Osnove merjenja v psihologiji 27.2.2011 1 Klasična psihofizikalna teorija Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo Prvostopenjski študij psihologije, 4. semester Predmet Osnove merjenja v psihologiji Doc. dr. Anja Podlesek Klasična teorija praga Fi-gama hipoteza Reprezentativni prag 2 Klasična teorija praga Razpršenost trenutnih pragov oz. strmina psihometrične krivulje 3 Metoda povprečne napake metoda klasične psihofizike (diskriminiranje dražljajev) G. T. Fechner Dražljajska situacija in naloga udeleženca • Pri določanju ekvivalentnih dražljajev: prilagajati variabilni dražljaj standardnemu, ki ga določi eksperimentator, dokler se mu ne zdi enak • Pri določanju absolutnega praga: prilagoditi intenziteto variabilnega dražljaja tako, da je komaj (ne)zaznavna • Različni možni načini prilagajanja 5 Rezultati • Povprečna TSE • Razpršenost trenutnih TSE • Povprečni AL • Razpršenost trenutnih AL 6
9
Embed
Klasična psihofizikalna teorijapsy.ff.uni-lj.si/Katedre/PM/gradiva/OMP3-Klasicna psihofizikalna teorija.pdf · Metoda povprečne napake metoda klasične psihofizike (diskriminiranje
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Osnove merjenja v psihologiji 27.2.2011
1
Klasična psihofizikalna teorija
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo
Prvostopenjski študij psihologije, 4. semester
Predmet Osnove merjenja v psihologiji
Doc. dr. Anja Podlesek
Klasična teorija praga
Fi-gama hipoteza Reprezentativni prag 2
Klasična teorija praga
Razpršenost trenutnih pragov oz. strmina psihometrične krivulje 3
Metoda povprečne napake
metoda klasične psihofizike
(diskriminiranje dražljajev)
G. T. Fechner
Dražljajska situacija in naloga udeleženca
• Pri določanju ekvivalentnih dražljajev:
prilagajati variabilni dražljaj standardnemu, ki
ga določi eksperimentator, dokler se mu ne zdi enak
• Pri določanju absolutnega praga:
prilagoditi intenziteto variabilnega dražljaja tako, da je komaj (ne)zaznavna
• Različni možni načini prilagajanja
5
Rezultati
• Povprečna TSE
• Razpršenost trenutnih TSE
• Povprečni AL
• Razpršenost trenutnih AL
6
Osnove merjenja v psihologiji 27.2.2011
2
Prednosti in pomanjkljivosti
+ aktivnost motiviranost veliko podatkov v kratkem času (primerna za
spremljanje spremenljivega praga)
- uporabna samo, če udeleženec lahko sam in zvezno
spreminja vrednost dražljaja napake merjenj faktorski načrt
7
Napake merjenj
• konstantne (sistematične) napake manipulacija z dražljajem možnost motorične napake, nenatančnost mišične akcije (inercija) zaznavno vztrajanje časovne napake utrujenost, učenje hitrost prilagajanja nadzorovati oz. preveriti;
variirati smer prilagajanja,
primerjati različne dele meritev
• slučajne napake
ANOVA tabele in grafika
8
Primer: Merjenje reprezentacijskega premika
• Mentalne reprezentacije gibanja in sprememb niso statične. Potem, ko dejansko draženje poneha (gibajoči ali spreminjajoči se objekt izgine), reprezentacije še vztrajajo.
• Reprezentacijski moment (premik): Opazovalci si zadnje točke niza ne zapomnijo take, kot je bila. Zadnjo točko prestavijo v smeri gibanja ali spremembe.
9
Ena od razlag:
Reprezentacijski moment je posledica internaliziranih vidikov vedenja objektov v svetu (npr., gibajoči se objekti pridobijo moment in se ne morejo takoj ustaviti). Mnoge kognitivne aktivnosti (npr. zaznavanje, predstavljanje, mišljenje, sanjanje ...) naj bi sledile ponotranjenju nespremenljivih lastnosti sveta. Mentalne reprezentacije so dinamične in vključujejo časovni vidik draženja (Shepard, 1984).
Primer: Merjenje reprezentacijskega premika
10
• Mentalne reprezentacije gibanja sledijo fizikalnim zakonitostim (trenje, težnost, moment …).
• Njihov premik je odvisen od številnih dejavnikov: – hitrosti,
– pospeška,
– smeri gibanja,
– pričakovanj opazovalcev,
– dolžine premora med izginotjem tarče in ponovnim prikazom,
– konstantnosti oblike tarče, prototipičnosti lika, velikosti tarče
Primer: Merjenje reprezentacijskega premika
11
• Premiki reprezentacij gibanja v desno so večji kot premiki reprezentacij gibanja v levo (Hubbard, 1995).
• Velikost premika je večja pri pospešenih gibanjih likov kot pri upočasnjenih (Finke, Freyd in Shyi, 1986).
Primer: Merjenje reprezentacijskega premika
12
Osnove merjenja v psihologiji 27.2.2011
3
• NV1 – tip niza zvezen, nezvezen
• NV2 – pospešenost gibanja upočasnjeno, enakomerno, pospešeno gibanje
• S trismerno ANOVO pregledamo, ali so podatki homogeni. Če niso, zaključimo, da imajo NV vpliv na reprezentacijski premik.
Primer: Merjenje reprezentacijskega premika
13
Analiza podatkov
TABELA z:
• aritmetičnimi sredinami
• standardnimi deviacijami
• za vsak pogoj (skupino)
• za posamezni faktor (povprečeno preko vseh variacij drugega faktorja)
A
B
1
2
1 2
M SD
M SD
M SD
M SD
M SD
M SD
M SD
M SD
M SD
14
Zvezno gibanje Nezvezno gibanje
Pospešenost niza v desno v levo v desno v levo Skupaj
upočasnjen niz
M 7,9 3,1 8,9 6,0 6,2
SD 8,8 5,1 9,2 8,1 8,3
enakomeren niz
M 11,0 6,0 10,7 6,7 8,6
SD 10,9 7,2 9,7 8,7 9,4
pospešen niz
M 14,9 9,0 12,0 7,3 10,8
SD 11,4 10,5 12,4 11,4 11,8
skupaj M 11,2 6,0 10,5 6,3 8,5
Tabela 1
Povprečni premiki reprezentacij gibanja v ravnini za skupino vseh
udeležencev (v zaslonskih pikah)
15
Analiza podatkov
GRAFIČNI PRIKAZ
Ali kaže na glavni učinek, interakcijo (ordinalno, disordinalno)?
interakcija učinek NV1 je na različnih nivojih NV2 različen
Pazimo na standarde APA!
16
0
2
4
6
8
10
12
14
upočasnjeno
gibanje
enakomerno
gibanje
pospešeno
gibanje
pre
mik
rep
reze
nta
cij
(pik
e)
zvezno
nezvezno
Slika 1. Interakcija tipa in pospešenosti gibanja. Slika prikazuje, za koliko
zaslonskih pik so opazovalci v povprečju premaknili variabilni dražljaj v smeri
gibanja dražljaja. Premike smo opazovali pri različnih načinih predhodnega
gibanja dražljaja v ravnini.
17
Tabela 2
Povzetek trismerne analize variance premikov reprezentacij gibanja v ravnini
Opombe: Prikazana je trismerna analiza variance s ponovljenimi meritvami vseh treh faktorjev pri 51 osebah. Faktor
Tip je imel dve variaciji, in sicer zvezno in nezvezno gibanje dražljaja. Faktor Pospešenost je imel tri variacije, in sicer upočasnjeno,
enakomerno in pospešeno gibanje dražljaja. Faktor Smer je imel dve variaciji, in sicer gibanje v levo in v desno. aKer je bila zahteva sferičnosti prekršena, je bil pri določanju ravni tveganja uporabljen Greenhouse-Geisserjev popravek. (Pri faktorju Pospešenost gibanja je Mauchlyjev W znašal ,701, 2 = 17,37, p = ,000. Pri interakciji Tip Pospešenost Smer je Mauchlyjev W znašal ,809, 2 = 10,41, p = ,005.)
• Metoda komaj zaznavnih razlik- Sv izenačimo s Ss. Ga povečujemo ali pomanjšujemo v majhnih korakih, dokler oseba ne poroča o KZR.
• Metoda komaj nezaznavnih razlik - Sv se očitno razlikuje od Ss. Približujemo ga Ss, dokler oseba ne poroča o enakosti.
• DL leži med KZR in KNZR.
20
Metoda mej
Oseba ve, kako potekajo serije.
Oseba ve, kako se spreminja dražljajska intenziteta.
Večja konsistentnost sodb
Pozornost z bližanjem pragu narašča.
konstantne napake
naraščajoče in padajoče serije
vhodne in izhodne serije
21
Konstantne napake pri metodi mej
Napaka habituacije
Napaka pričakovanja
Napaka dražljaja
Vpliv učenja
Vpliv utrujenosti
višji prag pri vhodnih serijah
višji prag pri izhodnih serijah
višji prag v prvem delu
višji prag v drugem delu
22
Določanje absolutnega praga
Možni odgovori:
+ (da, imam občutek; dražljaj sem zaznal)
- (ne, nimam občutka; nisem zaznal dražljaja)
Ko oseba spremeni odgovor, se serija konča.
Trenutni pragi posameznih serij reprezentativni prag.
23
AL - povprečje trenutnih pragov
SD - nihanje trenutnih pragov
Homogenost meritev
V I
serije
del 1
2
Proučevanje konstantnih napak
Primer metode mej in določanja AL
24
Osnove merjenja v psihologiji 27.2.2011
5
Primer metode mej in določanja AL
25
Primer metode mej in določanja AL
26
Primer metode mej in določanja AL
27
prirast (px)
serija 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30
trenutni prag
vhodna - - - - + 7
izhodna - + + + + + + + + + + + 9
vhodna - - - - + 7
izhodna - + + + + + + + + + + + + + 5
vhodna - - - - - - - + 13
izhodna - + + + + + + + + + + + + + 5
vhodna - - - - - - - - + 15
izhodna - + + + + + + + + + + + + 7
vhodna - - - - - - - - + 15
izhodna - + + + + + + + + + + + + 7
Tabela 1
Odgovori udeleženca pri različnih dražljajskih intenzitetah in trenutni pragovi v
eksperimentu z metodo mej
Primer metode mej in določanja AL
28
M SD
vhodna serija 11,4 4,10
izhodna serija 6,6 1,67
Tabela 2
Trenutni pragi v različnih serijah
M SD
1. del 8,2 3,03
2. del 9,8 4,82
Tabela 3
Trenutni pragi v različnih delih poskusa
Reprezentativni prag: AL = 9,0 SD = 3,89
napaka vztrajanja
ni izrazite utrujenosti
Določanje diferencialnega praga
29
S1 S2 S3 S4 S5 S6 S7 S8 S9
fizikalni kontinuum
odgovorni kontinuum
območje odgovora „manjši“
območje odgovora „enak“
območje odgovora „večji“
Lsp Lzg
interval negotovosti
TSE
DLsp DLzg
Različica z dvema odgovoroma: < > (prisilna izbira)
Določanje diferencialnega praga
Primerjanje Sv s Ss < (Sv je manjši od Ss) = (je enak) > (je večji)
Zgornji prag (sprememba iz > v = ali obratno) Spodnji prag (sprememba iz < v = ali obratno) TSE = (Lzg + Lsp) / 2 DL = (Lzg - Lsp) / 2 Območje odgovorov = obsega dva DL.
Homogenost meritev Preučevanje konstantnih napak
30
Osnove merjenja v psihologiji 27.2.2011
6
Primer metode mej in določanja DL
• Maxwellova barvna vrtavka
31
serija
D() I V I V I V I V I V I V I V I V I V I V I V I V
Odgovori preizkušanca pri različnih dražljajskih intenzitetah in smereh spreminjanja dražljajskih intenzitet
Lzg: M=185,8
SD=4,8 Lsp: M=174,9
SD=5,4 TSE: M=180,4
32 Opombe: D pomeni dražljajsko intenziteto (delež bele površine vrtavke v stopinjah), I izhodno serijo in V vhodno serijo. Znak +
pomeni, da je preizkušanec variabilni dražljaj ocenil kot večji, znak = kot enak in znak - kot manjši od standardnega dražljaja.
Na kaj moramo paziti?
• Začetek serije
• Predpostavka o tem, kaj sledi spremembi odgovora
• Konstantne napake in kaj pomenijo
• Majhni koraki
• Možnost adaptacije
• Napaka dražljaja prepletanje serij
33
Kaj predstavlja dobljeni prag?
• občutljivost udeleženca
• odgovorni kriterij udeleženca
34
Ko določamo, kakšne konstantne napake so se pojavljale pri presojanju dražljajskih intenzitet, moramo upoštevati možnost premika odgovornega kriterija v času.
Metoda konstantnih dražljajev
klasična psihofizikalna metoda
G. T. Fechner
Dražljajska situacija
• 4-9 dražljajev, f = 30-200
• Ekperimentator naključno (po prej pripravljenem nesistematičnem načrtu) predvaja dražljaje, vsakega z isto frekvenco.
• Opredelimo tranzicijsko cono, okrog nje izberemo dražljaje.
• Najmanjši dražljaj nikdar ne izzove občutka, največji vedno.
36
Osnove merjenja v psihologiji 27.2.2011
7
Naloga opazovalca
• AL - (nimam občutka) + (imam občutek) metoda konstantnih dražljajev
• DL < (Sv je manjši od Ss) = (Sv je enak Ss, dvomljiv, ne vem) > (Sv je večji od Ss) ali različica z dvema odgovoroma: < > metoda konstantnih razlik med dražljaji
37
Določanje absolutnega praga
• preštejemo odgovore DA pri vsaki dražljajski intenziteti
• AL = intenziteta dražljaja, ki v 50 % izzove odgovor DA
• če drži fi-gama hipoteza, deleže pri posameznih dražljajih lahko pretvorimo v z-vrednosti in uporabimo zahtevnejše postopke za določanje praga
38
Primer podatkov, zbranih v fosfenskem laboratoriju