Karin Planinc 9. A fizika
Karin Planinc
9. Afizika
• Sončev mrk nastane ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja v ravni premici in je Luna v sredini.
• Gledano iz Zemlje je Luna pred Soncem.
SONČEV MRK
• Tak mrk je zelo redek nebesni pojav a vendar eden najbolj spektakularnih!
• Natančneje ločimo popolne mrke,delne mrke, in kolobarjaste mrke.
• Do tega pride ker se razdalje med Soncem, Luno in Zemljo spreminjajo med letom.
• Spodnja slika prikazuje Sončev mrk leta 1999 v Franciji.
Pogostost Sončevih mrkov• Vsako leto se
na Zemlji pojavi vsaj delni Sončev mrk.
• Popolni se pojavljajo v povprečju na 18 mesecev.
• Ta slika prikazuje kako se vidi Sončev mrk na Zemlji iz vesolja
• Lep primer kolobarjastega Sončevega mrka
• Še en delni Sončev mrk
• Prvi in zadnji prstan
• Za opazovanje Sonca in mrka veljajo posebni ukrepi za zaščito oči.
• Za opazovanje mrka uporabljamo posebna očala iz folije mylar ali temna varilska stekla z gostoto 12 ali več.
• V sonce ne smemo gledati skozi optične naprave. (fotoaparat, daljnogled, …)
• Varno opazovanje Sončevega mrka
POJAVI OB SONČEVEM MRKUV naši okolici:Narava se odpravlja spat….-rože se zaprejo-mrčes in ptice nehajo letatinaokoli-postane hladneje in temneje-opazimo čudne nazobčane sence-srpaste projekcije Sonca skozi krošnje dreves-nebo se dovolj stemni, da vidimo planete in svetle zvezde
LUNIN MRK• Ta mrk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja
v ravni črti in je Zemlja na sredini.• Če se to zgodi, se od dela ali celotne Lune ne
more odbijati svetloba, zato ker je v senci Zemlje.
• Vseeno pa se nekaj lomljene svetlobe odbije preko Zemljinega ozračja na Luno.
• Večina modre svetlobe se razprši in večinoma ostane samo še rdeča, zato se Luna sveti v barvnih odtenkih.
• Pri tem je barva Lune odvisna od trenutnih lastnosti Zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in Luno.
• Poznamo popolni Lunin mrk, delni Lunin mrk in polsenčni Lunin mrk. Poseben tip pa je popolni polsenčniLunin mrk.
POPOLNI LUNIN MRK
• Tak mrk nastopi takrat kadar se cela površina Lune potopi v Zemljino senco.
DELNI LUNIN MRK
• To je mrk, ki nastane kadar gre le del Lunine površine skozi Zemljino senco.
POLSENČNI LUNIN MRK• Nastane takrat
kadar Luna prečka samo polsenčni zunanji del Zemljine sence.
• Poseben tip je POPOLNI polsenčni Lunin mrk, ko gre Luna vsa skozi polsenčni del, vendar ne skozi notranjo senco.
• Do pojava Luninih mrkov pride ponavadi 14 dni pred ali po Sončevem mrku.
• Sončev in Lunin mrk si nista prav ničpodobna.
• Luna zaide v Zemljino senco vendar le redko popolnoma izgine.
• Ponavadi dobi le lepo barvo.
• Na tej sliki vidimo in Sončev in Lunin mrk
• Ta slika je posnetek iz satelita. Prikazuje pogled na popolni Lunin mrk. Na krovu satelita je bil infrardeči teleskop s katerim so posneli to sliko Lune.
POPOLNI LUNIN MRK
• Pri popolnem Luninem mrku je Luna še vedno malo osvetljena, saj vseeno uspe priti nekaj svetlobe na Lunino obličje.
• Rdeča je, ker Zemljina atmosfera zelo močno sipa modro svetlobo, tako dobimo bolj rdeče odtenke.
• Iz istega razloga je Sonce ob vzhodu in zahodu rdeče.
• Popolni Lunin mrk –Luna je cela v Zemljini senci
NEKOČ IN DANES• V preteklosti so se
ljudje bali mrkov, predvsem Sončevih, povezovali so jih s slabimi božjimi znamenji.
• Danes jih zelo dobro poznamo, nekateri zaradi njih celo potujejo v oddaljene kraje.
VIRI
• Google• Wikipedija• Googlov brskalnik
slik