakonitosti.

»slišim« b e se deKadar res zbrano in v miru berem na primer elektronska sporočila svojih prijateljev, lahko »slišim« njihove besede, jih začutim skozi na-pisano. Kadar pa berem na hitro ali pa tudi sama nisem v nekem izvrstnem čuječem sta-nju, takšnih velikokrat pomembnih »malen-kosti« ne zaznam in odplavajo mimo mene. To je zelo podobno komuniciranju z ljudmi v živo. Posameznika lahko med pogovorom začutimo prek njegove telesne govorice, ali ga kaj muči, mu je nerodno, je utrujen ... Če smo pri sebi, lahko marsikaj zaznamo, če pa smo v kakšnem svojem »transu«, pač ne. Tako to v resnici ni neka posebna umetnost, energijsko brati zna vsak človek, če hoče. Razlika je samo v tem, kaj posameznik s temi informacijami tudi naredi, se mu zdi sploh

vredno posvečati čas takim stvarem, kako te informacije sprejme, kako jih obvladuje. No, za slednje je potreben določen trening oziro-ma prav posebna disciplina.

In kaj ima to opraviti z lektoriranjem, se sprašujete? Ne tako daleč nazaj me je pre-šinilo spoznanje, da z lektoriranjem besedil nevtraliziram vse odvečne in moteče osebne energije, ki spremljajo besedilo – ne samo slovničnih nepravilnosti –, da po lektorski obdelavi govori samo še vsebina napisanega. Kar pa kot lektorica »ne morem« narediti, pa naj bom še tako zaznavno subtilna, je dati be-sedilu žar, iskrenost, jasno namero. Če tega avtor že v osnovi sam ni vložil v besedilo, tega potem tudi jaz ne morem kar tako čira čara izvleči ven. Lahko samo očistim prah, ki prekriva osnovne gradnike besedila, kakršni ti že so, da je vsa pozornost usmerjena na sporočilo napisanega.

O tem se mi je začelo svitati, ko sem lekto-rirala knjigo, ki jo je napisalo deset avtorjev, z mano vred. Pravzaprav sem šele na koncu lektorskega pregleda te knjige prišla do ome-njenega spoznanja, kako se od zdaj naprej lotevati svojega lektorskega dela. Delo s to knjigo je zahtevalo mojo sposobnost ma-nevriranja med različnimi energijami vsakega posameznika ter sprejemanje različnih stilov pisanja, sicer meni domače tematike, in kako vse te navidezne razlike povezati v celoto. Na srečo smo vsi avtorji zelo povezani med seboj, zavestni energijskih procesov, tako je delo steklo brez večjih težav. Da je bilo zame

19 20

REsnICE ŽIVLjEnjA - bono baršekKnjiga skuša dati odgovore na bistvena vprašanja človekovega obstoja, njegovih odnosov z drugimi, njegovega zdravja in počutja ... KLIKNI ZA VEČ ...

gAjbA KRoMPIRjA - natalija PavlinUtrinki s poti osebne rasti. »Z veliko ostrino, ki pa nikjer ne preide v prazno kritiko ali celo obsojanje, se Natalija loteva teme obnašanja, razmišljanja, delovanja same sebe – in, kar velja za njo, velja za vse, saj smo vsi narejeni po istem kalupu!« KLIKNI ZA VEČ ...

ZgoŠčEnKA V TEbI jE VsE - Ajša svetlinNa zgoščenki s priloženo knjižico besedil so v meditativnih pesmih zbrana sporočila kozmične zavesti. Ob poslušanju zgoščenke se priporoča meditacija v zenu ali meditacija za povezovanje z višjim jazom, z namenom polnjenja čaker z zvokom in svetlobo, za umirjanje uma ... KLIKNI ZA VEČ ...

vse to tako »energijsko čuteče«, je vzrok tudi v sami knjigi, saj so v njej združene zelo osebne zavestne življenjske energijske izkušnje.

S pomočjo te knjige sem tako priš-la do še enega pomembnega spoz-nanja, ki mi bo pomagalo pri na-daljnjem lektorskem delu. Kar sem prej počela nezavedno, bom lahko zdaj zavestno in se tako s pomočjo drugih še več naučila o sami sebi ter moči besed.

Knjiga, o kateri pa govorim, pa nosi naslov: Z namero do zavesti, srčnosti in svobode (Magičnost gi-banja): KLIKNI ZA KNJIGO.

Mia brunej in Matej Žibert

Taj či – jang 6 je sklop energijskih tehnik, s katerimi si lahko povrnemo energijo v svoje energijske centre, jih polnimo in zdravimo. Kadar so naši energijski centri napolnjeni, občutimo to kot izboljšanje telesne vitalnosti, umirjen um in duševno ravnovesje. Manj smo nagnjeni k virusnim okužbam, stresu, počutimo se bolj stabilne in uravnovešene ter imamo več zaupanja vase in v življenje.Vsako tehniko začnemo iz osnovnega položaja, in sicer stojimo vzravnano, noge so skupaj, kolena rahlo pokrčena. Dlani sklenemo skupaj (leva je spodaj) pred telo, dva centimetra pod popkom. po vsaki tehniki se v osnovni položaj tudi vrnemo. Dihanje naj bo skozi nos, če vam čez nekaj časa to postane pretežko, pa izdihujete skozi usta.

Tehnika 1 (v ideo 0 '00 ' ' )Iz zgoraj opisanega osnovnega položaja stopimo narazen za širino ramen, roke spustimo ob telo in jih nato ob telesu dvignemo nad glavo. Vdihnemo, nato pa

se z ravnim hrbtom in iztegnjenimi rokami sklonimo proti tlom, da med nogami z rokami zajamemo energijo. pri sklanjanju so najprej naše noge iztegnjene, ko pa smo povsem sklonjeni, jih pri zajemanju energije pokrčimo. Ves ta čas izdihujemo. Energijo zajamemo tako, da z dlanmi zajamemo proti telesu in jih pri tem prekrižamo, nato roke zopet vrnemo ob telo in jih ob telesu dvignemo nad glavo. pri tem se zopet vzravnamo, med tem vdihujemo. Tehniko nekajkrat ponovimo, nato se vrnemo v osnovni položaj z nogami skupaj, dlani pa položimo na spodnji del trebuha.

Tehnika 2 (v ideo 2 '15 ' ' )Iz osnovnega položaja stopimo narazen za širino ramen, roke postavimo pred telo (malo pod popkom), kot bi v rokah držali energijsko kroglo. Nato se zasukamo v levo, roki pa položimo na obod avre na levi strani. Roko, ki je na isti strani, v katero se obrnemo, dvignemo v višino grla, roko, ki je spodaj, pa v višino pleksusa. Isti gib ponovimo na desno stran. Na sredini je vedno vdih, ko se obrnemo na eno ali drugo stran, pa izdihnemo. Tehniko izvajamo nekaj časa, nato se vrnemo v osnovni položaj. Naredimo nekaj vdihov in izdihov tudi v tem položaju.

Tehnika 3 (v ideo 4 '35 ' ' )Iz osnovnega položaja stopimo narazen za širino ramen, roke iztegnemo nad glavo in dlani staknemo skupaj tako, da se med palcema in kazalcema ustvari trikoten prostor. pogled usmerimo navzgor skozi ta trikotnik in začnemo z obračanjem telesa v levo, nato nazaj na sredino in v desno. Na sredini je vdih, ko se obrnemo v eno ali drugo stran, pa izdih. Ves čas gledamo skozi trikotnik. Tehniko nekaj časa izvajajmo, nato se vrnemo v osnovni položaj in za zaključek naredimo nekaj vdihov in izdihov.

Tehnika 4 (v ideo 6 '00 ' ' )Iz osnovnega položaja stopimo narazen za širino ramen. Levo roko iztegnemo naprej, dlan je pravokotno na roko, kot bi z njo odrivali steno, desna roka je pokrčena v višini prsi, komolec potisnemo ob telesu nazaj, dlan je iztegnjena in obrnjena navzgor. Iz tega položaja potisnemo desno roko naprej, levo pa

21 22

23 24

za OGLED VIDEa KLIKNI Tu

povlečemo k telesu, nato izmenično nadaljujemo to gibanje rok. pri tej tehniki lahko dihamo izmenično za vsak gib, torej en gib je vdih, drugi izdih itd. Lahko pa dih raztegnemo na tri gibe, torej tri gibe je vdih, naslednje tri gibe izdih. Ko tehniko nekaj časa izvajamo, se zopet vrnemo v osnovni položaj, položimo roke na trebuh in naredimo nekaj globokih vdihov in izdihov.

Tehnika 5 (v ideo 8 '10 ' ' )Iz osnovnega položaja stopimo narazen ne le za širino ramen, ampak noge precej bolj razširimo ter pokrčimo kolena. pri tej tehniki poleg zgornjega dela telesa v gibanje intenzivno vključimo tudi noge, in sicer tako, da prestavljamo težo telesa z ene noge na drugo, pri tem se noga na strani telesa, na katero prenesemo težo, pokrči, razbremenjena noga pa zravna. Tehniko lahko začnemo vaditi tako, da se najprej naučimo le gibanja nog. Nato dodamo še gibanje zgornjega dela telesa: levo roko položimo na levo ledvico, dlan naj gleda stran od telesa, desno roko pokrčimo in dvignemo dlan v višino čela; dlan naj bo nekaj centimetrov oddaljena od čela in naj bo obrnjena stran od telesa. Iz tega osnovnega položaja začnemo z gibanjem v desno, in sicer začnemo z desno roko zajemati energijo, najprej skrajno desno, nato po tleh, nadaljujemo skrajno levo in zopet v višini glave, pri tem istočasno gibamo tudi s koleni. Ko gremo v desno, pokrčimo desno koleno, ko gremo v levo, pa levo. Čez nekaj časa zamenjamo roke in smer gibanja: desno roko položimo na desno ledvico, z levo pa s kroženjem zajemamo energijo pred telesom; pri tem naše gibanje poteka v levo smer. Vdihujemo lahko v spodnjem delu kroga kroženja, ko z roko zajemamo po tleh, in izdihujemo, ko se z roko nahajamo v zgornjem delu, torej pred čelom. zaključimo, se vrnemo v osnovni položaj in naredimo nekaj vdihov in izdihov.

Tehnika 6 (v ideo 11 '40 ' ' )zopet stopimo iz osnovnega položaja malo bolj na široko, vendar ne tako široko kot pri prejšnji tehniki. Roke dvignemo ob telesu do višine ramen in jih nato iztegnemo pred seboj – roke naj bodo vzporedno –, nato z dlanmi zajamemo navzdol in roke v komolcih obrnemo proti sebi ter pred telesom oblikujmo pesti, komolca sta pokrčena, roke so še vedno vzporedno. Iz tega položaja se počasi v kolenih spuščamo navzdol, roke ostanejo pred telesom, dlani so oblikovane v

pesti, dokler ne dosežemo skrajnega počepa, ki ga še zmoremo, hrbet je raven. Roke v tem položaju sprostimo proti tlom, počasi se začnemo dvigovati v kolenih, hrbet je ves čas raven, roke med dvigom razširimo in dvignemo ob telesu v višino ramen, kjer jih zopet iztegnemo pred seboj, naredimo pesti in nadaljujemo od začetka. pri dvigovanju rok in oblikovanju pesti vdihujemo, pri počepanju izdihujemo.

želimo vam veliko užitka pri izvajanju tehnik!

Zapisi iz dnevnikov izkušenj o poti prebujenja, pasteh in izzivih dela na sebi, iskanju resnice in svobode duha

Knjiga Z namero do zavesti, srčnosti in svobode nosi vpogled v dnevnike izkušenj, ki so jih zapisali člani skupine Magičnost giba-nja. V njih so opisane pasti in izzivi, s katerimi se srečuje vsakdo, ki ga namera po širšem dojemanju življenja vodi skozi življenjske preizkušnje z namenom, da skozi njih raste, se preoblikuje in do-življa celovitost svojega bivanja.

Knjiga ne zahteva linearnega branja, temveč dopušča, da se bralec z vsebino dnevniških zapisov poveže na svoj način, da prisluhne svojemu lastnemu bistvu, ki ga skozi življenjske izkušnje vodi do resnice in svobode.

Vsebina duševna otopelost – stresne situacije v službi in partnerstvu – ovire v življenju so priložnost za rast – premik iz začaranega kroga po-navljanj – iskanje učitelja in resnice – odkrivanje osebne zgodovine – učenje iz izkušenj – vzpostavitev povezave z lastnim bistvom – zdravilna moč glasbe – kaj nas učijo otroci – transformacija vcep-ljenih ženskih vzorcev in čustvenih travm – premik iz vloge žrtve – nenavadne življenjske izkušnje – zavestno sanjanje – srečanja s smrtjo – izražanje lastne ustvarjalnosti

Cena knjige: 24,00 EUR

ZA OGLED BOOk TrAiLEr-jA kLikni Tu

25 26

27 28

Kaj se je zgodilo z izvornim božanskim

jezikom?

Marjana Florjan

Božanski jezik je v resnici energija, ki ne pot-rebuje nujno artikulacije. Vsi ga poznamo, le da se ga ne spomnimo. Ko ga zaznamo, se nas zagotovo dotakne, ker prebuja našo prvobitnost, našo pravo naravo, ki je onkraj vseh mej materialnega sveta.

Gre za prenos misli, vibracij, frekvenc, ki jih sprejemamo in oddajamo na frekvencah, kjer aktiviramo svoje jasnovidne, jasnoslušne in

druge sposobnosti. Lahko bi rekli, da je to tudi intuitivni jezik, ki prenaša najbolj čiste misli in informacije – svetlobo.

Ko s(m)o se bitja z višjih dimenzij postopo-ma spuščala v nižje dimenzije, z namenom učenja in širjenja zavesti, se je skladno z niža-njem frekvenc nižala tudi frekvenca čistosti sporazumevanja. Ko je bila ustvarjena Zem-lja in so se bitja vse bolj stapljala z materijo, se

je temu procesu prilagajal tudi jezik. Če je ne-koč veljalo, da je misel (beseda) meso postala, kar pomeni, da se je lahko misel v trenutku manifestirala, se je ta proces na Zemlji začel postopno spreminjati. Naše misli so okupi-rale tuje energije in nam začele podtikati laži. Posledično so naše besede začele izgubljati svojo izvorno moč in postale »prazne«, ker je tudi človek izgubil svojo notranjo moč, nad-zor nad svojimi mislimi in povezavo z virom. Tako je nastal kaos, dogajale so se velike zlo-rabe energije. In kaj zdaj?

bož anski jezik se r azkriva skozi pro ce s duhovne r astiČe bi kar naenkrat bili prisiljeni govoriti izvorni jezik, torej božanski jezik, bi to pomenilo hud šok za energijski sistem posameznika, ki energijsko ni dorasel tem vibracijam. Pritisk svetlobe na podzavest, ki bi je ne želel razkriti naenkrat, bi bil premočan. Božanski jezik se tako posamezniku »varno« razkriva v procesu duhovne rasti, ko ta postopno povečuje vibracije svojih celic in jih usklajuje z izvorno vibracijo, ki je čista svetloba. Kot že rečeno, gre za intuitivni jezik, za frekvence, ki jih zaznavamo z drugimi čutili, kot so jasnoslišnost, jasnovidnost ipd., in ki jih lahko prevedemo v nam razumljivo komunikacijsko simboliko. V celoti pa bomo božanski jezik lahko »ujeli«, ko bomo aktivirali vseh 13 vijačnic DNK-ja.

Obredni jeziki imajo zato večjo moč, ker so usmerjeni v prav poseben, vzvišen cilj. Ta

pa lahko ali vibrira s svetlobo in resnico in je tako »sveti« ali pa zasužnjevalen, če vibri-ra na frekvencah teme, smrti. V bistvu gre v obeh primerih za energijo posameznikov, ki obredeni jezik uporabljajo ali v dobro sebe in drugih ali pa z namenom pridobivanja moči z željo po vladati drugim, jih izkoriščati. Ven-dar vsako dejanje nosi tudi svoje posledice, s katerimi smo v teh časih zelo hitro soočeni.

Človeka tako tudi sam sveti jezik ne reši, če njegov energijski sistem ne vibrira s svetim, torej s svetlobo, če energije besed, ki jih izgo-varja, ne čuti s celim telesom. Poglejmo to na primeru izrekov Jaz sem, ki sem, ki so neposre-dni ukazi svetlobi. Vsak človek pozna te uka-ze, ker jih vsakodnevno uporablja. Žal pogo-steje tiste, ki znižujejo našo vibracijo: Jaz sem ubogi, Jaz sem slab, Jaz sem nesrečen, Jaz sem nero-den, če vzamemo za primer take najbolj nega-tivno vsakdanje. Kar izgovarjaš, kar misliš in kar verjameš, zavestno ali podzavestno, to se v tvojem življenju tudi udejanja. In ker dolo-čene ukaze nezavedno ponavljamo iz življe-nja v življenje, se jih težko otresemo, tudi če vemo, da nam škodijo.

jaz sem reven – jaz sem bogatPa si poglejmo bolj podrobno afirmacijo ali izrek Jaz sem reven (nič nimam, nimam tega, nimam onega …). Zelo poznana afirmacija širom sveta. Ker jo mantramo vrsto življenj, je za nas postala resnica. To, da Jaz sem reven, verjamemo, celo dokažemo lahko in smo pri tem zelo prepričljivi in temeljiti, pa tudi od-

29 30

ločni, da tako je in nič drugače. Situacija pa se spremeni, ko izrečemo novo trditev: Jaz sem bogat. Kaj se zgodi? Začne nas stiskati, postanemo jezni ali žalostni, čutimo sram in krivdo, strah, dvom. Ker to afirmacijo ču-timo kot neresnico, laž, saj je nismo nikoli uporabljali in nam njena frekvenca ni znana, začnemo takoj zagovarjati »svojo« afirmacijo, ki nam je domača, znana in nas kljub svoji negativni obarvanosti pomirja – Jaz sem reven. Imamo ogromno dokazov, da je resnična, saj smo si jo celo življenje vcepljali v energijsko

telo, pri tem pa so nam pomagali tudi drugi. Zakon privlačnosti pa k nam pritegni točno tisto, kar mantramo, v kar verjamemo.

Ne zavedamo pa se, da naše celice nosijo v resnici božansko kodo, torej kodo svetlobe, Jaz sem, ki sem vibracijo, le da je ta koda prek-rita z drugimi kodami. Tako je izvorna identi-teta vibracije Jaz sem reven v resnici Jaz sem bo-gat. Nekje v zgodovini je prišlo do popačenja, do kodiranja, ki je povzročilo, da se je čista vibracija prekrila z lažjo in se tako znižala.

V praksi v povezavi z zgornjim primerom to pomeni, da smo bogastvo omejili le na materi-alni svet, druga pa nam je osta-lo skrito. Iz svojega omejenega vidnega polja imamo v resnici prav: Jaz sem reven je za nas res-nica, ki ima dokaz tudi na zunaj – pomanjkanje.

Če pa s tem nismo zadovoljni in ne želimo živeti v stanju Jaz sem reven, bomo morali raziska-ti svoje možnosti, potenciale, razširiti svoje obzorje – spre-jeti »novo« afirmacijo, tako, ki ima višjo in čistejšo frekvenco. Vendar lahko tudi na tem mes-tu zaidemo v negativno zako-dirano smer. Na zunaj smo si ustvarili polje Jaz sem bogat, iz-boljšali smo svoj gmotni po-ložaj, a misli – Jaz sem reven, se kljub temu nismo otresli. Tako

potem iz strahu pred biti reven delamo kot norci, da bi sami sebi dokazali, da smo boga-ti, in z izčrpavanjem bežimo od misli, Jaz sem reven, ki nas podzavestno poganja v izčrpa-nost, v beg pred samim seboj, v smrt. In to kljub temu, da smo na enem nivoju (nivoju materije, ne pa duše) dosegli stanje Jaz sem bogat.

Re šitev, ki nam bo prine sl a z adovolj itev Za rešitev, ki nam bo prinesla zadovoljitev na vseh ravneh bivanja, pa je treba tudi rešitve in spremembe začeti uvajati na vseh ravneh bivanja, ne samo na področju materialnega, če ostajamo zavezani našemu primeru. Treba je zavestno reprogramirati celice, dekodirati božansko kodo, odstraniti vse viruse, da naš energijski sistem zopet zaživi v svoji izvorni vibraciji. To je zelo podobno delovanju raču-nalnika. Če ga napade virus, je treba vklopiti antivirusni program, počistiti vse tujke, da ponovno vse deluje brezhibno.

Kako pa človek vklopi antivirusni program za čiščenje virusov, ki se imenujejo: Nisem,

Ne znam, Ne morem, Nimam? Z energijskimi tehnikami zavestnega gibanja in dihanja ter meditacijo. Določeni virusi znotraj nas so tako močni, da je treba antivirusni program uporabljati vsak dan, vsak dan prečistiti svoje operacijski (energijski) sistem. Ker so se raz-lični virusi nalagali celo naše življenje, da ne rečem, več življenj, je postopek čiščenja ne-koliko daljši kot pri računalniku. Več ko po-čistimo, večjo moč dobi tudi naš antivirusni program, ki se sčasoma tako okrepi, da ne le da odstranjuje že naložene viruse, temveč prepreči vstop novim, torej vklopi neke vrste požarni zaščitni zid – to pa z drugimi beseda-mi imenujemo mojstrstvo.

Za zaključek pa tole: skozi besede razode-vamo svoje misli, svojo energijo. Če je naša energija čista, bodo čiste tudi naše besede, ker so čiste tudi naše misli. Ko bodo čiste naše misli, bodo čista tudi naša dejanja. In ta dejanja nas bodo bogatila in preskrbela z vsem, kar bomo potrebovali. Da bi to do-segli, je treba temeljito očistiti vse vcepljene kode, ki nas oddaljujejo od resnice o tem, kdo smo v resnici.

»Lumparije« sedemletnika

so priložnost za mojo osebno rast

Klara Dev

Sem mama sedemletnika in moram reči, da me je v teh sedmih letih že večkrat mojstrsko popeljal čez potlačene ali pozabljene dogod-ke iz mojega otroštva. S svojim obnašanjem me je spomnil name, ko sem bila sama otrok, ali pa je s svojo višjo energijo naredil nekaj čisto nasprotno meni, da sem bila primora-na soočiti se z njim in njegovo energijo, ki

sem jo zaznala – ker me je zmotilo ali moč-no pretreslo in sem bila primorana ukrepati pri sebi, ne pri njem. Vedno skušam reševati stvari najprej pri sebi, da vidim, zakaj gre, kaj mi kaže njegovo drugačno ali meni čudno obnašanje.

Septembra je začel obiskovati prvi razred

in proces prilagajanja na šolo pri njem še vedno traja. Ker vem, da je prvi razred ena večjih pre-lomnic v življenju, ne pri-tiskam nanj, da bi s tem pospešila proces, prav tako sem pozorna, da proces ni preveč robotski. Otroci so različni in tako je različno tudi prilagaja-nje na nove stvari.

Ravno prejšnji teden me je zjutraj v garde-robi ujela učiteljica. Povedala je, kako se Ma-tic obnaša, da je ne sliši in ne posluša, da jo ignorira, potem pa jo nedolžno pogleda z »velikimi rjavimi učki«. Dodala je še, da ona temu ne bo nasedala. Bila sem tiho, jo pustila, da se je razgovorila, in skušala čim bolj mirno sprejeti njene besede. Zdaleč od tega, da bi se strinjala z njo, še posebej, ker je po tem, ko je povedala, kako se Matic obnaša, zaključila, da naj doma še jaz bolj strogo nastopim.

Počutila sem se zelo slabo – manjvredno, ne-gotovo in da sem slaba mama. Njene besede so iz ure v uro bolj vrele v meni, čutila sem, kako me vleče v napad in obrambo – da bi ji ob priliki povedala, da se ne strinjam z njo in kako sama gledam na vse to. Pa sem se z di-hanjem in meditacijo doma umirjala in spuš-čala svoje občutke. Dobila sem navodilo, naj se z Maticem mirno pogovorim in mu na lep način povem, kako se njegova učiteljica po-čuti. To mi je sicer uspelo, toda znotraj mene

je začelo še bolj vreti.

V drugi rundi dihanja in ozaveščanja sem prišla do spominov iz svojega otroštva. Po-doživljala sem trenutke v šoli, ko sem se čisto podredila učiteljem, ugajala in igrala nekaj, kar nisem. Kako sem izgubljala sebe in si ni-sem upala izraziti tega, kar sem in kar sem čutila. Celo osnovno šolo sem bila pridna, mirna, tiha, ubogljiva punčka. Matic pa mi je s svojim »neposlušanjem« učiteljice pokazal tisto energijo, ki je prava, s katero naj tudi sama delujem. On je z upiranjem učiteljici skušal povedati, da njen način ni pravi, da ne deluje s pravo energijo (prava energija je po-trpežljivost, mirnost, sprejemanje, ljubezen). Tudi doma ne pridem v stik z njim, če delu-jem preveč na silo ali z jezo, trmo, da mora biti po moje, ker je tako prav. On potrebuje razlago in čas, da razume, zakaj je treba nekaj narediti po določenih pravilih (še posebej, če je zanj nekaj novega in še nerazumljivega).

Mirno sva se pogovorila – povedala sem mu,

31 32

kako se učiteljica poču-ti, in tudi sam je povedal, kako se počuti. Najbolj je izpostavil pravila vedenja, da si težko vse zapomni, da je učiteljica glavna in da ga to moti. Nisem ukrepa-la z navodili, kako naj bi se npr. vedel, sem mu pa na-mignila, da je na neki na-čin učiteljica v šoli »glav-na«. Predvsem zato, da ga lahko kaj nauči in da bo njemu v šoli lažje, če jo bo sprejel in poslušal. Ker je razumel, da je v šoli zato, da se kaj nauči in da imajo zato učiteljice svoj red, in ker sem tudi jaz ozavesti-la, kaj mi je želel s svojim obnašanjem pokazati, se je napetost med njim in uči-teljico precej sprostila. V šoli je bolj zadovoljen in ni več takšen »lump«, učitelji-ca pa ga je tudi bolj spre-jela. Včeraj mu je v zvezek dala kar štiri štampiljke s pripisom »Bravo!«. Matic je bolj zadovoljen. Vseeno pa sem mu obljubila, da bova midva lumparije lah-ko zganjala popoldne, po pouku, in tega se izjemno veseli.

DVD osnoVE ŠAoLInsKEgA KUng FUjA KLIKNI ZA VEČ ...

sERIjA DVD-jEV MAgIčnosT gIbAnjA Z EnERgIjsKIMI In MEDITACIjsKIMI TEHnIKAMI sAMoZDRAVLjEnjA:1. Tehnike za odpiranje korenske čakre in prizemljevanje energije2. Tehnike za čiščenje spolne čakre3. Tehnike za krepitev volje in zavedanja 4. Tehnike za odpiranje srčne čakreKLIKNI ZA VEČ ...

jAZ UsTVARjAM gLAsbo: sKLADAM, IMPRoVIZIRAM, UgLAsbIM PEsEM -

Ajša svetlinUstvarjalni zvezek za kitariste in ustvarjalce začetnike. Namen ustvarjalnega zvezka je prikazati različne načine, kako prebujati lastno ustvarjalnost in ustvarjalnost otrok. KLIKNI ZA VEČ ...

33 34

35 36

spet ta teta s Krvavca!

Erika Žlogar

Ta rdeča, menstra, teta iz Amerike, teta s Krvavca, teta na obisku, fešta, rdeči teden, tisti dnevi … in še je izrazov, s katerimi poi-menujemo čas menstruacije. Sicer se o men-struaciji pogovarjamo in izražamo veliko bolj svobodno in sproščeno, kot smo se, vseeno pa še vedno predstavlja nekaj, do česar goji-mo različne občutke, glede na imena, prej ne-gativne kot pozitivne. Menstruacijo največ-krat doživljamo kot nekaj, kar nam je odveč, nas obremenjuje in omejuje pri vsakodnev-nem življenju, predvsem takrat, ko krvavenje

spremljajo močne fizične bolečine in različna čustvena doživljanja, zaradi katerih smo dru-gačne kot sicer.

Menstruacijski cikel je za žensko zelo po-memben, saj nam predstavlja energijsko nit, ki se spreminja iz tedna v teden. Tako kot smo se oddaljili od narave, smo se oddalji-li tudi od sebe, od zaznavanja sprememb in sporočil svojega telesa. Zamenjali smo jih s posplošenimi racionalnimi razlagami, kot na primer, da je menstruacija le del reproduk-

tivnega cikla, ki sledi dejstvu, da ni prišlo do oploditve.

Dejansko pa ima menstruacija precej globlji pomen. Predvsem predstavlja čiščenje, v fi-zičnem in psihičnem smislu. Spominjam se, kako sem se čudila, ko sem leta nazaj zasledila informacijo, da so Indijanke dneve menstru-acije preživele na samem, stran od družine in skupnosti. Zdelo se mi je ponižujoče, prevel me je občutek, da kot ženska nisem dovolj vredna, ker imam menstruacijo, da je to ne-kaj grdega in družbeno nezaželenega. Takšna sporočila sicer neprestano dobivamo iz oko-lice; reklamna sporočila za vložke in tampo-ne prikazujejo kri v modri barvi, dnevi men-struacije so označeni kot »tisti dnevi«. V času menstruacije ne smemo pokazati, da smo bolj šibke in ranljive, da nismo tako družab-ne in delovno storilne. Sprememba počutja ob menstruaciji se posplošeno uporablja za obnašanje ženske, ki ni družbeno sprejemlji-vo, na primer jeza in sitnoba, takrat smo zelo hitro označene, da imamo predmenstrualni sindrom, ki je vedno povezan s slabo voljo in prekomerno čustveno občutljivostjo.

Če se obrnemo vase, nam predmenstrualni sindrom da zelo pomembne informacije o tem, kako smo preživele čas zaključujočega ciklusa. Takrat stopimo v neposreden stik s svojo notranjo bolečino, ki smo jo zavedno ali nezavedno zbirale v sebi. Ko se telo prip-ravlja na fizično čiščenje, se pripravlja tudi na psihično čiščenje. Posledično na plan privre-jo čustva, ki smo jih prej zatirale ali preko-

merno izražale. Takrat običajno pademo v ta naval čustev, ki nas lahko naredi tudi popol-noma »nore«, neobvladljive.

Zato je pomembno, da se zavedamo svoje energije, sprememb v telesu in čustvih, ki jih zaznavamo, in jih samo sprejemamo. S preu-smeritvijo pozornosti vase se bomo zaveda-le, kako smo se odzivale v preteklem mesecu. Skrbimo za to, da smo umirjene, pozorne smo, da nas čustvena turbulenca ne prevza-me, temveč zgolj opazujemo in predihavamo čustva, ki jih zaznavamo. Dovolimo si začutiti vse, kar nam kažeta čustveno in fizično telo. Močno izražen predmenstrualni sindrom in bolečina v jajčnikih so po navadi posledica zatiranja svoje ženskosti, svoje narave, kre-ativnosti, sebe v najglobljem pomenu pove-zanosti s seboj. Kažeta nam, koliko smo bile v stiku s seboj, s svojo notranjo modrostjo, koliko smo se poslušale, sodelovale s seboj, kritizirale sebe in druge, si bile v oporo. Pro-ces menstruacije je zelo naporen, zato je po-membno, da si vzamemo čas zase, predvsem, da si dovolimo slediti svoji energiji. Takrat nismo na vrhuncu svoje storilnosti in krea-tivnosti, temveč prevladuje energija, ki nas usmerja navznoter, v stik s seboj, zato nam takrat tudi ustreza mir in biti same s seboj. In ravno zato so Indijanke v dnevih menstrua-cije zapustile skupnost, da so bile lahko same s seboj, s svojimi mislimi, v svojih procesih, sproščene, brez kakršnih koli pritiskov zu-nanjosti ali od same sebe. V miru so proce-sirale, kar je bilo potrebno, in se v skupnost vrnile močno povezane s seboj, umirjene,

37 38

sproščene, zbrane, napolnjene z lastnimi spoznanji o svojem delovanju ter pripravljene na sprejemanje in dajanje ljubez-ni.

Vsak teden menstruacijskega cikla prinaša drugo energijo. Ko smo pozorne nanjo, lahko začutimo njen val, ki nas lah-ko usmerja v našem delova-nju, ne da bi po nepotrebnem trošile ali izsiljevale k premiku dragoceno energijo.

Tedenske cikluse lahko primerjamo z letnimi časi: prvi teden predstavlja zimo; tako kot počiva narava, počiva tudi naše telo. Energija naše-ga delovanja je minimalna in usmerjena na čiščenje telesa. Čas krvavitve od nas zahteva umik v naš notranji svet ter počitek, ko lahko v miru predelamo stvari, ki se nam samodej-no kažejo. Dovolimo si sprejeti in predelati vse, kar v tem trenutku zaznavamo kot ne-prijetnost, bolečino, manko ali podobno. Ta čas je namenjen regeneraciji in transformaciji našega fizičnega in psihičnega telesa na naj-bolj globljih nivojih, kar pa ni možno brez spremljanja in zavestne čuječnosti z našimi notranjimi občutki in počivanja.

Drugi teden cikla lahko primerjamo s po-mladjo; naša energija postaja lahkotnejša, milejša, začne se igrivo prebujati. Maternica

se začne ovijati v energijo ustvarjalnosti, ki jo začutimo kot postavitev temeljev različnim projektom in načrtovanja svojega delovanja, katera področja bomo podprle z energijo, kam bomo usmerile svojo pozornost. Začne-mo se odpirati svetu, ga sprejemati in počasi sodelovati z okolico.

Sredino cikla, ko nastopi ovulacija, tik pred vstopom v tretji teden, lahko primer-jamo s poletjem; brstenje in rast v naravi sta na vrhuncu, takšna je tudi naša energija. Po-polnoma odprte do sveta okoli sebe, polne idej in ustvarjalnosti, močne in samozave-stne. Težave nam predstavljajo izzive, ki se jih lahkotno in pogumno lotimo. V tem času lahko veliko delamo, a pazimo, da ne gremo preko svojih energijskih sposobnosti. Po-membno je, da sledimo svoji kreativni ener-

giji in da naredimo vse, kar je v naši moči, da lastno namero udejanjimo. Ko je ciklus po-vezan s ciklusom Lune, sta ovulacija in polna Luna na enak dan, kar nam daje še dodatno moč in zagon.

Četrti teden ciklusa je podoben jeseni. Na-rava se začne sproščati in dihati v bolj umir-jenem ritmu. Začne se vračati k sebi, v svoje globine. To je čas, ko naredimo bilanco svo-jega delovanja, kako smo si sledile, se poslu-šale, se uresničevale. Je čas iskrenosti do sebe in drugih. Zavedamo se minljivosti svojega dela in različnega delovanja energije v posa-meznem tednu. Krog se počasi zaključuje, nastopil bo nov cikel. Približujemo se sebi, svoji notranjosti in opuščamo vse energije,

prisotne iz minulih faz cikla. Zdaj je čas celjenja morebi-tnih ran, ki smo si jih nabrale, čiščenja čustvenih bremen in skrbi ter poslavljanja od stare-ga.

Nato nastopi krvavitev, ki nas potegne v naše globine, kjer v miru predelujemo, kar je pot-rebno, da si lahko ponovno naberemo moči za nova udeja-njanja in vstanemo z lastnega čustvenega pogorišča, moč-nejše in bolj modre na podlagi preteklih izkušenj.

Bolj ko bomo spremljale ra-ven energije v posameznih fazah cikla, bolj se bomo za-

vedale svojega delovanja. Ne glede na to, kar nam tedni prinašajo, je pomembno, da se za-vedamo, kako se počutimo in kako delujemo. Energijo moramo pravilno usmerjati v svoje delovanje in je, ne glede na njen presežek, ne smemo razprševati naokoli. S tem ko bomo zavestno budne in pozorne na dogajanje v svojem telesu in čustvih, bomo že delale na tem, da se energija ne troši po nepotrebnem. Vsak dan delajmo na tem, da je pozornost usmerjena navznoter, v naše telo. Tako bomo delovale iz sebe, iz svojih trenutnih potreb in želja. Vedele bomo, kaj resnično potrebuje-mo, in se ne bomo omejevale s pričakovanji okolice. Ko bomo uglašene z lastno energijo, bomo tudi živele resnično sebe.

39 40

Dobrodošla informacija je, da sta februarska mrka za nami, vendar pa se bo vpliv Luninega mrka v levu in Sončevega v ribah vlekel, kot se bo zdelo, tja v nedogled. Do začetka poletja prav gotovo. Vase zaverovan lev v poplavi čustvenih vrtincev nam prinaša veliko teatraličnih trenutkov, kjer bo v vlogi glavnega igralca blestel gospod »Jaz«. Največje preizkuš-nje pomlad prinaša ovnom, škorpijonom in kozorogom, dvojčki in raki pa bodo blesteli v vesoljski podpori svetlobe.

Magični spomladanski

horoskop

V zvezde in karte gledal ljubitelj dramatičnih zapletov

oVEn Pojavljajo se dvomi v sposobnost uspešnega komuniciranja in obvlado-vanja zunanjih življenjskih položajev povezanih z denarjem in odnosom z drugimi ljudmi. Ključ leži pet let nazaj, ko ste bili soočeni s podobnim položajem.

bIK Pospešek, hitrost in sposobnost izraziti bistvo v zahtevnih situacijah. Predanost spoznavanju sebe, svojih svetlih in temnih delov. Sprejemanje svetlobe ni več izziv, sprejemanje lastne tème je.

DVojčKA ravnovesje. ni harmonije brez ravnovesja. negovanje preprostosti in jasnosti skozi ustvarjalnost in skladnost vseh vidikov bivanja. Pogumno naprej, močna podpora.

RAK Dokončajte staro in začnite z novim. Prehod je možen le v istočasnem obstoju začetka in konca. Odpravljanje blokad in rušenje rigidnih struk-tur v povezavi s spolnostjo in pridobivanjem novega znanja. Predanost rasti in razvoju, ugoden veter.

LEV Skozi prizemljenost in s praktičnim znanjem do urejenosti in stabilnosti v življenju. Površnost je past. Sposobnost organizacije in osrediščenosti, skupaj z doslednostjo, vodi k izžarevanju višjega namena v fizični, vsak-danji obstoj.

DEVICA Pomlad vam prinaša telesni prehod, preobrazbo na fizičnem nivoju, ki je nujna za uravnoteženje življenja. Ne upirajte se spremembi, tudi če ni prijetna, ker je neizbežna. Pripomogla bo k večji varnosti, stabilnosti in širitvi zavesti.

SREČANJA Z NAGUALOM: POGOVORI S CARLOSOM CASTANEDOKLIKNI ZA VEČ...

KAnAL MAgIčnosT gIbAnjA

KLIKNI ZA VEČ ...

www.magicnost-gibanja.siSpletna stran Skupine Magičnost gibanja, kjer boste našli zanimive dodatne vsebine, od poglobljenih člankov do informacij o delavnicah, vadbah, terapijah, brezplačnih predavanjih itd. KLIKNI ZA VEČ ...

41 42

TEHTnICA Spomladansko čiščenje bo prineslo izžiganje negativnega delovanja, čustvovanja in razmišljanja. Ogenj transformacije vam bo pomagal k odpravljanju ovir in omejitev, ki vam onemogočajo vrnitev k sebi domov.

ŠKoRPIjon Pomlad prinaša zatiranje sebe, predvsem zaradi strahu, kako bodo spo-ročila, ki morajo biti izražena, sprejeta. Notranji zastoj na duhovnem razvoju, omejevanje samega sebe. Vzorec, ki se je pojavil že pred 10 leti. Odločitev za preboj iz samocenzure in strahu pred nerazumevanjem okolice.

sTRELEC Vse je oranžno in živo! A ka,j ko mora biti vse pošteno, krepostno in omejeno v umskih konstruktih pravičnosti in spodobnosti. Celovitost še nikoli ni bila doživeta tako »necelovito«.

KoZoRog Ne razsipavajte s svojo energijo, ker vas bo to vodilo v čustveno izčrpa-vanje in lenobo. rešitev je v notranji in zunanji disciplini, ki bo uravno-vesila prikrito čustveno prepuščanje in vzdihovanje.

VoDnAR Pospešek še nikoli ni bil tako opazen in tako blagodejen. Pričakujte hit-ro soočanje s težavnimi situacijami, ki bodo pospremljene z obvladanim in preudarnim komuniciranjem.

RIbI Če se vam ne bo zmešalo od pritiska, za katerega bo prvi vzgib, da bi ga sprostili na drugih, ste na dobri poti, da uravnotežite notranjo moč z zavestnim obvladovanjem zunanjega delovanja.

43 44

»ni dovolj, da si samo upornik, to je recimo

najnižja stopnja, kjer se odločaš, da boš zapustil kletko

sistema.«

Z Matejem se je pogovarjala natalija Pavlin.

Kaj t i je v živl jenju najbolj pomembno? Včasih sem mislil, da je to neka zunanja stvar, kot recimo poskrbeti za planet, oko-

In kako se je začelo? Matej Žibert pravi: »Že pred več kot 20 leti sem se zavedal, da bom moral svoje življenje korenito spremeniti. Tako sem takrat poiskal pomoč pri dr. Janezu Ruglju in leto in pol obiskoval njegov program. Sedaj pa že 13 let obiskujem delavnice Magičnost gibanja pri Bonu in Rini Baršek.«

lje, za družino, ampak zadnje čase bolj vidim, da gre vsak svojo pot, da mora v bistvu vsak zase poskrbeti – da najde svoj cilj. Moj cilj je absolutna svoboda.

svobod a – to je zelo abstr akten pojem. L ahko bolj opre deliš , kaj pomeni z ate svobod a?To je nenavezanost na zunanji svet, vendar ti obenem ni vseeno, kaj se z njim dogaja. Nisi navezan na dogajanje, ne padeš v reakcijo, ne padeš v jezo, obsojanje, temveč skušaš vse razumeti kot del procesa. Svoboden pomeni tudi biti neodvisen od sistema, ki nas je vzga-jal prek izobraževanja, vzgoje, načina vero-vanja, načina pogleda na stvari. Se pravi, če postaneš nenavezan, potem morajo obstajati vezi, in če so vezi, so energije, stvari, osebe, ideje, na katere si navezan.

Kaj so to vezi?Vzemimo na primer vezi s starši – v tem pri-meru moramo nanje gledati kot na vsakega drugega človeka, ne smeš jih imeti za več niti za manj. Starši so osebe, s katerimi si se na neki ravni dogovoril, da boš peljal dramo v tem življenju. (Smeh.) In obenem razreše-val stvari iz preteklosti. Isto naj bi veljalo do vseh drugih pojmov, s katerimi imamo vezi: do verovanja, prepričanja ... Ta družbeni sis-tem, ki smo ga ustvarili, vsakega človek pos-tavi na točno določeno mesto. Toda človek je spreminjajoče se bitje, ni zabetoniran v ne-čem samo za to, ker so mu drugi povedali, da »To si pa ti!« Spreminjaš se. Nisi to, v kar so

te sprogramirali. Ker pa ne vemo točno, kaj je svoboda, pač vsi iščemo pot do nje in se spotoma postavljamo v različne vloge.

Torej je l ažje opre delit i , kaj ni svobod a, kot kaj svobod a je?Ja, to pa zato, ker vsak dan začutim to dramo, ki ni svoboda. Svoboda je res tak abstrakten pojem zato, ker nisi tam. To je tako, kot da bi sedaj hotel razlagati o nekem kraju, kjer nisem še nikoli bil. Slišiš nekaj, vidiš neki drobec in potem si predstavljaš sliko, ampak to je mogoče ena razglednica. Ti pa se mo-raš prek različnih izkušenj dokopati do svoje svobode, do svojega kraja svobode.

Ali t i je poznan notr anji dialog? Kaj je to?Ja, notranji dvogovor je ta naša razcepljenost. To je razcepljenost med tem, kaj naj bi bil, in tem, kar si. Razcepljenost med tem, kar so ti dopovedovali, kar bi moral biti, in tistim, kar je v tebi. Ne poznam nikogar, ki notranjega dialoga ne bi imel.

Ali je v vs akd anjih situ ac ijah tvoj notr anji dialog povez an z možnostjo izbire?Meni je bilo vedno težko izbirati, ker sem ho-

Vs ak izb ere svojo pot, in če je z ave stna, ve dno z ahteva veliko trud a.

45

tel oboje. Saj veš, ko ti dajo na razpolago ali piškot ali sladoled, hočeš oboje. (Smeh.) Recimo pri meni so bile v otroštvu vedno takšne situacije, da so mi rekli, ali hočeš iti z nami na letališče ali bi se šel raje s sosedovimi otroki sankat. Nikoli nisem imel te trdnosti v sebi, da bi se lahko odločil. Če sem šel v eno smer, sem se potem spraševal, zakaj pa nisem šel v drugo, zakaj se nisem odločil za drugo možnost. Tako v preteklosti veli-kokrat sploh nisem hotel sprejeti odgovornosti za izbiro, ki sem jo naredil. Nekaj sem izbral, pa mi ni bilo všeč, in potem sem se zaradi tega obsojal. Ni bilo tako, da bi se odločil in za tem stal. Ni bilo trdnosti v meni. Zato se mi včasih še vedno zdi, da ko nekaj izberem, ne vem, ali je to dobro ali ne, vendar se sedaj ne obsojam več za svojo izbiro. Včasih sem se zelo obsojaj za nekaj, kar sem naredil ali pa nisem naredil.

Kako re šuje š in se so o č aš s težkimi živl jenjskimi situ ac ijami, izbir ami, ki t i prihajajo na pot?Na prvo žogo odlašam do konca. (Smeh.) Ampak potem, ko mi poidejo vse možnosti, se pa vendarle zberem, odločim in naredim.

Se dogaja, da dlje, ko delam na sebi, čedalje lažje sprejmem odločitve in odgovornost v nekem trenutku. Včasih pa sem odlašal do konca, sicer v določenih stvareh še vedno.

če je notr anji dialog del uma, al i pri tem, ko se so o č aš s tež avnimi situ ac ijami, vklopiš tudi kateri d rugi del seb e, ki ga ne dojemaš kot um?Ko se soočaš z določenimi situacijami, moraš oziroma se dvigneš nad njih, v nekem trenut-ku dvigneš zavest in ne da samo uporabljaš notranjo tišino – ti preideš v to stanje notra-nje tišine in takrat dobiš neposredne odgovo-re in si tudi sprejemljiv za te odgovore.

Kako deluje nez ave dni del

teb e?Nezavedno podro-čje je del tvojega po-pisa, s katerim delu-ješ v svetu. Toda ti se sploh ne zavedaš, da deluješ tako, in pač deluješ. To poteka znotraj tebe kot ne-kakšen program. Prideš v neko situacijo in vedno ali pa v večini primerov odreagiraš na točno določen način. Recimo, prideš do neke ženske, ki ti je všeč, a te postane sram in si sploh ne upaš pristopiti do nje – to je recimo tak primer. In sploh ne boš iskal rešitev, da bi lahko presegel svoj omejujoči vzorec.

Kaj vse je nez ave dno in kako to potem post ane z ave stno?Mislim, da večina človeštva deluje izključno na nezavednem področju, da ljudje z zelo malim deležem zavesti posegajo v svoje živ-ljenje. Zato ne vem, katere stvari ne bi vključil v nezavedno, ker skoraj celo življenje poteka na ravni nezavednega. Celo sanje, ki se jih da sicer s tehnikami narediti zavestne, so neza-vedne. Ko pa začneš enkrat ozaveščati stvari, lahko tudi kaj spremeniš. Dokler pa deluješ na nezavednem področju, imaš občutek, da si samo voden in da ne moreš nič spremeniti.

Kaj pa je potem z ave st , z ave stno delovanje?Če vzamem prejšnji primer z žensko, ko si je ne upaš ogovoriti, pa imaš sedaj možnost zavestne izbire, ali jo boš ogovoril ali ne. V

bistvu ti je vseeno, ker nisi vezan na to, ali jo boš ogovoril ali ne. Veš, da imaš na izbiro, kaj boš naredil, vendar nisi vezan na rezultat, na

njen odziv. Vseeno ti je, ne jemlješ osebno, ne počutiš se slabo, če nekoga ne ogovoriš, niti se ne počutiš nekaj več.

Torej , če deluje š z ave stno, iz notr anje t išine, nate ne vplivajo prič akovanja d rugih, zunanje okolišč ine, d ružb ene omejitve, z ahteve sistema …?Zaznavaš zunanji svet in si del njega, vendar si še vedno ti ti. Ti si stoodstotno prisoten in te ne zamaje ta zunanji svet. Svet se spremi-nja, in ko pride neka nova informacija, imaš spet možnost, da se odločiš. Toda odločiš se v miru in ne v nekem strahu: joj, a bo, ali bo ono ali tisto ... Če delujem iz notranje tišine, ta izbira, odločitev pride iz miru v meni in nisem pod pritiskom zunanjega sveta.

Kaj te žene, d a po 15 l etih še ve dno del aš na sebi , d a se trudiš živeti na z ave sten nač in?Prva stvar je, da je to proces, ki ga ne zaklju-čiš, ker je cel svet spreminjajoča se oblika in na nekem nivoju bi rad vse vedel …

Ko ti ni vse eno z a Zemljo, ko t i ni vse eno z a človeka, potem ve š,

d a t i ne sme bit i vse eno nit i z a s ame ga seb e.

46

Kaj pa teb e žene, d a gl e d aš na živl jenje skozi d ruge o č i? Žene me svoboda. Ker vem, da ko nimaš svobode, ko nimaš možnosti izbire, si v bi-stvu suženj. In jaz ne želim biti več suženj. Nekdo ima neko izkušnjo in se naveže na-njo. In ko si navezan na neko stvar, tudi če je to izkušnja, je nočeš spustiti. Zato me žene želja, namera po preseganju vseh omejujočih vzorcev, ki me samo vlečejo na dno in me zasužnjujejo.

Rekel si , d a v st anju nez ave dne ga živimo po nekem to čno dolo čenem načrtu. o d kod dobimo t a načrt oziroma kje se nauč imo po njem delovati?Najprej od staršev. Torej prek sistema, kate-

rega del so tudi starši, potem spet prek nji-hovih vzorcev, ki so jih oni dobili od svojih staršev. Ti vzorci se dedujejo. Nadaljevanje pa je potem stvar izobraževanja in religije – to so glavni atributi sistema. Potem pa, ko enkrat odrasteš, pride na vrsto še državljan-ska vzgoja.

Kaj nare di sistem otroku, ko pride na t a svet oziroma kaj mu d a?Sistem te opremi z neko končnostjo, s točno določeno točko, ki jo moraš doseči. Včasih nekateri to hočejo, ampak jaz nisem bil med njimi. (Smeh.) Zato sem se v preteklosti zme-raj upiral in bil v konfliktu z drugimi. Toda sedaj vem, da je tudi sistem del popisa sveta, pač je tam, in se zavedam, da se mi ni treba več upirati, ker imam možnost izbire. V smis-lu, da vzamem iz sistema to, kar potrebujem, ne da sem mu podrejen. Sistem sprejmem

kot to, kar je: pokazal nam je kletko omejitev, s katero nas drži ujete. Kletka ti jemlje moč, svobodo, da si lahko tisto, kar hočeš biti. To-rej ni dovolj, da si samo upornik. Upornik je recimo najnižja stopnja, kjer se odločaš, da boš zapustil kletko. Naslednja stopnja je, da se dvigneš nad to kletko in spoznaš, da imaš možnost izhoda. To je najbolj pomembno – da se začneš zavedati, da zunaj kletke tudi obstaja nekaj, da ni ta kletka vse in da imaš možnost izbire. Mislim, da ta stopnja zahteva od ljudi največ poguma, in to je tudi razlog, zakaj se ljudje ne odločajo za to, ker kletka ti da varnost. Ona poskrbi zate, da ti varnost, zunaj nje pa moraš zaupati v svoje sposob-nosti.

Kaj te žene?Žena me žene. (Smeh.) Žene me želja oziro-ma namera, da se bodo te drame v mojem življenju enkrat končale, ker se mi zdi, da mi popijejo toliko energije …

Torej , živiš v partnerstvu. bi l ahko rekel , d a je z ave stno?Je zavestno partnerstvo, čeprav še niso oza-veščene vse stvari, je pa to najina namera.

Ali z ave stno partnerstvo z ahteva veliko trud a, d a se pre sežejo vzorc i in

nez ave dno delovanje? Vsak izbere svojo pot. Če je zavestna, vedno zahteva veliko truda. Toda nekdo pa mora veliko delati na primer v samskem odnosu. Ko sem bil jaz sam, sem moral veliko ener-gije vlagati v to, da sem sploh razumel, kaj pomeni biti sam, in to sprejeti. Ne morem reči, da sedaj več energije vlagam v partner-ski odnos kot pa prej, ko sem bil sam, je pa drugače. V partnerstvu gre za to, da ti nekdo neprestano kaže ogledalo, kar je včasih zelo težko, ker vsakdo pride s svojimi vzorci in skupaj trčita dva svetova. In ozavestiti dva svetova, uuuhhh.

Kakšen je tvoj pogl e d na religi jo in cerkev, kakšno me sto imat a v tvojem življenju, ko si oz ave sti l t a vidik sistema?Vidim, da so v tem, kar učijo, v bistvu resni-ce, vendar jih podajajo iz napačnega vzgiba. Iz vzgiba nadvlade, strahu in obvladovanja ljudi. Samo en primer: govorijo o 10 zapove-dih; v osnovi so to že prave stvari, ampak re-ligija iz tega naredi umski koncept, kaj smeš, česa ne smeš ... Toda način, po katerem to delajo, je napačen: kaznovan boš, če boš to pa to naredil – to je umski koncept strahu. To so v resnici sicer osnovni zakoni, po katerih delujeta vesolje in naša energija. Če ti neko-ga ubiješ, bo en del tvoje energije ostal za-

Vč asih jemljemo življenje kot s amoumevno, v bistvu pa je Zemlja naše d arilo.

47 48

klenjen tam v tem dejanju in jo boš težko sprostil, osvobodil. Isto velja za vse osnovne zapovedi. Ko na-rediš tako dejanje, izgubiš en del svoje energije in s tem deluješ proti sebi. Ne gre samo za to, da nekaj ne narediš zato, ker ne smeš, ker je tako zapovedano, ampak ker se zavedaš, kaj s tem storiš sebi, svoji energiji.

Kako post ajaš vse bolj z ave sten d ružb enih omejitev?Naša pogojenost je zelo močna, ker sistem deluje na nezavedni ravni tako, da nam ni nič jasno. Recimo v neki situaciji te nekdo nekaj vpraša in ti mu odgovoriš, potem čez tri ure se pa zaveš: »Pa ne že spet, da sem padel na iste limanice, kdaj se bom tega rešil?« Nekdo te tako preseneti, da povsem nezavedno rea-giraš. Mi bi morali biti ves čas pripravljeni – zavestni – v vsaki situaciji v življenju, vendar so v nas tako globoko zasidrane te omejitve, refleksi, programi, da res potrebujemo leta treninga, da lahko zavestno igramo igro živ-ljenja. (Smeh.) Da pa lahko zavestno igramo igro življenja, ni dovolj samo vedeti, za kaj gre, ampak potrebujemo leta treninga ozave-ščanja in zbiranja moči. Obenem moraš tudi trenirati svojo notranjo moč, da lahko rečeš: »Zdaj je pa tega dovolj!« in da to rečeš same-mu sebi, in ne nekomu drugemu, ker on ti je bil samo poslan na pot, da bi ti to pri sebi

lažje ozavestil.

Ko si z ačel z oz ave šč anjem vzorcev, s i najprej z ačel pri svojem odnosu s st arši? Tako ali tako najprej nare-diš popis, seznam vsega,

kar si doživel, kjer v vsakem primeru začneš s starši, saj začneš z rojstvom. V popis vključiš vse ljudi, s katerimi si prišel v stik oziroma z njihovimi različnimi energijami. Izdelava ta-kega popisa je ena od tehnik ozaveščanja. Ta popis si lahko napišeš, pri tem pa pomaga, da imaš nekakšen sistem (smeh), po katerem boš ozaveščal svoje življenje. In tako nastane popis tvojega sveta, ki si ga pridobil, ko si bil v stiku z vsemi temi ljudmi.

Ali se je z nez ave dnim l ahko so o č ati? V bistvu ne. Človek ima v današnjem času na razpolago zelo malo energije. Tako močno je ukalupljen v svoj sistem prepričanj, verovanj, da nima viška energije, ki bi jo lahko vlagal v raziskovanje česa drugega.

Ko premagaš dolo čen vzore c, t akoj nad aljuje š naprej z novim?Na začetku se ti zdi fino, da nekaj predelaš, toda potem prideš do določene situacije, kjer vidiš, da si spet padel, vendar tokrat pa na

drugem področju. Lahko se veseliš in praznuješ, samo ne predolgo (smeh), ker slej ko prej naletiš na del življenja, kjer spoznaš, da še ni vse razrešeno. Je pa po-membno, da se znaš veseliti tudi prebo-ja, takrat ko je, ker praznovanje je ravno tako del poti.

Torej je živl jenje pro ce s?Ne bi ga opisal samo kot proces. Življe-nje je tako širok pojem, da ga nočem stla-čiti v eno besedo ali en stavek. Včasih ti je mučno živeti; lahko prideš v situacijo, ko sovražiš življenje v dno svojega bitja, vendar je to samo del popisa življenja. V dru-gem trenutku pa vidiš vso veličino svojega življenja. Ampak tudi tukaj se človek ne sme obesiti na nič, navezati na nič. Človek mora samo spoznavati, širiti svoje znanje, premika-ti mejo med zavednim in nezavednim v ko-rist zavesti.

Kako bi torej opre deli l svoj odnos do živl jenja in smisel živl jenja?Živeti v današnjem svetu, kjer se dogaja pol-no sprememb, ni lahko. Soočeni smo z veli-kimi družbenimi spremembami, veliko stvari pritiska na nas, od preživetja v vsakdanjem

življenju do gospodarske in ekološke krize, ki se dogaja povsod okoli nas. Vse to nam govori, da človeštvo drvi v prepad, zato je potrebno, da se dvignemo, da začnemo oza-veščati, zakaj smo sploh tukaj. Pa da ne je-mljemo stvari kot samoumevne. Včasih je-mljemo življenje kot samoumevno, v bistvu pa je naše darilo – planeta Zemlje ne bi smeli jemati kot nekaj samoumevnega in koristiti njegovih virov ne glede na posledice. Prav tako ne soljudi. In ravno te izkušnje, ki jih doživljamo, nam pomagajo ozaveščati, kaj si v bistvu želimo, kakšno življenje si res želimo živeti. Ko ti ni vseeno za Zemljo, ko ti ni vse-eno za človeka, potem veš, da ti ne sme biti vseeno niti za samega sebe.

In r avno izkušnje, ki j ih živimo,

nam pomagajo oz ave šč ati , kaj s i v bistvu želimo, kakšno življenje

si re s želimo živeti .

Mislim, d a ve č ina člove štva deluje izključno na nez ave dnem pod ro čju, d a l judje z zelo malim del ežem

z ave sti pose gajo v svoje živl jenje. In z ato ne vem, katere stvari ne bi vključ il v nez ave dno, ker skor aj celo

živl jenje poteka na r avni nez ave dne ga.

49 50

51 52

Vizualizacija in jasnovidno čiščenje z upora-bo eteričnih slik vrtnic se je uporabljalo že pred več stoletji. Moji spomini na preteklo življenje, v katerem sem bila svečenica in bela mojstrica, razkrivajo, da je bila uporaba vrtnic v duhovnih praksah prisotna že v 12. stoletju. Povsem verjetno je, da je uporaba čiščenja z vrtnicami še starejša. Vrtnica, kot simbol zdravljenja, je zelo učinkovito in upo-

rabno orodje za čiščenje tako samega sebe kot za delo z drugimi.

Kakor so lotos že od nekdaj uporabljali kot simbol razsvetljenja, so vrtnico uporablja-li kot simbol čistosti duhovnega bistva. To pomeni, da imajo vrtnice sposobnost iz va-šega energijskega polja odstraniti energije, ki so nenaravne in tuje vašemu bistvu. Če na

primer čutite preobremenjenost v svoji srčni čakri in predvidevate, da so to neuravnove-šene energije druge osebe, ki ste jih prevze-li nase, lahko začnete sproščati to energijo z uporabo vrtnice. Preprosto postavite simbol velike, polno razcvetele vrtnice v svojo srčno čakro s podobo določene osebe v njej in do-volite vrtnici, da se napolni s to tujo energijo. Nato vrtnico odstranite iz svoje srčne čakre. Odpošljite jo iz svoje avre ali celo iz stavbe, v kateri ste, in vizualizirajte, kako se raztaplja, uparja ali preproste izgine, 'puf'. Energija druge osebe se bo raztopila skupaj z vrtnico. Ko vrtnica izgine, se tuja energija, ki je bila v vaši srčni čakri, nevtralizira in vrne nazaj k osebi, ki ji pripada. Ta tehnika se imenuje 'pi-hanje vrtnic'. Prosim, zapomnite si, da je zelo pomembno, da vedno odpošljete vrtnico iz svojega avričnega polja. Če jo boste raztopili v svoji avri, se bo energija sicer nevtralizirala, vendar boste imeli energijo druge osebe še vedno v svoji avri.

Z drugimi besedami, če v svojo srčno čakro sprejmete strah druge osebe, ga nato odstra-nite z vrtnico in pošljete nazaj, ta oseba ne bo dobila nazaj strahu, ampak nevtralizirano čustveno energijo. Od te osebe je odvisno, kaj bo potem s to energijo naredila. Lahko jo bo zopet preobrazila v strah ali pa jo upora-bila na kak drug način. Tako se osvobodite energije na tako nežen način, da s tem ne pri-tegnete več nadaljnje karme s to osebo.

Nekatere duhovne poti učijo tehnike, s ka-terimi obdamo energijo ali drugo osebo, ki

nam pošilja vsiljive energije, z ogledali, z na-menom, da ta odsevajo pošiljatelju, kar nam je poslal, desetkrat močneje. Drugi vas bodo morda učili, da oblikujete energijo v trdno kroglo in jo vsiljivcu odpošljete nazaj. To-vrstne prakse vas samo vlečejo v nadaljnje bojevanje in ustvarjajo karmo. Vse tehnike, s katerimi lahko škodite drugim, ustvarjajo med vami karmične vezi. Obstaja tudi velika možnost, da boste morali nase prevzeti več-ji del odgovornosti kot nasprotna oseba, saj boste odposlali nazaj še več škodljive energi-je, kot je je bilo poslano vam, namesto da bi se preprosto samo zaščitili.

Vaša odgovornost je, da si ne dovolite, da se drugi znašajo nad vami ali da postanete žrtev. Torej, če imate težave s postavljanjem zdravih meja, se morate naučiti postaviti jih, namesto da dovoljujete drugim, da se nad vami znaša-jo, vi pa jih nato poskušate za to kaznovati. To seveda ne razrešuje druge osebe odgovor-nosti, da se nauči ne škodovati drugim. Vsi smo odgovorni za svoj vpliv na druge. To je del bivanja na planetu, za katerega smo se vsi strinjali, da ga bomo soustvarjali. Vsak je od-govoren, da se umakne od škodljivih energij, ne da bi v zameno škodoval drugemu, ved-no ko je to mogoče. Uporaba vrtnic je zelo učinkovito orodje, da na ta način prevzamete odgovornost zase.

Sledi prva tehnika z uporabo vrtnic:1 . Zaprite oči in se privzemljite. 2. Preverite svojo avro in jo oblikujte tako, da se razteza 60–90 cm na vsako stran telesa.

čiščenje z vrtnicami

o dlomki iz knjige v prevajanju: Amor ah Qu an YinZbirka pl ejadskih tehnik z a s amozd r avljenje

Pripr ava na delo s svetlobo na pl ejadski nač in

Prevedla: Mia brunej

53 54

3. Preverite barve, s katerimi ste zaščitili avro, in jih po potrebi osvežite. 4. Vizualizirajte v svoji avri vrtnico v polnem razcvetu, katere koli barve, in sicer pred očmi. Vztrajajte, dokler se vam ne bo zdela resnična. Opazujte oziroma predstavljajte si jo, kolikor natančno le lahko. 5. Nato postavite vrtnico ven iz avre in jo razblinite. 6. Sedaj ustvarite vrtnico v središču glave. Nameravajte, da vsrka tuje energije, ki bi utegnile biti tam. Vizijo vrtnice vzdržujte v glavi približno 30 sekund. 7. Potegnite vrtnico iz glave in nato iz avre ter jo razblinite. 8. Nato pred seboj ustvarite vrtnico, ki je izven avre. 9. Pomislite na koga v svojem življenju, s komer ste pred kratkim imeli nesporazum ali slabe občutke. V vrtnici vizualizirajte obraz te osebe in prosite vrtnico, da odstrani vse negativne misli, ki jih imate o tej osebi, ali energijo te osebe, ki je v vas. 10. Glejte vrtnico neprekinjeno naslednjih 30 sekund. Morda boste opazili, da se zapira, kakor se nekatere rože zapirajo ob mraku. To je znak, da vrtnica nekaj vsrkava. 11 . Premaknite vrtnico iz hiše, jo dvignite nad njo ter jo razblinite. 1 2. Če se je vrtnica popolnoma zaprla, pomeni, da je odstranila

veliko energije od ali o izbrani osebi, zato ustvarite novo vrtnico izven svoje avre in v njej zopet vizualizirajte isto osebo. Opazujte vrtnico, dokler se ta zopet ne zapre oziroma se ne preneha zapirati, ko je delno zapolnjena z energijo te osebe ali vašimi negativnimi mislimi o njej. 13. Še enkrat odpošljite vrtnico iz hiše in jo razblinite. 14. Po želji! Če se je zadnja vrtnica popolnoma zaprla, boste morda želeli nadaljevati s procesom vizualiziranja in razblinjanja vrtnic s podobo te osebe, dokler ne bo vrtnica ostala nespremenjena približno 10 sekund. To pomeni, da ste odstranili vse, kar je bilo v tem trenutku možno v zvezi s to osebo. 15. Odprite oči in nadaljujte z branjem o ostalih načinih uporabe vrtnic, če želite.

55 56

o zdravljenju z glasbo in delavnici Magičnost zvoka

Ajša svetlin

Delavnica Magičnost zvoka je kot vse druge delavnice, ki jih organiziramo v skupini Magičnost gibanja, namenjena učenju energijskih in meditacijskih tehnik. Le da tukaj tehnike vedno spremljamo z glasbo, ki jo intuitivno ustvarjamo z glasom in instrumenti, kot so šamanski bobni, didgeridoo, gong, kristalne posode, indijanske flavte, tamburin idr.

Potek del avniceVsaka delavnica ima malo drugačen program. Tehnike predhodno izberemo v meditaciji,

glede na to, kaj udeleženci potrebujejo. Običajno pa delavnica poteka tako, da v prvem delu učimo energijske gibe. En ali dva voditelja poučujeta gibe, dva pa ustvarjata zvočno podlago, ki ustreza določenemu energijskemu gibu. Če na primer izvajamo tehnike za odpiranje solarnega pleksusa, se ob tem izvaja glasba, ki čisti in odpira tretjo čakro – čakro volje, zavesti. V tem primeru uporabimo šamanski boben, tamburin, ropotulje ... Ni pa tu omejitev, npr. da je le en instrument namenjen določeni čakri. Preprosto med izvajanjem slediš toku,

čutenju energij in navodilom višjega jaza. Nato izvajamo različne dihalne zvočne tehnike, namenjene sprostitvi napetosti iz telesa, čiščenju in odpiranju energijskih centrov (čaker). Običajno je prva ura delavnice namenjena sproščanju napetosti, čiščenju čaker, dvigu energije, drugi del pa zdravljenju, osvobajanju potlačenih občutkov iz preteklosti, ozaveščanju omejujočih negativnih miselnih in vedenjskih vzorcev, vzrokov odvisnosti, povezovanju z višjim jazom ipd.

Naš namen je, da udeležence, ki že nekaj časa redno izvajajo tehnike, vključimo v skupno igranje na glasbila in jih naučimo preprostih zvočnih tehnik z glasom – petje preprostih zlogov poljubnih višin, za kar nihče ne potrebuje posebnega glasbenega predznanja. Tukaj ne gre za to, da moraš zapeti točno tako kot na primer vodja delavnice. Vsak poišče svoj zvok, ton in energijo zvoka usmeri z določenim namenom (ali v določen organ ali za odpiranje, čiščenje čakre ali za povezavo z višjim jazom …). Tako udeležence naučimo oziroma »spomnimo«, kako zvok glasbila in lastnega glasu uporabiti za samozdravljenje. Mnogi so/smo namreč že v prejšnjih življenjih uporabljali moč

zvoka za zdravljenje. Nekateri se tega bolj ali manj spominjajo. Več o tem sem opisala v naši skupni knjigi članov društva Magičnost gibanja – Z namero do zavesti, srčnosti in svobode.

Zd r avilna mo č zvoka je odvisna od z ave sti in energijske preto čnosti gl asb enika ter ap evt aZvok naravnih glasbil izdelanih iz naravnih materialov človeka povezuje z naravo, z lastnim bistvom, z duhom. Pri zdravljenju z zvokom pa je največ odvisno od energijskega stanja in zavesti izvajalca – glasbenika terapevta. Če glasbenik redno čisti svoje avrično polje, ozavešča, čisti energijo in si odpušča napake iz svoje preteklosti, postaja vedno bolj pretočen za energijo višjih nivojev. To energijo prek glasu ali zvoka instrumenta usmerja z namenom zdravljenja. Vendar glasbenik terapevt žal ne moreš postati »čez noč« ali po obisku nekega tečaja. Potrebna so leta dela na sebi, da postaneš »čist kanal« in živiš to, kar učiš in pišeš. Pa še potem, ko prideš do zavesti, spoznanj in moči, je potrebna redna vsakodnevna disciplina, da to energijo obdržiš.

57 58

V zadnjih letih, ko se mi je začel odpirati spomin na prejšnja življenja, sem s pomočjo meditacijske tehnike rekapitulacije podoživela nekaj prejšnjih življenj, ko sem že zdravila z zvokom, imela znanje, moč, energijo, vendar sem podlegla egu, domišljavosti – da jaz vem, brezsrčnosti, zameram in porušila, kar sem zgradila. Iz tega podoživljanja sem se naučila, da je potrebno biti neprestano na preži za samim seboj, v smislu, da se neprestano trudiš zavedati vseh svojih misli, besed in dejanj, da se samoizprašuješ o tem, kaj in kako nekaj počneš, o čem razmišljaš, ali je srčno ali je svobodno, zato da potem ne ponavljaš vedno znova istih napak.

nast anek skupine Magičnost zvokaPo mnogih letih meditacije ob različnih zvrsteh glasbe sem začutila, da najlažje meditiram ob zvokih naravnih glasbil, glasbil starih ljudstev, ki sem jih naštela zgoraj. Zvok teh glasbil je bil že v preteklosti namenjen zdravljenju in meditaciji, kar se čuti v zvenu glasbil.

Nekateri člani društva Magičnost gibanja smo začutili, da je naše poslanstvo povezano z glasbo, in tako je nastala skupina Magičnost zvoka, v kateri trenutno ustvarjamo Tia Ambrožič, Damjan Medvešek, Beno Virgulin in jaz. Čutim pa, da se nam bo v prihodnosti pridružilo še več članov in da mnogi v sebi nosijo ta starodavna znanja o zdravljenju z zvokom. Tukaj naj omenim še posebno delavnico Magičnost zvoka, ki pa je bolj

usmerjena v zdravljenje z glasom. Vodita jo Erika Kralj in Aleš Kramer.

Pripr ava na del avnicoKadar ljudje obiščejo delavnico z določenim namenom, kaj bi radi razrešili, je učinek tehnik veliko večji, zato vsakega vedno usmerjam k postavljanju jasne namere: npr. osvoboditi ujeto energijo iz določenega stresnega, travmatičnega dogodka iz otroštva, prekiniti in očistiti pretekle negativne vezi z ljudmi, jim odpustiti, ugotoviti vzrok depresije, bolezni, različnih odvisnosti, zbrati energijo za iskanje boljše službe ipd. Če pri izvajanju tehnik ljudje zaspijo ali se jim dremlje, pomeni, da so energijsko šibki, zato gre v takšnem primeru bolj za sproščanje. Za te ljudi je tako priporočljivo, da najprej z vsakodnevnim izvajanjem energijsko-gibalno-dihalnih tehnik dvignejo energijo in očistijo svoje avrično polje … Postopoma bodo tako vse bolj sposobni zavestne meditacije. Zanjo sta namreč potrebni energija in budnost.

Mo č zvokaPri izvajanju tehnik zvok »izbeza na plan« potlačena čustva iz preteklosti, tudi iz prejšnjih življenj, in takrat je potrebno globoko dihanje z namenom transformacije vsega negativnega. Tukaj se marsikdo najprej ujame v umsko tolmačenje, ker misli: »Zvok bi me moral zdraviti in počutiti bi se moral vedno bolj sproščeno in blaženo.« Toda zdravljenje velikokrat odpre stare rane v obliki negativnih občutkov, zamer, travm, za katere marsikdo sploh ne ve, da jih je potlačil. Zato

je pomembna pomoč učitelja, da udeleženca spodbudi k dihanju, ker velikokrat bi ljudje med tehniko raje kar zadremali kot pa čutili negativne občutke in jih predali. Pa se tega niti ne zavedajo, dokler jih kdo na to ne opozori. Ko ti občutki, ki niso prijetni, privrejo na plan, je potrebno le dihanje, predajanje, odpuščanje. Včasih pomaga tudi krik, jok, da osvobodimo določeno blokado, odpustimo sebi in drugim. Tako da kdaj na delavnicah postane tudi bolj glasno. Moteče pa je to lahko le tistim udeležencem, ki se težje prepustijo zdravljenju in čutenju, ker se žal velikokrat nevede ujamejo v zanko uma in razmišljajo, analizirajo. In ko se ujamejo v um, nič ne čutijo, ne morejo sprejemati svetlobe – ker se bojijo čutiti svoje resnično čustveno stanje, tega, kar je potlačeno.

Velikokrat me je kdo vprašal, kako dolgo se je treba udeleževati delavnic, da se bodo pozdravili, naučili tehnik. Tudi sama sem pred trinajstimi leti, ko sem začela delati na sebi, imela podobna vprašanja. Vendar takrat še nisem vedela, kaj sploh pomeni delo na sebi, kaj vse sem potlačila, kaj vse moram razrešiti, spremeniti, komu vse odpustiti, kaj vse sem počela proti sebi in željam svoje duše. To se neprestano odkriva košček za koščkom in vem samo, da se bom morala še ogromno naučiti in marsikaj ozavestiti. Tako da tukaj učenju, kako živeti resnično svobodno, srčno in brez strahov, ne vidim konca. Tega ne mislim v negativnem smislu, ampak v smislu, da jemljem svojo pot bolj kot izziv in darilo za osebni napredek.

59 60

sEsTAVInE

TEsTo:3 jajca (če so majhna, pa 4)1 maslo (250 g)250 g kokosovega sladkorja1 pecilni prašek800–900 g pirine moke

nADEV:200 g mletih lešnikov200 g izdolbene mase piškotov700 g mešane ali breskvine marmelade (zmiksamo s paličnim mešalnikom)Rum po občutku!

MoDnI DoDATEK:sok rdeče pese

PRIPRAVA TEsTA oZIRoMA PoLoVIčK bREsKVICPečico segrejemo na 180 stopinj Celzija.V multipraktiku stepemo jajca, dodamo sladkor, pecilni prašek in stopljeno maslo (da se lažje mesi). V nadaljevanju zmanjšamo moč in hitrost multipraktika, da lahko lepo počasi dodajamo moko. Testo je dovolj pregneteno, ko nastane kepa, ki se ne prijema na roke.Iz mase oblikujemo majhne kroglice (v velikosti oreha ali še malo manjše, tako dobimo polovič-ke breskvic) in jih zlagamo na pekač kakšen centimeter narazen. Pečemo jih na srednji rešetki približno 15–20 minut oziroma dokler ne porumenijo. Polovičke izdolbemo z manjšim nožem.

PRIPRAVA nADEVASkupaj zmešamo mlete lešnike, mleto izdolbeno maso piškotov, marmelado in rum. Pustimo, da masa počiva kakšno uro, da se sestavine med seboj prepojijo. V primeru da je masa pregosta, dodamo malo vode ali ruma.

FInIŠ In MoDnI DoDATEKVsako polovico piškota na-polnimo z nadevom in ju sprimemo skupaj; odvečno maso odstranimo s prstom. Obe strani breskvic po-topimo v sok rdeče pese. Piškoti se najbolje ohranijo v zaprti posodi in so fanta-stični šele naslednji dan.

Dob er tek!

slastne breskvice

Polona božič

61 62

sEsTAVInE ZA 6 MAFInoV

3 jajca3 jušne žlice domače kisle smetane6 jušnih žlic kokosove moke (fino mlete)1 jušna žlica stopljenega masla (ali kokosovega olja)1 čajna žlička indijskega tropotca v prahu2 čajni žlički pecilnega praška brez glutenaščep soli1 čajna žlička cimeta

PRIPRAVA:Pečico segrejemo na 190 stopinj Celzija. Penasto zmešamo jajca, potem pa vmešamo še ostale sestavi-ne. V primeru da je masa pregosta, dodamo še kislo smetano ali maslo. Pekač za peko mafinov (veliki) namažemo z maslom in vsako vdolbino napolnimo skoraj do vrha. Pečemo 20 minut oziroma dokler ne porumenijo.

Mafini s kokosom

in čokolado

Polona božič

Kokosovi mafini– brez sl adkorja, brez moke –

Polona božič

sEsTAVInE ZA 6 MAFInoV

3 jajca3 jušne žlice domače kisle smetane4 jušnih žlic kokosove moke (fino mlete)1 jušna žlica kokosovih kosmičev (ali navadne kokosove moke)1 jušna žlica stopljenega masla (ali kokosovo olje)2 jušni žlici kokosovega sladkorja1 čajna žlička indijskega tropotca v prahu2 čajni žlički pecilnega praška brez glutena100 g temne čokolade, narezane na koščke (70 % kakava)

Priprava je enaka levemu receptu.

Skupaj 12 mafinov za različne okuse in razne diete.

Dober tek!

63 64

1 . Iz katere d rž ave prihaja borilna ve šč ina kal aripayattu?a) Iranab) Japonskec) Indije

2. Iz katere d rž ave prihaja borilna ve šč ina hapkido?a) Kitajskeb) Vietnamac) Koreje

3. japonski izr az empi iz kar ateja pomenia) udarec s komolcem.b) krožna brca.c) udarec s pestjo.

4. Kaj je kobudo?a) kitajski borilni sistem z orožjib) japonski borilni sistem z orožjic) japonska goloroka borilna veščina

Kviz: borilne veščine

jernej Deželak

5. Koliko orožij vsebuje kit ajska borilna ve šč ina ving čun (wing chun)?a) 2b) 7c) 12

6. Kaj je tehnika chi s au iz borilne ve šč ine ving čun (wing chun)?a) tehnika udarcev z rokob) tehnika brc v nizkem predelu telesac) tehnika zlepljenih rok, ki se izvaja v parih

7. j ian je kit ajsko ime z a katero orožje?a) mečb) kopjec) sabljo

8. Kaj je ve šč ina č igong?a) trening hitrosti udarcevb) vadba za uravnovešanje energijec) vadba z mečem

Rešitve: 1. (c), 2. (c), 3. (a), 4. (b), 5. (a), 6. (c), 7. (a), 8. (b)

65 66

Stefanie je mlado argentinsko dekle, ki se zelo zanima za zgodovino. Med svojimi raziskovanji v zapuščeni hiši na argentinsko-paragvajski meji odkrije star dnevnik, ki pritegne njeno zanimanje. Loti se prevajanja zapisov in skozi njih začne spoznavati dekle svojih let, ki v Nemčiji išče svojo življenjsko pot v obdobju tik pred začetkom druge svetovne vojne. Ko Stefanie začne spoznavati njeno usodo, okoliščine tudi njo samo privedejo v Evropo, dnevnik pa ji začne odkrivati temne skrivnosti še ne tako davne zgodovine.

slovenija, oktob er 2015 Ker je bilo potovanje po Balkanu naporno, si je Stefanie po prihodu v Slovenijo zaželela malo počitka. Ni je vleklo na noben ogled novih znamenitosti, niti na obiske k raznim sorodnikom ne. Izprosila si je nekaj časa zase

in uživala v prazni, mirni hiši sredi narave, okrog katere je, ko so vsi odšli, šelestelo le jesensko listje. A dnevnik ji ni dal miru, zato se je odločila, da ga bo brala in prepisovala naprej. Naslednji zapis ni imel ne datuma ne kraja. Šele ko ga je preiskovala, je Stefanie dognala, da se je dogajanje odvijalo kar nekaj let po tistem, ko se je Justine odpravila na zabavo. Kaj se je na zabavi zgodilo in kam jo je odpeljala pot, je bila neznanka. Le ta zapis je osvetljeval zgodbo naprej.

Niso se mi smilili, ne morem reči, da sem čutila kaj sočutja do njih. Zame so bili eksperiment. Moja pričeska je bila vedno urejena, moji nohti negovani, koža navlažena, stanovanje toplo, škornji ne samo udobni, ampak tudi moderni, postava skladna, zobje beli, roke

natančne, misli hitre in jasne, humor oster. Občudovali so me, nikoli nisem izgubila nadzora. Moje življenje je bilo polno razkošja in zabave in delo mi je bilo v izziv. V njem sem uživala.

Postave, ki so se vrstile v bolniških posteljah, zame sprva niso bile osebe, nisem jih videla kot ljudi, meni enakih. Pravzaprav sem malo celo pomilovala njihova shujšana telesa, umazane nohte, bolezenske spremembe, ki so vedno nastopile, ko smo jim dalj časa dajali načrtovane odmerke. Občutila sem jih bolj kot živali, brez izobrazbe, znanja, moči, le s strahom, ki jim je vel iz oči. Bili so kot neka druga vrsta bitij, daleč od moje človeške, urejene rase, od nas, ki smo se povsem jasno zavedali, kaj je prav in kaj ne, in bili trdno zasidrani v svojih prepričanjih.

Sprva me ni nič premaknilo. Tudi sovražila jih nisem, zdeli so se mi preveč preprosti, nevredni našega človeškega življenja, kot sem si ga predstavljala jaz. Govorila sem jim, s hladnim trdim uradnim glasom, da bo vse v redu, da jih zdravimo, ko sem jim v telo brizgala bacile smrtonosnih bolezni, ki smo jih testirali. Govorila sebi, da je dobro tako, kot je, da je odhod nekaj normalnega, da je le smrt. Da je to pač nekaj vsakdanjega. Govorila včasih tudi njim, s pogledom, gesto, ko so zrli vame s praznimi očmi. Jaz sem se počutila tako upravičeno do vsega, kar počnem. Le kaj naj bi počel naš svet z vsemi temi reveži, saj bi ga le kvarili, mazali, tako pa so izpolnjevali svojo vlogo naših poskusnih

´živali´. Vse te horde ljudi, pripeljane nekje z vzhoda in juga, so tako dobile smisel. Ja, tako je bilo na začetku. In vse se mi je zdelo popolnoma prav.

Bilo je to nekaj let po tetini zabavi, nekaj let po tem, ko sem tam spoznala ambicioznega, a malo negotovega svetlolasega Hansa, sprejela priložnost za delo, ki mi ga je priporočil, in se z njim preselila v varovano območje, v moderno stanovanjsko zgradbo čisto zraven naselja taboriščnih barak in naših ambulant.V naša prostorna in lepa stanovanja zvoki iz taborišč niso segali, mraz pozimi do nas ni prodiral in obup nam ni bil znanec. Vsak večer smo imeli zabavo, plesali smo, pili, dobro jedli. Dobivala sem darila, komplimente. Bila sem lepa in pomembna. Takrat bi tako lahko nadaljevala v neskončnost.

Tako je bilo na začetku. Potem pa so enkrat pripeljali otroke. Razen z dojenčki, ko sem delala pri teti v Berlinu, z otroki do takrat nisem imela veliko stika. Med njimi je bil majhen temen kodrast fantek. Zaupljivo je iztegoval roke k meni in se želel ujčkati. Bil je ves topel in prikupen, zelo bister in nežen, zelo zgovoren in družaben. Mene je imel najraje. Prepustil se mi je, da sem ga stehtala, izmerila, pregledala telo. Čebljal je in me božal po licu. Kadar me je videl, se je razveselil.

Ko sem izvedela, kaj mu je namenjeno, me je prvič zbodlo, prvič se mi je začelo dozdevati, da nekaj ni prav. Te globoke, mirne, temne

Argentina 8– najhujši spomin –

Mia brunej

67 68

otroške oči so se vtisnile globoko vame, in misel na to, kaj se mu bo zgodilo, je začela kaliti moj mir in prav. Ko sem ga potem nazadnje videla živega, je ležal ves apatičen, nekaj je skušal čebljati; na pol izgovorjene besede so prihajale iz omrtvičenih ustec, kot kakofonični zvoki. Bil je še ena otroška žrtev biološkega eksperimenta. Kaj vse zmore človeško telo. In predvsem, česa dolgo ne zmore.

Po tem se je zame vse spremenilo. Na delo sem hodila s čedalje večjim odporom. Motili so me zvoki, pogledi ljudi, kako so ležali, njihovi izrazi na obrazih. Večkrat sem začela kričati nanje, vse me je motilo, peklo me je

po celem telesu, norela sem. Stik z vsemi temi ljudmi, ki so prihajali v naš oddelek, me je začel spravljati iz tira. Začelo se mi je blesti, po malem mešati, zvoki dneva niso izginili niti ponoči, in noči so postajale vse daljše, z vse manj spanca. Smeh sodelavcev je začel zveneti kot iz daljave, pod oči so se mi vrezali temni kolobarji. Nisem več videla smisla. Zabave so postale puste in nesmiselne, nekdanji kolegi le tuje lutke, šale niso bile več smešne in hrana ni imela več okusa. Le glasba se me je včasih še dotaknila, klavir in njegovi otožni toni so mi dajali občutek, da sem morda pa le še med živimi. Na pol živa, na pol mrtva, kot oni.

Prosila sem za premestitev v kartotečni oddelek. Imena in latinski izrazi niso bili živi ljudje in tudi ne njihova bolečina. Niso bili otroci, ki te ljubkujejo, le rojstni datumi in odmerki zdravil – če bi jim lahko rekli zdravila. Beseda jim je delala krivico. Bolje bi jim bilo reči mrtvila, ubijalci, povzročitelji trpljenja. In seveda tudi niso bili čas odhoda, ko je njihovo srce odbilo zadnji udarec.

Kolegi so se odmaknili. Na neki način niso niti opazili, da sem se pravzaprav jaz odmaknila. Bila sem tam, a nihče si ni drznil postavljati vprašanj in jaz nisem rekla nič. Prav nič. Še sem bila njihova, a ne več del njihovega sveta. Takrat je tudi Hans odšel na fronto, poslali so ga na pomembno misijo. Poslovil se je in ponosno odšel. Ni mogel ali hotel opaziti sprememb pri meni. Zanj sem ostala tista iz nekdanjih dni, tista z zabave pri teti v sijoči zeleni obleki, tista, ki mu je rekla da, in tista, ki je brez pomislekov sprejela delo, ki je obljubljalo moderne prostore, nove pristope, udobje in denar. Drobnega tiska takrat nisem brala. Nikoli več ga nisem videla, Hansa.

Konec leta 1944 sem se skupaj še z nekaj sodelavci vkrcala na ladjo in smo odšli. Za seboj pustili le smrtno razdejanje. Pobegnili smo sem, da bi si rešili glavo. Le kaj bo nekaj naših glav proti vsem tem, ki so klonile pod našimi rokami. Odšli smo, da bi pozabili. Vse do tu, kjer si nas našel sedaj ti, dragi bralec. Po tem ni o naši preteklosti nihče več spregovoril, nihče ni spraševal. Šla sem z njimi, ker sem bila pač njihova, ja in ne, na neki način. Kriva? Odgovorna? Zagotovo!

Dr. Anihil, so mi ljubkovalno pravili, takrat, na začetku, čeprav nisem bila zdravnik, a sem marsikaterega v svoji vnemi prekašala. Takrat ...Stefanie si je živčno mela roke. Niti sanjalo se ji ni, da bo prišla do takšnih zapisov. Jo je pretreslo? Morda. Ni vedela. Ni razumela. Tega dela zgodovine ni dobro poznala. Takoj je na spletu začela brskati za različnimi informacijami. Druga svetovna vojna, Hitler, eksperimenti, taborišča ... Kaj vse se je dogajalo v tej nesrečni Evropi. In bojda naj bi mnogi po vojni na veliko prebegnili v Južno Ameriko. Tudi v Argentino. Povsem naključno so jih odkrili, ko so mirno živeli na kakšnem ranču, nekatere so prepeljali nazaj in jim sodili. Večinoma storjenega niso obžalovali. A bili so večinoma moški. Kaj pa ženske? Je bila zapisovalka dnevnika ena izmed njih, zvestih udeleženk morilskega stroja? Ja, bila je. A je verjetno ni več med živimi in več kot njenega imena Stefanie ne pozna. A lahko kaj naredi? Jo komu naznani? Bo to kaj pomagalo kateri nesrečni duši? Že Lucasa je v kampusu želela naznaniti vodstvu, za njegovo dobro. Pa se je vse drugače izšlo.

V tistem trenutku jo je povleklo iz študentskega življenja in pahnilo v očetovo bolezen in staro Evropo. Čudna se ji je začela zdeti ta Evropa. Sama vojna. Ravno se je vrnila z Balkana, še vedno razrušenega in prestreljenega od nedavnih bitk, že jo je potisnilo v grozote nekaj desetletij nazaj. Povsem blizu nje. Kjer se je sedaj vse bleščalo pod urejenimi fasadami in dobro

69 70

The end

preskrbljenimi ljudmi, je spodaj še vedno tlelo nekaj gnilega, nekaj zamolčanega, nekaj bolečega. Je tlelo v zemlji ali je tlelo v njej? Je kdo sploh vedel, videl?

Ponoči zopet ni spala, vrnili so se kriki in glasovi, tiščalo jo je v prsih. Pri zajtrku je brezbrižno poslušala očeta. Nazaj se bodo vračali skozi Nemčijo, z avtom do Berlina, z letalom nazaj v Argentino. Bi se na poti želeli še kje ustaviti? Si kaj ogledati? Nemčija. Nemčija? Ja, Nemčija! Seveda Nemčija. »Ja,

jaz bi si želela še kaj ogledati, pobrskala bom po spletu in vam povem. Kaj zgodovinskega, saj veste, za moj študij.«

Morali se bodo strinjati, pa tudi če bodo to eni izmed najbolj morbidnih krajev, ki jih bodo kdaj koli videli. Njej je pomembno. Mora razumeti, mora jih videti, mora jih začutiti, ker še obstajajo, kot opomnik nedavnim grozotam. Taborišča. Se nadaljuje ...