-
PETEK, 5. junija 2009
vseb
ina
44
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Gorenjci brez podporeOKSČlani izvršnega odbora
Olimpijskegakomiteja Slovenije so soglasno zavr-nili kandidaturo
Bleda za zimskeolimpijske igre 2018, bohinjski županFranc Kramar pa
je prepričan, da jepredlog predober, da bi ga pospraviliv
predal.
3
AKTUALNO
Danes bo večinoma oblačno in deževno. V soboto in nedeljobo
spremenljivo oblačno s posameznimi plohami in nevihtami.
VREME
jutri: spremenljivo oblačno .....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
Bled ostal brez enegapodžupanaBlejski podžupan Slavko Ažman
jenepreklicno odstopil. Razhajanja zžupanom so bila vse večja,
kaplja čezrob pa je bila reorganizacija občinskeuprave, ki so jo
izvedli brez posveto-vanja s podžupanoma in koalicijski-mi
partnerji.
4
GORENJSKA
Najbrž dosti drugega kotblaženje socialnih posledic vladi ne
preostajaKako ublažiti posledice svetovne go-spodarske krize? O tem
smo se po-govarjali z uglednim ekonomistomprof. dr. Jožetom
Mencingerjem.
12, 13
Acroni: izmeno na čakanjeUpad naročil za okoli štirideset
od-stotkov sili vodstvo Acronija, da uki-ne eno izmeno in delavce
pošlje načakanje. V prvem letošnjem četrtletjuso imeli okoli štiri
milijone evrov iz-gube, ki naj bi se do konca leta pove-čala na
deset milijonov evrov.
17
EKONOMIJA
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik
od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
10/20°C
97
70
35
26
66
02
5
Leto LXII, št. 44, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica:
Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada:
22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - V nedeljo bo splošnoglasovanje, odprtih pa bo večkot
3400 rednih volišč, 62volišč za volivce, ki glasujejozunaj kraja
svojega stalnegaprebivališča, 56 volišč za in-valide ter 34 volišč
na diplo-matsko-konzularnih pred-stavništvih. Odprla se bodoob 7.
uri zjutraj, volili pabomo lahko do 19. ure, ko sevolišča zaprejo,
volilne ko-misije pa začnejo preštevatiglasove. Neuradni
začasnidelni izidi bodo znani do 22.ure, pred objavo pa bo
trebapočakati, da se zaprejo voliš-ča v vseh 27 državah Evrop-
ske unije. Volilo bo lahkopetsto milijonov Evropejcev,v
Sloveniji pa ima volilnopravico 1.651.781 volivk involivcev, ki so
vpisani v žepotrjene volilne imenike,poleg njih pa še blizu 49
ti-soč volivcev s stalnim prebi-vališčem v tujini.
Sicer pa v Evropski parla-ment znova volimo sedemposlancev. Če
bi bila že rati-ficirana lizbonska pogodba,bi enega več. Kandidatov
nadvanajstih strankarskih innestrankarskih listah je 81,spoznali pa
smo jih lahko vmesec dni trajajoči volilnikampanji. Ta je bila
sicermanj intenzivna, kot smo
vajeni pred parlamentarni-mi ali lokalnimi volitvami,in tudi ne
posebno domisel-na, kandidati pa so se trudilivsak po svojih močeh.
Kdobodo tisti, ki bodo zasedlivabljive poslanske stolčke vBruslju
(in Strasbourgu),kjer jih po novem čakajo pla-če, izenačene za vse
evrop-ske poslance, bomo sicer ne-uradno vedeli že v nedeljo.Nato
bo treba počakati do 15.junija, da bodo okrajne volil-ne komisije
preštele še gla-sovnice, ki bodo prispele popošti iz tujine.
Dokončneuradne izide evropskih voli-tev pa bo državna volilna
ko-misija razglasila 19. junija.
V nedeljo volimo v Evropski parlamentVolitve v Evropski
parlament so se že začele. Prvi so šli na volitve Britanci,v
Sloveniji pa je potekalo predčasno glasovanje na 88 voliščih.
S predčasnega glasovanja za poslance v Evropskem parlamentu /
Foto: Gorazd Kavčič
Štefan Žargi
Škofja Loka, Ljubljana - Vsredo je Okrožno sodišče vKranju
ugodilo predloguObčine Škofja Loka, da sezačne stečajni postopek
vLoških tovarnah hladilni-kov (LTH). Za stečajnegaupravitelja je
sodišče ime-novalo Dušana Taljata. Včasu od vložitve
občinskegapredloga za stečaj 13. majaje bilo precej ugibanj o
tem,ali je resnično uprava LTHvložila ugovor oziroma za-htevo za
odložitev odloča-nja, vendar se je na koncuizkazalo, da ni bilo
tako.Zlasti razumljivo nestrpniso delavci LTH.
LTH v stečaj, delavci pred vladoOkrožno sodišče v Kranju je
potrdilo začetek stečaja LTH, delavci pa opozarjajo na svoj
položaj.
Delavci LTH-ja med protestom v Ljubljani / Foto: Gorazd
Kavčič
Jasna Paladin
Kamnik - Delavci KIK-a, ki sov ponedeljek zaključili
štiri-dnevno stavko, se z upravopodjetja niso mogli dogovori-ti za
večino zahtev, zato so za-vrnili podpis sporazuma."Aprilske plače
so bile v torekizplačane, dogovorili smo setudi za redno
izplačevanjeplač 18. v mesecu, o datumuizplačila lanskega in
letošnje-ga regresa in o tem, da plačezaradi stavke ne bodo
okrnje-
ne. A na zboru delavcev potr-ditve kljub temu nismo dobi-li,
zato smo podpis sporazu-ma zavrnili," je povedal vodjasindikata
Stane Zobavnik indodal, da še vedno ostajajoodprte zahteve v zvezi
s plači-lom prispevkov za invalidskoin pokojninsko zavarovanjeza
minulo leto in pol. Z upra-vo se bodo pogajali, tudi na-daljnja
stavka ni izključena."Zdaj si že vsi želimo stečaj.Nekateri upniki
so predlogzanj že vložili," je še povedal.
Delavci KIK-a zavrnili podpis sporazuma
� 3. stran
-
2GORENJSKI GLAS
petek, 5. junija 2009POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Pred časom ste javnostipredstavili svoj predlogmeje na morju med
Slove-nijo in Hrvaško. Kakšno jebistvo vašega predloga?
"Gre za problem nasled-stva območja Cone B Svo-bodnega tržaškega
ozemljaSTO, ki je nastala po umikujugoslovanske vojske iz Tr-sta,
nadzirala pa jo je našavojska in v njej izvajala tudivojaško
upravo. Po osamo-svojitvi sta se Slovenija inHrvaška v
sporazumuDrnovšek-Valentič po nače-lih pravičnosti in
sorazmer-nosti dogovorili o prevzemupreostalega dolga Jugoslavijedo
Italije iz naslova odškod-nine za premoženje italijan-ske države in
državljanov, kije ostalo v tej coni, torej v Ju-goslaviji.
Slovenija je porav-nala 60, Hrvaška pa bi mora-la poplačati 40
odstotkovpreostalega dolga v skupnivrednosti 110 milijonov
do-larjev. Naj spomnim, da Itali-ja ni hotela dati računa, ka-mor
bi znesek nakazali, zatoje Slovenija odprla posebenračun pri
Dresdenski banki vLuksemburgu in pripadajočiznesek poravnala v
celoti,
Hrvaška pa tega do danes ševedno ni začela odplačevati.Po načelu
pravičnosti in so-razmernosti si zato moramoin smemo razdeliti tudi
pri-padajoče morje Cone B, vrazmerju 47,6 odstotkov vkorist
Slovenije in 52,4 od-stotkov v korist sosede, kakorzdaj nadzirata
kopno nekda-nje Cone B. Odstotki odloča-jo o deležu pripadajoče
povr-šine morja, razmejitev pa opoteku razdelitve. A morja jedovolj
za udoben, širok stikin izhod na odprto morje, kiga Slovenija ima,
uporabljain uveljavlja že ves čas odOsimskih sporazumov dalje,ki so
določili mejo med Itali-
jo in Jugoslavijo tudi na mor-ju. Mednarodne vode se odtedaj
začno južno od točke 5in do tja in še dalje se raztezatudi površina
morja v deležu,ki nam pripada."
Kakšnega odmeva je bilpredlog deležen v naši, kakš-nega v
hrvaški javnosti, kakš-nega v naši uradni politiki?
"Pri nas je bilo le nekaj za-letavih izjav samooklicanihin
samopoklicanih strokov-njakov, ki se praviloma kri-tično odzovejo
na vsak pred-log, sosednja država pa senanj ni odzvala, ne tako in
nedrugače. Še vedno modromolči. Kdor molči, mnogimodgovori. To zelo
cenim, sajv tem trenutku še vedno, spomočjo evropske
komisije,iščemo soglasje za postopke,ki naj omogočijo določitevmeje
na morju. Vsebinskerešitve, kar moj predlog je,pa pridejo na vrsto
kasneje,ko bo po dogovoru o postop-kih morala v zelo kratkemroku
vsaka stran predložitisvoja stališča, zahteve inpredloge za
rešitve."
Kot enega večjih uspehov,ki ste ga dosegli kot posla-nec v
evropskem parlamen-
tu, štejete resolucijo o Sre-brenici. Kakšen pomen jipripisujete
za naš skupenevropski prostor?
"Resolucija Evropskegaparlamenta, ki sem jo vložil vproceduro
decembra 2008,sprejeta pa je bila z ogromnovečino 556 glasov za,
22vzdržanih in le 9 proti janu-arja 2009, razglaša 11. julijza dan
spomina na genocid vSrebrenici na ozemlju 27 dr-žav članic EU.
Resolucija jesimbolično dejanje in korakk širitvi zavedanja in
vedenjao zločinu in posledicah tra-gičnih dogodkov v širšem
ev-ropskem prostoru, predvsemna Zahodnem Balkanu in šeposebej v
vseh državah na-slednicah nekdanje Jugosla-vije. Gre za sporočilo
in insti-tucionalno priznanje, ki najomogoči in olajša
preseganjestereotipov o kolektivni od-govornosti celotnih narodovv
smeri individualne odgo-vornosti politikov in vojaškihpoveljnikov,
ki so zagrešili tastrašni zločin. Želimo, da bito resolucijo na
koncu proce-sa pomiritve sprejeli tudi vvseh parlamentih držav
regi-je, tudi v Srbiji in BiH. Zaspravo gre, zato ni namenje-na
mrtvim, ampak živim."
Morja dovolj za udoben izhodJelko Kacin, znova kandidat za
poslanca v evropskem parlamentu in nosilec liste LDS, je ob
predstavitvi kandidatov v Kranju predstavil tudi svoj predlog
morske meje med Slovenijo in Hrvaško.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MARTA ŠEBAT iz Žirovnice.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Vstopnice za operetoDragi naročniki Gorenjskega glasa, če bi si
radi brezplačnoogledali opereto Vesela vdova, ki bo v nedeljo, 14.
junija, ob21.30 na Trubarjevem trgu v Kranju, odgovorite na
nagrad-no vprašanje: Katera zasedba bo izvedla to opereto?
Odgo-vore s svojimi podatki pošljite najkasneje do srede, 10.
juni-ja, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj,
alina [email protected] s pripisom ”za opereto”. Žreb bo pe-tim
srečnežem prinesel po dve vstopnici.
Večer slovenskih viž
Naročnikom podarjamo desetkrat po dve vstopnici za Ve-čer
slovenskih viž v narečju, ki bo v petek, 12. junija, ob19.30 na
Mestnem trgu v Škofji Loki. Odgovorite na nagrad-no vprašanje:
Kateri Večer slovenskih viž v narečju po vrstibo letos? Odgovore s
svojimi podatki pošljite na zgornjadva naslova, s pripisom "za
viže", najkasneje do torka, 9. ju-nija. Trije srečneži bodo poleg
vstopnic prejeli še zgoščenkoz večera.
Magnifico z gosti
Če želite, se lahko potegujete tudi za dvakrat po dve vstopni-ci
za koncert Magnifica z gosti, ki bo v petek, 12. junija, ob 21.uri
v ljubljanskih Križankah. Odgovorite na vprašanje: Navedi-te ime in
priimek tega umetnika in odgovore pošljite najkas-neje do torka, 9.
junija, na zgornja naslova. Nagrajenca bostavstopnice prevzela na
blagajni Križank pred koncertom.
Filmska premiera
V sredo, 10. junija, bo v Koloseju De Lux v Kranju
premierakomedije Prekrokana noč. Naročnikom Glasa namenjamotrikrat
po dve vstopnici za ogled premiere. Prvim trem, ki senam bodo
oglasili na [email protected], bomo vstopnici po-slali po pošti. D.
K.
Danica Zavrl Žlebir
Na listi stranke Zares zavolitve v evropski parlamentje tudi
Cveta Zalokar Ora-žem, trenutno poslanka v dr-žavnem zboru in
nekdanjažupanja Gorenjski bližnjeobčine Domžale.
Katere so po vašem mnenjuprednostne teme, pomemb-ne za slovenske
državljane?
"Prednostne teme za slo-venske državljane so podneb-ne
spremembe, varnost hra-ne, področje zdravstva, ener-getska varnost
in druge."
Kako bi vi opredelili pomenevropskih volitev za naševolivke in
volivce? Zakaj najbi se sploh udeležili volitev?
”Predvsem menim, da od-ločitve, sprejete na evropskiravni, v
končni fazi vplivajona življenja vseh nas in je vtej luči pomembno,
da jihsprejemajo ljudje, za katereljudje presodijo, da so kom-
petentni za njihovo spreje-manje.” Kakšen je vaš pogled na
za-plet med Slovenijo in Hrva-ško glede meje in reševanjatega
vprašanja pred Evrop-sko komisijo?
”V prvi vrsti sem mnenja,da takšnih zapletov ne smejoreševati
mediji, ampak diplo-macija. Kompromis je goto-vo prava pot do
rešitve, karpa vsekakor pomeni tudimnogo dogovarjanja
inusklajevanja.”
Odločitve, pomembne za vse nas
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Kranj
Na poslanskem večeruo smeteh
Na tretjem poslanskem ve-čeru bo poslanec državnegazbora
Aleksander Ravnikar ssogovorniki razpravljal natemo Ali res
Kranjčanom te-čejo smeti po grlu. Pogovorbo v ponedeljek, 8.
junija, ob18. uri v Galeriji Dali v Kra-nju. Gosti večera bodo:
Ka-rel Erjavec, minister za oko-lje in prostor; Tomaž TomMencinger,
poslanec in žu-pan Jesenic; Damijan Perne,poslanec in župan Kranja
inBorut Sajovic, poslanec inžupan Tržiča." D. Ž.
Foto
: Tin
a D
okl
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Med kandidatoma zaevropske volitve, ki nastopajona listi
Stranke mladih Slove-nije, sta tudi znanca z Go-renjskega:
temnopolti afriškiSlovenec Idris Fadul, rojen vDarfurju v Sudanu
(vodjaprojektov, mirovnik-Darfur,predavatelj na fakulteti v Ko-pru)
prebiva v Kranju, v Slo-veniji živi že od leta 1987, sajsi je kot
nadebuden učenjakpridobil jugoslovansko šti-pendijo. Delal je že
projekteza Združene narode, med
drugim z Janezom Drnov-škom in Tomom Križnar-jem, slednji ga je
tudi predla-gal SMS-u. Bil je aktiven priorganizaciji evro-afriških
inevro-slovenskih poslovnihsrečanj. Drugi je 35-letni Fa-cebookov
zmagovalec in ku-harski mojster Peter Janeš,doma iz Kranja: "S
politikose nikoli nisem aktivnoukvarjal, razen v srednji šoli,kjer
sem zastopal razred v di-jaškem zboru in sodelovalpri nastajanju
šolskega časo-pisa ter vodenju šolskega ra-dia! Po šolanju sem
delal kot
kuhar v gostilni Plevna vŠkofji Loki, kot vodja izmenev kuhinji
gostilne Pri babici vLjubljani in sedaj kot pomoč-nik vodje
kuhinje/kuhar naministrstvu za obrambo. Zakandidaturo sem se
odločil,da dokažem, da vsak posa-meznik lahko doseže tisto, zakar
si prizadeva. Evropske vo-litve se mi zdijo pomembne,saj vendar
podeljujemo man-dat ljudem, ki bodo pet letodločali o zakonih, ki
bodoneposredno vplivali na petstomilijonov ljudi, ki prebivamov
državah članicah EU."
Za mlade pomembne evropske volitve
-
Vilma Stanovnik
Ljubljana - Na sredini redniseji izvršnega odbora Olim-pijskega
komiteja Slovenijeso govorili tudi o kandidaturiBleda za zimske
olimpijskeigre leta 2018, saj mora postatutu Mednarodnega
olim-pijskega komiteja soglasje zakandidaturo dati najprej
na-cionalni olimpijski komite,nato pa še država.
Kot je znano, so na pobu-do bohinjskega županaFranca Kramarja
kandidatu-ro za olimpijske igre podprlina občini Bled, ki je tudi
pre-vzela mesto gostiteljice, pravtako so se z njo strinjali
žu-pani gorenjskih občin. Takoso na Inštitutu za turizemEkonomske
fakultete v Ljub-ljani pod vodstvom TanjeMihalič pripravili
raziskavo zoceno izvedljivosti projektaZOI 2018. Pri pripravi je
so-delovalo štirideset strokov-njakov različnih strok, za-ključili
so jo letos marca, znjenimi rezultati pa so v sre-do seznanili tudi
člane izvrš-nega odbora OKS. "Čepravsem morda za koga čudak,mislim,
da je Slovenija spo-sobna kandidirati za olimpij-ske igre. Iz
opravljene anali-ze raziskave je razvidno, dabi ogromno pridobili,
in tone le na športnem področju,"
je članom OKS pojasnil bo-hinjski župan Franc
Kramar,strokovnjaki, ki so pripravlja-li študijo, pa so pojasnili,
daso projekt ZOI Bled 2018,glede na obstoječe in prihod-nje že
načrtovano stanje napodročju okolja, športne in-frastrukture,
namestitvenihzmogljivosti ter prometnihpovezav, ocenili kot
izvedljiv.
Seveda pa bi bile olimpij-ske igre velik finančni zalo-gaj, pri
čemer so ocene, da bibilo samo za investicije(športni objekti,
olimpijskavas, namestitvene zmogljivo-sti, prometna
infrastruktura)potrebnih 2,7 milijarde ev-rov. Od tega dobra
polovicaodpade na že načrtovane in-vesticije. Predvideni prora-
čun za izvedbo iger je okoliosemsto milijonov evrov.
Prav zagotavljanje denarjaza izvedbo olimpijskih iger paje bil
eden najpogostejšihočitkov članov izvršnega od-bora OKS, saj so ti
opozarjali,da še ni jasno, niti kdo bo pla-čal kandidaturo (to naj
bi biloto od deset do dvajset milijo-nov evrov) in tudi ne, kdo
boodgovarjal, če nato s kandida-
turo ne bi uspeli. Kot je pou-daril predsednik
olimpijskegakomiteja Slovenije Janez Kocijančič, so nekaj
želje,drugo pa realnost, in treba seje vprašati, ali ne bi bil to
zgoljsprehod v neznano, ki pa biga bilo treba drago plačati, sajje
na primer samo Münchenkot eden od kandidatov za OI2018 napovedal,
da bo samoza kandidaturo namenil tride-set milijonov evrov. Tudi
dru-gi člani IO OK so imeli precejpomislekov glede financira-nja,
saj naj bi bilo denarja zašport že sedaj premalo tako vdržavi kot
pri sponzorjih.Tako po koncu razprave nitieden od še prisotnih
(nekajjih je odšlo že prej) ni vzdignilroke v podporo
kandidaturi.
"Gotovo sem razočaran,saj očitno krovno organizaci-jo
slovenskega športa vodijoljudje, ki so že predolgo nasvojih
položajih. Mislim, daso se glede glasovanja odloči-li že pred sejo.
Čeprav s pred-logom nismo uspeli, pa štu-dij ne bomo pospravili v
pre-dal, saj so predobre in doka-zujejo, da bi olimpijske igrelahko
pripravili. Očitno pabomo morali počakati naboljše čase, morda na
nasled-njo priložnost, olimpijskeigre leta 2022," je po odločit-vi
OKS povedal bohinjski žu-pan Franc Kramar.
Gorenjci brez podpore OKSČlani izvršnega odbora Olimpijskega
komiteja Slovenije so soglasno zavrnili kandidaturo Bleda
zaolimpijske igre 2018, bohinjski župan Franc Kramar pa je
prepričan, da je predlog predober, da bi gapospravili v predal.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl
Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P.
Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik,
Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni
sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman,
Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta
Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in
storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno
lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj
/ Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000
Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail:
[email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 /
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19.
ure, petek od 8. do16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. /
Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi
22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska
(enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia
GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija /
Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna
na-ročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni
20% popusta, letni 25 %popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji
8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče števil-ke časopisa do
pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega
obdobja /Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/
201 42 48.
3GORENJSKI GLASpetek, 5. junija 2009 AKTUALNO [email protected]
V anketi o podpori olim-pijskim igram, ki so jomed 1060
vprašanimi iz-vedli letos pozimi, je 72odstotkov Slovencev
brezpomisleka podprlo olim-pijske igre.
Župan Franc Kramar je bil po predstavitvi olimpijskih
igerrazočaran nad odločitvijo OKS.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Regijski posvet z rav-natelji v biotehniškem cen-tru v
Strahinju je med dru-gim nakazal tudi problemneplačevanja v šolah,
kjer setudi že čuti kriza. MinisterIgor Lukšič je ob tem dejal,da
bo njegovo ministrstvo skolegi v vladi skušalo najtiprimerne
rešitve. Minister seje srečal tudi z dijaki, ki sopotrdili, da je
vprašanje nji-hovega socialnega položajapovezano z možnostjo
nada-ljevanja njihovega šolanja.Sicer pa so na posvetu pred-stavili
predlog novih šolskihzakonov, se pogovarjali o na-cionalnih
preizkusih znanjain o financiranju srednjihšol, kamor se vsako leto
vpišemanj dijakov. Kot je dejalaAlenka Kovšca, se bo v petihletih
populacija zmanjšala zadvajset tisoč, srednje šole pase bodo morale
ustrezno pri-lagoditi, tudi z združeva-
njem programov. Spregovo-rili so tudi o politiki brezplač-nih
vrtcev, za katero se zav-zema Lukšičevo ministrstvo,s čimer sledi
filozofiji, da seenakost začenja že v naj-zgodnejši otroški
dobi.
Gosta sta nato na povabilokranjskih socialnih demo-kratov in
športnih delavcev
obiskala atletski stadion,zgrajen leta 1963. Kranj po-trebuje
nov športno vadbenicenter, s projektom iz leta2008 je mestna občina
Kranjže kandidirala na ministr-stvu za šport za evropskasredstva,
vendar zaman. Mi-nister je dejal, da bi moralivečjo denarno podporo
za
projekt dobiti v občini, kajtiministrstvo je z denarjem
zanaložbe omejeno, ima jih ledeset milijonov evrov, evrop-skih
sredstev pa bosta pred-nostno deležna Planica innordijski center na
Pokljuki.Govorili so tudi o tem, kaj zizpraznjeno šolo SimonaJenka
ob Prešernovem gaju.Občina je ta objekt pred krat-kim namenila za
rešitevprostorske stiske v otroškihvrtcih, v njej pa bi si
želelihišo novega znanja. Ker nipričakovati, da bi se hiša
eks-perimentov selila iz Ljublja-ne, bo treba razmisliti o no-vih
možnostih. MinisterLukšič pa pravi, naj se o tehdogovorijo v
občini, državapa bo podprla poenoteno sta-lišče. Minister je
obiskal Pre-šernov gaj in na grob pesni-ka, rojenega istega dne
koton, prinesel šopek. Meni, dabi v Kranju to "alejo velika-nov"
lahko pogosteje kazaliobiskovalcem.
Ministrstvo nima denarja za stadionMinister za šolstvo in šport
Igor Lukšič in državna sekretarka Alenka Kovšca sta si po regijskem
posvetuz ravnatelji šol ogledala tudi kranjski atletski stadion,
kjer je osrednja tribuna potrebna obnove.
Delavci so brez plač že če-trti mesec, brez začetka po-stopka
stečaja in odpovedidelovnih razmerij pa se nisomogli prijaviti na
Zavod zazaposlovanje, kjer bi dobilivsaj nadomestilo za
brezpo-selne. Stiska je bila že takohuda, da so razmišljali o
iz-rednih odpovedih delovnegarazmerja, kar pa bi pomenilole
uvrstitev na seznam brez-poselnih brez nadomestila.Kaj je bil vzrok
za odlašanje zzačetkom stečaja in za igra-nje z delavci, ni jasno,
iz skle-pa sodišča je razvidno, da jepredlog za stečaj 18.
majavložila tudi uprava LTH.
Še preden so delavci v sre-do popoldne izvedeli za zače-tek
stečaja, so se odločili, dana svoj položaj opozorijo sprotestom
pred slovenskovlado. Tako se je včeraj 170delavcev odpravilo na
protestpred vladno palačo ob 10. uri,ko naj bi se začela redna
seja
vlade. Sprejel jih je ministerza delo družino in socialnezadeve
Ivan Svetlik, ki so gaseznanili s položajem ter muizročili tri
zahteve po ureditviuresničevanja njihovih pra-vic in ga opozorili
na potre-bo, da se zakonodaja dodobraanalizira in dopolni tako,
dabo v bodoče omogočenoučinkovitejše ukrepanje so-dišč pri
uresničevanju pravicdelavcev. Minister Svetlik jedelavcem obljubil,
da bo vla-da poskrbela, da jim bodo vsepravice, ki jih imajo kot
de-lavci družbe v stečaju, uresni-čene in tudi, da se bodo
lotilipopravkov zakonodaje, kibodo onemogočili zelo slabpoložaj
delavcev, v kakršnemso se znašli delavci LTH.
Po zaključku protesta predvlado so se delavci s štirimiavtobusi
odpravili še v NovoGorico na dom večinskegalastnika in
predsednikauprave LTH Miloša Kodreta.Prav njega namreč krivijo
zasvoj položaj in agonijo.
LTH v stečaj, delavci pred vlado�1. stran
Minister Igor Lukšič in državna sekretarka Alenka Kovšca
naregijskem posvetu z ravnatelji v Strahinju. / Foto: Gorazd
Kavčič
Predsednik sindikata David Švarc je ministru Ivanu
Svetlikupredal zahteve in opozorila delavcev LTH slovenski
vladi.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
-
4GORENJSKI GLAS
petek, 5. junija [email protected]
Jesenice
Jeseniški gimnazijci pomagali Darku
Dijaška skupnost Gimnazije Jesenice vsako leto izpelje
hu-manitarno akcijo. Letos so se dijaki skupaj z
zaposlenimiodločili, da bodo pomagali vrstniku Darku Djuriću.
Darko,ki je invalid, je dijak četrtega letnika Ekonomske
gimnazijeRadovljica, obenem pa je tudi odličen športnik - plavalec,
ki se pripravlja na paraolimpijske igre v Londonu. Dijaki četrtih
letnikov so za humanitarno akcijo namenili denar, ki so ga prejeli
od tretješolcev ob predaji ključa, še nekajdenarja pa so zbrali s
prostovoljnimi prispevki dijakov niž-jih letnikov. Predstavniki
dijaške skupnosti Ana Antonič,Boštjan Kokot in Žiga Zupančič z
mentorjem RomanomPodlipnikom in ravnateljico Lidijo Dornig so
zbrani denarizročili Darku prejšnji teden in mu zaželeli veliko
uspehovna maturi, pri študiju na Fakulteti za šport in v življenju
nasploh. Z zbranim denarjem mu bodo pomagali pri pre-delavi
avtomobila, ki ga nujno potrebuje za nadaljevanještudija v
Ljubljani. U. P.
Tržič
Želijo nove ambulante
Zasebne zdravnice Tatjana Peharc, Bojana Kališnik Sušnikin
Hermina Krese so prosile Občino Tržič za odkup dela eta-že v
severnem traktu Zdravstvenega doma Tržič. Nad pros-tori Zasebne
otroške in šolske ambulante bi zgradile prizi-dek za dve novi
ambulanti, kamor bi se preselili prvi dvezdravnici. Na majski seji
je občinski svet umaknil z dnevne-ga reda točko, s katero bi se
odločal o začetku postopka zaprodajo prostorov v domu. Strinjal se
je z obravnavo tegapredloga na eni prihodnjih sej, ko bo prisoten
tudi direktorZD Tržič Iztok Tomazin. Dotlej mora uprava Občine
Tržičproučiti tudi amandma svetniške skupine SD, ki je predlaga-la
pripravo variant za podelitev stavbne pravice oziromaprodaje s
sodno cenitvijo etažne lastnine in pridobitev pros-torov Zavoda za
zdravstveno zavarovanje v stavbi Zdrav-stvenega doma Tržič. S.
S.
Seeline d.o.o., Vogel 35, 4201 Zg. Besnica
Iščemo nove sodelavce v prodajalni Helly Hansen/TBS v TPC
Bled
Objavljamo prosto delovno mesto:
PRODAJALEC/KA
● najmanj V. stopnja izobrazbe● dobro znanje vsaj dveh tujih
jezikov
(angleščina, nemščina)● vozniški izpit B kategorije●
samostojnost● pozitivna osebna naravnanost● odgovornost in
natančnost● pripravljenost na skupinsko delo● urejenost in
komunikativnost● poznavanje računalniških programskih orodij●
zaposlitev je za določen čas z možnostjo podaljšanja
Prijave zbiramo do 10. junija na zgornji naslov ali
naelektronski naslov [email protected]
Mateja Rant
Bled - O odstopu je razmiš-ljal že dlje časa, je razložilSlavko
Ažman, saj naj bi bilarazhajanja z županom vsevečja. "Kaplja čez
rob pa jebila predlagana reorganiza-cija občinske uprave, ki so
joizvedli brez posvetovanja spodžupanoma (poleg njegato funkcijo
opravlja še BojanŽerovec, op. p.) in koalicij-skimi partnerji." Sam
je biltako tudi med pobudnikisklica izredne seje zaradi no-vega
zaposlovanja v občinskiupravi. Župan Janez Fajfarobžaluje
podžupanov od-stop, kljub temu pa novegapodžupana ne bo imenoval,je
še dejal, saj tudi spre-membe statuta občine ponovem predvidevajo
zgoljenega podžupana.
Med razlogi za svoj odstopje Slavko Ažman navedel raz-hajanja
pri pojmovanju, kakonaj deluje občina in kakšnanaj bo vloga
podžupanov,
različne poglede pa naj biimeli tudi pri zamenjavi di-rektorja
občinske uprave. "Zžupanom smo dobro sodelo-vali, a ljudje, ki ga
obkrožajo,močno vplivajo na njegoveodločitve. Zdi se mi prav,
daključne odločitve sprejemažupan, ne pa da njegovo vlo-go prevzema
direktor občin-ske uprave," je pojasnil Až-man in dodal, da je
župana ssvojo odločitvijo seznanil žeprej in se poskušal
dogovoritiza nova pravila igre, a ni šlo."Poskušali smo ustaviti
zapo-slovanje za nedoločen čas, sajje zdaj, ko nekateri odhajajo
vpokoj, pravi čas za racionali-zacijo občinske uprave." Zdajpa se
ljudem, pravi, ki imajoznanje s področja urejanjaprostora,
zmanjšuje teža. "Vpripravi so stvari, ki niso do-bre za Bled. Ves
čas smo siprizadevali usklajevati interesinvestitorjev z javnim
inte-resom. Zdaj pa je prišel čas,ko je prišlo do odločitve, kakobo
videti prostorski načrt ob-
čine in v njem so stvari, ki jihne moremo sprejeti." S temje
imel v mislih zlasti pretira-ne apetite nekaterih investi-torjev po
gradnji v jezerskiskledi, je pojasnil. Informaci-je o tem je dobil
le posredno,je še poudaril, saj naj že nekajčasa ne bi imel dostopa
dovseh informacij.
"To so precej hudi očitki,ki pa niso popolnoma na
mestu," je njegove besedekomentiral župan Janez Faj-far.
Poudaril je, da je imel privseh pomembnih zadevahkot podžupan tudi
on svojobesedo. "Nihče mu ni ome-jeval dostopa do informacijali ga
kako drugače onemo-gočal." Glede posegov vprostor pa je prepričan,
dagre za bojazni "zelenih", kinimajo osnove.
Bled brez enega podžupanaBlejski podžupan Slavko Ažman je na
torkovi seji občinskega sveta nepreklicno odstopil.
Slavko Ažman
Mateja Rant
Gorje - Po mnenju AlojzaPoklukarja, pobudnika za-hteve za razpis
referen-duma o sprejeti delitvenibilanci, je županova zavrni-tev
zahteve za referendumneutemeljena. Zato je vlo-žil pritožbo na
upravno sodišče. "Še vedno misli-
mo, da imajo o delitveni bilanci pravico odločati tu-di občani,"
je dejal Poklu-kar, ki zato vztraja pri re-ferendumu.
Prepričan je namreč, daje občina Gorje s sprejetodelitveno
bilanco izgubilaokrog sto milijonov evrovpremoženja. Zato meni,
danekaj tisoč evrov, ki bi jih
potrebovali za izvedbo refe-renduma, ne bi smelo bititaka
težava, saj bi veliko večpridobili. "Šest svetnikovne more odločati
o vsempremoženju občine," je šedodal. Župan Peter Torkarje dejal,
da je že ob zavrnit-vi zahteve za referendumpobudnike napotil, naj
nje-govo odločitev preverijo na
upravnem sodišču. Prepri-čan je namreč, da gre pripobudnikih
referendumazgolj za iskanje pozornosti."Dejansko pa to pomeni
za-vajanje občanov, saj poda-tki, ki jih navajajo, ne drži-jo."
Njihovo početje je zatooznačil za neodgovorno, sajpri ljudeh že
vzbujajo dvo-me. "Tako so nekateri pre-pričani, da recimo ne
bodoimeli pravice do zdravstve-ne oskrbe v blejskem zdrav-stvenem
domu, čeprav lah-ko storitve tega javnega za-voda koristijo pod
enakimipogoji kot drugi," je še do-dal Torkar.
Vztrajajo pri referendumuO odločitvi gorjanskega župana, da
zavrne zahtevo za referendum glededelitvene bilance med občinama
Bled in Gorje, bo odločalo upravno sodišče.
Kristina Dželilović
Kranj - V dvorani Zlategapolja je bil v nedeljo dobro-delni
koncert za Sabino inJožeta Hudobivnik, zakon-ski par, ki potrebuje
denarza nakup invalidske opre-me. Koncert S srcem, kot staga
poimenovala, so meddrugimi omogočili priznanislovenski glasbeniki,
skupi-ne, plesalci in pevci. Nasto-pili so Folklorno društvoKranj s
tamburaši, Koradoin Brendi, Adi Smolar, Nata-lija Kolšek, skupina
Boh po-magej, Stane Vidmar in šte-vilni drugi. Kljub težki
inva-lidnosti se Jože in Sabina bo-rita za samostojno življenje.Ker
so invalidski pripomoč-ki zelo dragi, sta se odločilaza
organiziranje dobrodel-
nega koncerta. Z izkupič-kom si bosta morda lahkoprivoščila
nakup ustreznihdvigal ter klančine. Pri orga-nizaciji koncerta so
jima po-
magali prijatelji in znanci,med njimi tudi Dragan Bu-lič.
"Pomagal sem zgolj pripridobivanju glasbenikov,ideja je bila
njuna," je pove-
dal Bulič. Program je pove-zoval humorist Marjan Ša-rec, dvorano
pa so napolnililjudje, željni zabave in do-brodelnosti.
Dobrodelni koncert za Sabino in Jožeta
Sabina in Jože Hudobivnik s prijateljem Draganom Buličem / Foto:
Gorazd Kavčič
-
5GORENJSKI GLASpetek, 5. junija 2009 [email protected]
Ponudba velja od 03. - 16.06.2009 oz. do razprodaje akcijskih
zalog v tem terminu.
OBI d.o.o
Notranja bela barva 10 l * izdatnost: cca. 55 m2, stenska in
stropna barva, bela, mat, zelo dobra pokrivnost, št.art.:
7341951
Prenosna klimatska naprava „Dynamic 6.0 plus“ maks. hladilna moč
1,7 kW, primerna za prostore od 30-60 m2, pretok zraka 260 m2/h,
moč razvlaževanja 1,0 l/h, 12 urni časovnik, nastavek za stenski
izpust zraka, daljinski krmilnik, št.art.: 7910797
energijsko varčni razred A
hladilna moč 1,7 kW
Naša nizka cena!
Naša nizka cena!
Bazen „Easy Pool“305 x 76 cm, klasični bazen, hitra postavitev,
vključno s filtrirno napravo zmogljivosti 2.000 l/h in
povezovalnimi cevmi, št.art.: 7235260
* Sr
edst
va u
pora
blja
jte
prev
idno
. Pr
ed u
pora
bo p
rebe
rite
nav
odilo
in p
odat
ke o
izde
lku.
Trgovski centri OBI Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj in Murska
Sobota se z izrednimi ponudbami pridružujejo slavju!
Steber za prhanje „Sommerregen“ z vgrajenim preklopom med
stropno in ročno pršno šobo, 7 kratno nastavljiv, različne možnosti
stenske pritrditve, pokromana posoda za milo, 150 cm pršna cev,
priklopna cev za armaturo, št.art.: 9093675
brez
arm
atur
e
Nova otvoritev
OBI Nova Gorica
Škofja Loka
Dobrodelni tek za šolski sklad
"Zelo sem zadovoljen z udeležbo na naši prireditvi, saj je
res-nično postala prijetno druženje družin, ki uživajo v
športuoziroma teku. Odrezali so se tudi starši naših otrok, ki so
po-magali pri pripravi in izvedbi prireditve ter pri zbiranju
denar-ja. Tako nam je uspelo zbrati 2800 evrov, ki jih bomo
name-nili za pomoč učencem za aktivnosti zunaj sedeža šole, ki
sopovezne s stroški, oziroma za naš šolski sklad," je po petko-vem
druženju in dobrodelnem teku, ki so ga pripravili naOsnovni šoli
Škofja Loka - Mesto, povedal ravnatelj MarkoPrimožič. Na
prireditev, ki je potekala v športnem parku za šolo, so prišli tudi
nekateri znani loški športniki, RomanKejžar pa je tekel tudi na
dobrodelnem teku (na sliki). V. S.
Mateja Rant
Bled - Imena kandidatovuradno še niso znana, mednjimi pa ni
dosedanje di-rektorice Marije Markeš, kise je odločila, da ne bo
zno-va kandidirala. "Moja priza-devanja ta čas ne
pripeljejonikamor. Mogoče bom papotem, če se bom pridruži-la
nevladni sceni, bolj sliša-na," je malo v šali malo za-res svojo
odločitev utemelji-la Marija Markeš.
V zvezi z novim zako-nom o Triglavskem narod-nem parku, je
opozorilaMarija Markeš, na državniravni ne sprejmejo
nobeneodločitve, tako da se žedvajset let ponavljajo ene iniste
težave. "Moti me ta ne-moč parkovne uprave, da bistvari postavila
na svojemesto. Na nas se prelagavsa odgovornost, čeprav ni-mamo ne
pristojnosti nepooblastil, da bi se kaj spre-menilo," je pojasnila
MarijaMarkeš. Zato bo v redu,pravi, če bo njena odločitevpri
nadrejenih spodbudilarazmislek. Prepričana jenamreč, da država
najdeposluh za vsakogar, njihkot javnih uslužbencev pane upošteva.
"Upam, dabodo moji nasledniki pro-dornejši oziroma bodo ime-li več
sreče ali pa bo mordazgolj dozorel čas," še doda-ja Marija Markeš.
To prilož-nost bo mogoče dobil seda-nji vodja službe za načrto-
vanje, upravljanje in razvojparka Martin Šolar, ki je zazdaj
edini znani kandidatza novega direktorja.
Novega direktorja bo izbi-ral svet zavoda, ki pa ga mo-rajo še
oblikovati, saj jeprejšnjim članom mandatpotekel 23. maja. Občine
inTNP so sicer svoje pred-stavnike že izbrale, svojihšest
predstavnikov pa moraimenovati še vlada. "Po-stopki imenovanja
članovpredstavnikov ustanoviteljav svet javnega zavoda Tri-glavski
narodni park že po-tekajo in bodo končani vdrugem tednu junija.
Takobodo izpolnjeni vsi pogojiza sklic seje sveta zavodater za
nadaljnjo izvedbo po-stopka imenovanja direk-torja javnega zavoda
Tri-glavski narodni park," sosporočili z ministrstva zaokolje in
prostor.
TNP bo dobil novega direktorjaNa razpis za izbiro novega
direktorjaTriglavskega narodnega parka so se prijavili štirje
kandidati.
Simon Šubic
Šenčur - Leto dni po posta-vitvi spomenika krompirjuoziroma
cesarici Mariji Tere-ziji v Šenčurju znova pri-pravljajo Praznik
krompirja.Kot je pojasnila MarinkaMohar, predsednica Turi-stičnega
društva Šenčur, kije organizator prireditve, siželijo, da bi
Praznik krom-pirja postal tradicionalen.
Glavna prireditev bo jutri,ko se ob 15. uri prične spre-vod
Šenčur se predstavi (po-tekal bo od šole do gasilske-ga doma), v
katerem bodosodelovali godbeniki, pevci,folkloristi, konjeniki,
polj-ski delavci, kočije in drugi.Sledila bosta blagoslov
spo-menika in kulturni pro-gram, ob 16. uri se prične
zabava z Veselimi Begunj-čani, vmes, ob 18. uri, pa sebodo v
praženju krompirjapreizkusili še gorenjski žu-pani. Že danes bodo
šen-čurski gasilci ob 18.30 predžupniščem pripravili gasil-sko
vajo, ob 19. uri bo odprt-je razstave krompirjevihjedi, pol ure
kasneje pabodo pred muzejem šen-čurski čebelarji točili med.
Na Prazniku krompirja -glavni pokrovitelj je ObčinaŠenčur - bodo
pripravljalikrompir na različne načine(le cvrli ga ne bodo),
kuhalibodo tudi krompirjevo juhoin pekli krompirjev kruh;
zadegustacijo bo treba odštetien evro, poskrbljeno pa botudi za
mesni priboljšek. Naprireditvi bodo predstavljalitudi domače
obrti.
Župani bodo pražili krompirJutri bodo v Šenčurju znova slavili
krompir, ki gabodo ob tej priložnosti pražili tudi župani.
Marija Markeš
ww
w.o
bi.s
i
-
6GORENJSKI GLAS
petek, 5. junija [email protected]
Boštjan Bogataj
Žiri - Predlog za postavitevnovega nogometnega igriščana Polju
ni le en, ampak stadva. Po prvem bi za žirovskošolo in cerkvijo
izkoristili vsanepozidana zemljišča, tudi ti-sta, ki niso v lasti v
občine, podrugem pa zgolj zemljišča, kijih je občina odkupila lani.
Sslednjim se je strinjala pose-bej za to priložnost ustanov-ljena
komisija za gradnjo no-gometnega igrišča, vendar seMarijan Žakelj,
svetnik inravnatelj šole, z njo ni strinjal.
"S to varianto preveč pose-gamo v šolski prostor, do-stop do
tribun je prek seda-njega stadiona, kje bodo par-kirišča, kje
dostopna pot ...,"je našteval Žakelj. FranciMlinar je po drugi
strani za-govarjal predlagano rešitev,ki je sicer 'stisnjena',
vendarbi Nogometni klub AlpinaŽiri vsaj pridobil igrišče. An-ton
Beovič je menil, da bi
morali kupiti zemljišča Vin-ka Kavčiča in speljati
celotenprojekt športnega parka (tunaj bi bil prostor tudi za
novošportno dvorano), da bi mo-rali zemljišča odkupiti, menitudi
Viktor Žakelj. "Vse bilahko rešili drugače, vendarimamo zdaj na
voljo le ome-jeno zemljišče in na podlagitega odločamo. Potrjuje
sežirovska folklora, ko se vselepo dogovorimo in na kon-cu to tudi
podremo," si jeMlinar izmenjeval besedo zravnateljem Žakljem.
Pred odločanjem svetni-kov nam je Drago Kramper-šek, predsednik
nogometa-šev, povedal, da jih zanimazgolj igrišče, saj bodo na
se-danjem kmalu zapeli grad-beni stroji. Svetniki tega po-ziva niso
uvideli in so pred-log zavrnili. Franci Kranjc,direktor občinske
uprave, jekasneje povedal, da občina vproračunu nima denarja zanove
nakupe zemljišč.
Nogometaši brez rešitveŽirovski nogometaši bodo čez leto brez
igrišča, a svetniki niso izglasovali predloga za novega.
Tržič
Odlok o zavodu odložili
Občinski svet je dobil v obravnavo predlog Odloka o us-tanovitvi
Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Tržič.Predviden je bil
sprejem po skrajšanem postopku, kar pa seni zgodilo. Izkazalo se
je, da je glede ponovnega aktiviranjazavoda Revital in dodatne
registracije dejavnosti še precejnejasnosti. Zato so se svetniki
odločili, naj o predlogu za us-tanovitev zavoda v mesecu dni
opravijo javno razpravo. Naosnovi pripomb bodo lažje razdelili
pristojnosti med sedan-jimi nosilci dejavnosti na področju turizma,
kulture, izo-braževanja in športa. Nato bo dopolnjeni predlog
odlokasprejemal občinski svet po dvofaznem postopku. S. S.
Petek , 5 . junija 2009 , ob 21 . uriStudenec pri Domžal ah
Uspešnice Slovenskega okteta
Uspešnice Slovenskega okteta. Preveč jih je za en večer. Gotovo!
Desetletja prepevanja zasedbe, ki se je s svojim zvenom vtisnila v
spomin slehernega izmed ljubiteljev vokalne glasbe na Slovenskem
(in pogosto tudi preko meja), so pustila sledi. Vodijo tudi na
Studenec, kjer se bomo srečali z Mojcej, postali v Rutah in
pozdravili Katrco. Večerni zvon bo vnesel mirnost ljudskega,
Madžarski ples le-poto klasičnega, Barkarola bo iskala čarno moč
mesečne noči, Magister Bumbo pa prinese rum-bo. Za vsakogar nekaj v
enem samem večeru! Žlahtnost železnega repertoarja in svežina a lá
Comedian Harmonists po oktetovsko. Pokazalo se bo, da je Slovenski
oktet ponosen na preho-jeno pot in, da se veseli izzivov, ki jih
prinašajo sveže vsebine v njegovem bogatem programu. Večer, ki je
pred nami, bo naslikal oboje! U r š k a V i d i c , k l a v i r J u
r e S e š e k , m o d e r a t o r
Prodajna mesta za vstopnice:
- Vele, trafika, tel.: 01/721 83 71- Ines Tours, tel.: 040/222
548,
e-naslov: [email protected] Gostilna - Pub Rok, Krtina,
tel.: 01/724 92 09- Turistična agencija Komet, Zagorje,
Cesta zmage 35-B, tel.: 03/563 32 70- Gorenjski glas: 04/201 42
47
in dve uri pred prireditvijo v poletnem gledališču na
Studencu.
Cena vstopnice: odrasli 12 EUR, otroci 6 EUR
NAKUP VSTOPNIC V PREDPRODAJI:KD Miran Jarc, telefon: 051/616
171, 051/616 151(vsakdan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure)na
spletuwww.drustvo-miranjarc.si
INFORMACIJE IN NAKUP VSTOPNIC:KD Slovenski oktet, telefon:
031/610 014,E-naslov: [email protected]
Medijski pokrovitelj:
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
ABC ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Še nikoli doslej ni bila odločitev o
zavarovanju in varčevanju tako preprosta. Izberite svojo
kombinacijo A, B ali C, izpolnite pristopno izjavo in že ste
zavarovani, ob tem pa še varčujete.
In kaj pridobite?
življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje,
obročno varčevanje v skladih z možnostjo dodatnih vplačil
ter
fleksibilnost izplačil.
Sestavite svojo varnost. Enostavno, jasno in dostopno.
j p
ww
w.t
rigl
av.s
iw
ww
.rad
iobe
lvi.s
i
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Komendaje sredi maja po več kot eno-letnem
čakanju dobila še zad-nje od vseh potrebnih soglasijza širitev
Poslovne cone Ko-menda s sedanjih 18 hektarovna dodatnih 75
hektarov. Greza Pirovo zmago, pravi Mar-jan Potočnik, svetovalec
žu-pana za okolje in prostor."Za večji del, približno 60hektarov te
druge faze conesmo soglasje dobili, nam jepa ministrstvo izvzelo
okolištirinajst hektarov, od tega se-dem hektarov gradbenih
par-cel, ki jih zdaj kljub dvemapredhodnima soglasjema dr-žave in
sprejetemu lokacij-skemu načrtu ne smemo po-zidati. Spoštujemo
stroko instrinjamo se, da je naravo tre-ba zaščititi, a nas na
občini jenajbolj zmotilo to, da nam jedržava tako ob spremembah
prostorskega plana kot obsprejemanju lokacijskega na-črta
prižgala zeleno luč, če-prav so bili naravovarstvenikiproti. Če nam
že takrat ne bidali soglasja, cone ne bi takonačrtovali, ne pa, da
so namrdečo luč prižgali pred grad-njo komunalne infrastruktu-
re," je povedal Marjan Potoč-nik in dodal, da so prodali žedve
tretjini zemljišč in dabodo morali nekatere kupcezdaj s tega
območja prerazpo-rediti. Občina bo s tem so-glasjem izgubila
približno de-set milijonov evrov, kolikor bijih dobili s
prodajo.
Agencija RS za okolje je napodlagi mnenja kranjskegazavoda za
varstvo narave vobrazložitvi okoljevarstvene-ga dovoljenja
zapisala, da bi zgradnjo v tem delu spreme-nili ekološke razmere
pred-vsem za prehodno barje, če-prav na občini zagotavljajo,da so
to upoštevali že pri lo-kacijskem načrtu. Po mne-nju
okoljevarstvenikov naj bibilo tu tudi pomembno ra-stišče nekaterih
zaščitenihrastlin, ohraniti pa želijo tudiobstoječi vodotok,
prostorskopovezavo z območjem Natu-re 2000 ter zagotoviti nemo-ten
prehod dvoživkam indrugim živalskim vrstam.
Na del soglasja so se naobčini že pritožili. Gradbenodovoljenje
za gradnjo komu-nalne infrastrukture priča-kujejo sredi poletja, ko
bodonekdanji lastniki teh parcellahko tudi začeli sečnjo.
Cone ne smejo pozidati v celotiObčina Komenda je po trinajstih
mesecih čakanja le dobila okoljevarstveno dovoljenje za
širitevposlovne cone, a 7 hektarov od skupno 75 v tem delu ne smejo
pozidati.
Marjan Potočnik z okoljevarstvenim dovoljenjem
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - Na zadnji seji ob-činskega sveta je župan Mi-ran
Zadnikar svetnike sez-nanil z možnostjo, da občinakandidira na
razpisu za po-sojilo pod ugodnimi pogoji.
Lahko bi pridobili 440 tisočevrov, ki bi jih odplačevalipetnajst
let, kar bi jim prišlozelo prav pri gradnji vodovo-da na Možjanci.
Za ta projektbi namreč potrebovali okolipol milijona evrov,
odpadlepa so že vse možnosti, da bi
dobili denar na kakem držav-nem ali evropskem razpisu.Svetniki
so soglašali, da seobčina prijavi na razpis zaposojilo, ob tem pa
se je raz-vila razprava o potrebnostivodovoda na Možjanci, kjerse
ljudje oskrbujejo iz vaške-
ga vodovoda. Voda je po žu-panovih besedah oporečna,zaradi česar
občino opozarja-jo tudi inšpekcije, zato je ob-nova nujna. Na
vodovod pabi priključili tudi naselje po-čitniških hišic, ki vode
sedajnima. Občina naj tem prebi-valcem ponudi, da pri
obnovivodovoda sodelujejo z denar-nim prispevkom, so svetnikiše
naložili občinski upravi.
Posojilo za vodovod
-
7GORENJSKI GLAS
petek, 5. junija [email protected]
Vilma Stanovnik
Kranj - V kranjskem šport-nem parku je bila minulosredo finalna
tekma članske-ga gorenjskega nogometne-ga pokala. Potem, ko so
sepred tekmo predstavili letoš-nji slovenski mladinski po-kalni
prvaki, mladi Triglavo-vi upi, sta na zelnico stopilimoštvi
domačega drugoliga-ša Triglava Gorenjske inkranjski tretjeligaš
Kranj.Tekma, ki sicer nogometnihsladokuscev ni navdušila, se
je končala z izenačenim re-zultatom 1 : 1, po
streljanjuenajstmetrovk pa so se zma-ge 7:6 veselili
nogometašiTriglava Gorenjske, saj jemladi domači vratar MarinoMarič
obranil odločilni golsvojega kolega Šmajda izekipe NK Kranj.
"Nismo pričakovali, da sebodo nasprotniki tako dobroupirali. Še
enkrat se je potr-
dilo dejstvo, da zlasti v poka-lu lahko vsak premaga vsa-kega.
Na koncu smo vendar-le slavili, upam pa, da bomobarve Gorenjske
dobro za-stopali tudi v slovenskempokalu, kjer si želimo pre-magati
tudi kakšnega prvoli-gaša," je po tekmi povedalkapetan Triglava
GorenjskeRok Dovžan, ki je zadovo-ljen tudi s pravkar končano
drugoligaško sezono. "Načr-tovali smo uvrstitev okolipetega
mesta, ki smo jo stretjim mestom presegli.Kljub temu smo bili
maložalostni, saj je le malozmanjkalo do boja za prvoligo," je
povedal kapetanDolžan, ki skupaj s soigralciin vodstvom kluba upa,
dajim bo preboj med prvoliga-še uspel drugo leto.
Nogometaši Triglava Gorenjske (v rdečih dresih) so šele po
enajstmetrovkah premagaliekipo Kranja in osvojili naslov pokalnih
prvakov Gorenjske. / Foto: Gorazd Kavčič
Janko Rabič
Jesenice - Dobre tri ure dolgsredin občni zbor Hokejske-ga kluba
Acroni Jesenice je iz-zvenel kot spoznanje realno-sti, v katerem se
je znašel tanajbolj popularni zimskišport vseh časov v mestu inna
Gorenjskem. Novi pred-sednik Slavko Kanalec je porevizijah
preteklega dela vsvojem poročilu razkril poda-tke, ki so navzoče
poštenopresenetili. Najbolj je odme-vala vsota vseh zaostalih
ob-veznosti različnih upnikov, kiznaša 1,68 milijona evrov, odtega
klub dolguje igralcem424 tisoč evrov. Napovedal je,da je sanacija
kljub težkim ča-som izvedljiva, in sicer v šti-rih do šestih
sezonah. V takš-nih razmerah pa še ni mogo-če postaviti finančnega
okviraza proračun za prihodnjo se-zono. Že sedaj je jasno, da
bobistveno manjši kot lani,predvidoma 1,3 milijona ev-rov, tristo
tisoč evrov bo na-menjenih za zaostale obvez-nosti.
Veliko kritičnih besed naposlovanje kluba v pretekli se-zoni so
izrekli člani nadzor-nega odbora. Med drugim soopozorili, da člani
do lanske-
ga oktobra niso bili seznanje-ni s poslovanjem kluba, prejš-nji
predsednik Dimitrij Pici-ga pa kljub sklepu še vedno nipredal
dokumentacije in fi-nančnega poročila novemupredsedniku. Ugotovili
sotudi, da se je v pretekli sezonidolg v klubu povečal za
stoodstotkov. Predsednik HKAcroni Slavko Kanalec je za-hteval jasno
potrditev, ali sku-paj z drugimi člani upravne-ga odbora uživa
podporo prizahtevni sanaciji kluba. Zanjegovo zaupnico so
glasovalivsi navzoči člani, podpore paniso dobili vsi člani
upravne-ga odbora. Nezaupnico so iz-rekli dosedanjemu
podpred-sedniku Matjažu Skubetu terčlanoma upravnega odboraLjubu
Jasniču in Tilnu Maj-nardiju, podporo pa so dobiličlani upravnega
odbora To-maž Tom Mencinger, MatjažMahkovic, Boris Marčetič inTomaž
Vengar. Podprli sotudi dva nova kandidata zaupravni odbor, in sicer
TedaDjukanovića in DimitrijaMarjanoviča.
Ob soočenju s težkim finančnim stanjem v klubuna občnem zboru
niso dostigovorili o načrtih in ciljihmoštva.
Delavska hranilnicaDelavska hranilnica
PODRUŽNICI DELAVSKE HRANILNICE V KRANJU IN JESENICAH MNOŽIČNO
PRIVABLJATA
NOVE KOMITENTE
ZAKAJ?ODGOVOR NAJDE VSAKDO V NEKAJLETNI
IZJEMNO UGODNI PONUDBI NAŠIH STORITEV
● imetniki osebnih računov imajo največ ugodnosti, zato se jim
morate pridružiti;
● dajemo ugodne gotovinske kredite do 120 mesecevin stanovanjske
kredite do 360 mesecev, s fiksnoobrestno mero;
● omogočamo vam depozitno varčevanje celo do 4,30 % z nominalno
obrestno mero;
● nudimo vam rentno varčevanje z do 5,40 % nominalnoobrestno
mero;
● zanimivo je varčevanje z varčevalno knjižicoz 2,65 % nominalno
obrestno mero;
● ohranjamo najcenejše plačevanje položnic,samo 0,39 EUR in 0,69
EUR;
● obrestne mere so fiksne, že vrsto let pa ohranjamo najnižje
stroške plačilnega prometa.
Če prinesete ta oglas, vam odobrimo potrošniški kreditdo 120
mesecev, BREZ STROŠKOV ODBRITVE in znižanoobrestno mero za 0,60
odstotne točke od redne, že takougodne ponudbe!
Z veseljem Vas pričakujemo v naših poslovnih enotah: v Kranju,
Koroška cesta 19, tel.: 04/2815 300 (-09), na Jesenicah, Cesta
maršala Tita 63, tel.: 04/580 92 70(-74), vsak delovni dan od 8.30
do 17.00 ure.
Spletna stran: www.delavska-hranilnica.siE-pošta:
[email protected]
Pokal nogometašem Triglava Kranjski drugoligaši ekipe Triglava
Gorenjske so se v sredo veselili naslova pokalnih prvakov
Gorenjske.
Vilma Stanovnik
Kranj - "Tako jaz osebno kotvsi Kranjčani smo ponosnina tvoj nov
uspeh, na rezul-tat, s katerim si dokazal, daje s trdim delom,
vztrajnost-jo pa tudi z besniško trmomogoče doseči marsikaj,"
jeminulo sredo našega naj-boljšega kolesarja Tadeja Va-ljavca
pozdravil kranjski žu-pan Damijan Perne in muob čestitkah zaželel
tudi veli-ko uspeha na novih preiz-kušnjah.
"Na začetku letošnje sezo-ne je bilo težko, saj sem bilodlično
pripravljen, nato pasem zbolel in se nekako po-bral šele tik pred
Girom.Tako sem upal, da mi bovendarle uspel dober rezul-tat, čeprav
si tega nisem upalnapovedovati preveč naglas,"je županu in drugim
go-stom, zbranim v prostorihkranjske občine, povedal Ta-dej
Valjavec, ki je letos naGiru nastopil že šestič, zanjim pa je tudi
že vrsta preiz-kušenj na drugih največjihdirkah. "Čeprav je bil
Giroletos drugačen kot prejšnjaleta, pa je bila za nas,
tekmo-valce, to klasična dirka. Pe-klenski tempo, ko je bila
vro-
čina še hujša kot klanec, mije bil očitno pisan na kožo,seveda
pa so veliko pomaga-le tudi dolgoletne izkušnje,"je poudaril Tadej
Valjavec, kije svojo kolesarsko kariero za-čel pred 22 leti v
kranjskiSavi.
"V kolesarskem klubuSava smo ponosni na to, daje bil Tadej
dvanajst let naščlan in da smo vzgojili takodobrega kolesarja.
Mislim,
da s to uvrstitvijo še ni rekelzadnje besede in da se
lahkonadejamo njegovih novihodličnih rezultatov," je po-udaril
Franc Hvasti, Tadejpa je povedal, da je njegovprvi nov izziv
uspešen na-stop na dirki po Švici, dirkipo Franciji pa se je letos
od-povedal. Če bo vse po načr-tih, bo nastopil na dirki po Španiji
in nato tudi nasvetovnem prvenstvu v Švici.
Za odlično deveto mesto na Giru je Tadeju Valjavcu čestital tudi
kranjski župan Damijan Perne. / Foto: Gorazd Kavčič
Pomagala tudi besniška trmaPo odličnem devetem mestu na
kolesarski dirki po Italiji je BesničanaTadeja Valjavca sprejel
kranjski župan Damijan Perne.
Nogometni klub Naklobo jutri, v soboto, 6. juni-ja, pripravil
dan nogome-ta. Prireditev na nogo-metnem igrišču v Na-klem se bo
začela ob 11.uri. Čez dan se bodo zvr-stile številne
nogometnetekme, vrhunec nogo-metnega dogajanja pa boderbi Naklo :
Lesce ob 18.uri. Zvečer bo veselica sskupino Turbo Angels.
Ura resnice za jeseniški hokej
Bled
Blejski odbojkarji znova v ligi prvakov
Prejšnji konec tedna so s se-deža Evropske odbojkarskefederacije
(CEV) poslali ob-vestilo, da bo imela Slovenijatudi v prihodnji
sezoni svoje-ga predstavnika v elitni ligiprvakov. Eno izmed dveh
va-bil, ki jih je letos podelil CEV,je tako pripadlo državnim
pr-vakom, moštvu ACH Volley,ki bodo tako že tretjo sezonozapored
zastopali barve Slo-venije v elitni konkurenci."Ponovnih nastopov v
ligi pr-vakov se veselimo. Pokazalismo, da znamo
pripravitispektakularno vzdušje in znjim smo močno
povečaliprepoznavnost odbojke prinas. Nastop z najboljšimiklubi
Evrope bo najpomemb-nejši izziv kluba v prihajajočisezoni," je
novico komentiralpredsednik blejskega klubaRasto Oderlap. Sicer pa
božreb skupin na Dunaju 26.junija. V. S.
Ljubljana
Domžalčani podprvaki
Minuli torek se je s tretjo fi-nalno tekmo lige UPC kon-čalo
letošnje državno prven-stvo v košarki za moške. Vvelikem finalu sta
se pome-rili ekipi Uniona Olimpije indomžalskega Heliosa. Navseh
treh tekmah so slavilikošarkarji Uniona Olimpijein postali prvaki.
V. S.
-
GORENJSKI GLASpetek, 5. junija 20098 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Na kranjskem okrož-nem sodišču so v torek popoldrugi uri
obravnave ob-sodili Roberta Ambrožiča izRadovljice. Sodni senat
podvodstvom sodnice AndrejeRavnikar mu je zaradi ropain poskusa
ropa naložil letoin sedem mesecev zapora. 5.decembra lani je namreč
za-maskiran in z lovskim no-žem v roki vkorakal v proda-jalno
Petrolovega bencin-skega servisa na Gorenjskicesti v Radovljici in
z grož-njo prodajalca Simona Ko-driča prisilil, da mu je izro-čil
640 evrov dnevnega iz-kupička. 8. aprila je posku-šal oropati še
Petrolov servisob glavni cesti v Radovljici,vendar se prodajalec
FrancBaloh ni uklonil njegovimzahtevam, čeprav jih je pod-krepil s
sekiro in z njo protinjemu tudi zamahnil. Poodločitvi sodišča bo
moralPetrolu vrniti tudi ukradenidenar.
"To sem storil, ker sem bildolžan denar za drogo. Navsak način
sem ga moral vr-niti oziroma vsaj dokazati,da ga poskušam vrniti,"
je vzagovor povedal komaj 23-letni Radovljičan, ki je polastni
izjavi z drogo zasvojenže zadnjih pet, šest let. Zara-di preprodaje
mamil zopernjega na okrožnem sodiščupoteka še en kazenski
posto-pek.
"Obdolženi je dejanji od-krito priznal in je tudi podro-bno
opisal, kako ju je izvršil,njegovo priznanje pa je pod-prto tudi z
drugimi nespo-rnimi dokazi. Vprašanje je,kakšno kazen mu
določiti,saj gre za sorazmerno mla-dega človeka," je dejalaokrožna
državna tožilka Ire-na Kuzma in opozorila, da jemladenič pri ropih
uporabilnevarni orožji, njegova agre-sivnost pa se je tudi
stopnje-vala. Po njenem bi bila za iz-vedeni rop pravična kazenleto
in pol zapora, za spodle-tel rop pa pol leta manj.
Zagovornica Ladi Voršič jeopozorila, da je obdolženec
spriznanjem pripomogel krazjasnitvi primera, sodiščupa predlagala,
da pri odmerikazni kot olajševalno okoliš-čino upošteva tudi
neureje-ne družinske razmere, mla-dost, težke socialne razmere,
nekaznovanost, pripravlje-nost na zdravljenje odvisno-sti in
vzrok storitve kaznivihdejanj, kar je sodišče pri do-ločitvi kazni
tudi upoštevalo.Prisluhnilo pa je tudi tožilkiin zaradi ponovitvene
nevar-nosti Ambrožiču podaljšalopripor.
Ropal zaradi dolgov za drogoTriindvajsetletni odvisnik Robert
Ambrožič iz Radovljice se je zaradi nakopičenih dolgov za drogo
odločiloropati bencinska servisa v domačem kraju. Prvič je odnesel
640 evrov, drugič je zbežal praznih rok.
Simon Šubic
Kranj - Na ministrstvu zapravosodje načrtujejo
velikoorganizacijsko reformo sod-stvo, v okviru katere bodonajprej
na vrhovnem sodiš-ču ustanovili posebno skupi-no sodnikov, ki se
bodoukvarjali z zahtevnejšimi za-devami gospodarskega kri-minala,
je v sredo napovedalminister za pravosodje AlešZalar. V
specializirani odde-lek naj bi bili dodeljeni izku-šeni in posebej
usposobljenikazenski ali gospodarskisodniki, ki jih bodo
izbraliprek javnega razpisa.
Osnutek novele zakona o sodiščih, ki predvidevaustanovitev
posebnega od-
delka vrhovnega sodišča zareševanje zahtevnejših za-dev
gospodarskega krimi-nala, bo šel zdaj v splošnorazpravo, vlada naj
bi pred-log novele zakona poslala vdržavni zbor še pred pole-tnimi
počitnicami, predla-gane spremembe pa naj bizačele veljati z letom
2010,je napovedal Zalar. Poseb-na skupina sodnikov se boukvarjala s
kaznivimi deja-nji lažnega stečaja, zlorabepoložaja ali zaupanja,
nedo-voljenega dajanja oz. spre-jemanja daril, pranja de-narja ter
hujše oblike davč-nih utaj in zatajitev, je raz-ložil Boštjan
Škrlec, držav-ni sekretar na ministrstvuza pravosodje.
Posebni sodniki za gospodarski kriminalZ najtežjimi zadevami
gospodarskega kriminala naj bi se po novem ukvarjal
posebenspecializirani oddelek sodnikov.
Simon Šubic
Kranj - V nadaljevanju soje-nja na kranjskem okrož-nem sodišču
zoper do-mnevna jeseniška roparjaBoštjana Razingarja inAmirja
Bešića sta v ponede-ljek pričala policist AntonKert, ki je
sodeloval v hišnipreiskavi pri Razingarjevih30. aprila lani, ko je
pismo-noša na Jesenicah v oboro-ženem ropu ostal brez8600 evrov, in
kriminalistPrimož Donoša, koordina-tor policijske preiskave.
Na številna vprašanja za-govornikov Petra Žnidaršičain Milana
Krstića je prvi od-govarjal policist Kert, ki jepojasnil, da so v
Razingarje-vem stanovanju preiskalivse prostore razen ene
sobe,katerih vrata so bila zakle-njena oziroma pokvarjena,kot je
policistom zatrdilaRazingarjeva žena. Kert jeposumil, da utegne
osum-ljeni pobegniti skozi okno,zato je odšel ven, kjer je
za-slišal ropot, nato pa podoknom ugledal poštarskotorbo. Boštjana
Razingarjaso prijeli še v sobi, po katerije bilo raztresenih tudi
1700evrov. V nadaljevanju hišnepreiskave so policisti v dru-gem
delu hiše, v sobi Razin-garjevega polbrata, odkrili
še Amirja Bešića in tudižensko torbico, v kateri jebilo sedem
tisoč evrov.
Koordinator policijskepreiskave Primož Donošaje pojasnil, da so
kriminali-sti Boštjana Razingarja naj-prej povezali z ropom
vblejskem hotelu Savica, koje bilo avgusta lani ukrade-no skoraj
154 tisoč evrov.Med izvajanjem posebnihukrepov so ugotovili, da
bonaslednji cilj Razingarja inBešića najverjetneje poštnovozilo, in
sicer na dan raz-voza denarja za pokojnine.Prav zato so ju imeli
naočeh že v noči na 30. de-cember, tajno opazovanjepa so končali ob
6.35 zju-
traj, ko so denar že varnorazvozili po poštah. Da bo-sta kmalu
zatem oropalapoštarja, niso pričakovali.Tega jutra so se tako
odloči-li za izvedbo hišne preiska-ve pri Razingarju, za kateroso
sodno odredbo pridobiliže 15. decembra. Na vpraša-nje odvetnika
Žnidaršiča,ali je običajno, da policijana realizacijo hišne
pre-iskave čaka tako dolgo, jeDonoša odgovoril, da takovečkrat
ravnajo. "Hišnopreiskavo smo nameravaliizvesti, ko bi prišlo do
nove-ga kaznivega dejanja, da bina ta način zavarovali ukra-deni
denar," je povedal kri-minalist.
Robert Ambrožič bo moral na pravnomočnost sodbe počakati v
priporu.
Rop presenetil policisteBoštjan Razingar in Amir Bešić naj bi
načrtovala rop poštnega vozila in ne"samo" poštarja, je na sodišču
povedal kriminalist Primož Donoša.
Amir Bešić (v karirasti srajci) in Boštjan Razingar (zadaj v
črnimajici) naj bi načrtovala rop poštnega vozila. / Foto: Gorazd
Kavčič
Valburga
Kuhinja bo nova
V noči na torek so neznani storilci iz stanovanjske hiše v
Valburgi odnesli gospodinjske aparate. Lastnika so oško-dovali za
okoli štiri tisoč evrov.
Jesenice
Kje bodo sedaj klali?
V minulih dneh je neznani storilec vlomil v poslovne prostore na
Jesenicah in si prilastil opremo za zakol živali vvrednosti
približno deset tisoč evrov.
Kamnik
Kolesaril bo
V Kamniku je nekdo iz kletnih prostorov stanovanjskegabloka
odtujil gorsko modro-belo kolo Scott na 24 prestav.Lastnik je
gmotno škodo ocenil na okoli tristo evrov.
Komenda
Zrezati morajo pločevino
V noči na ponedeljek so neznani storilci vlomili v podjetje v
okolici Komende in ukradli napravo za rezanje kovine.Podjetje so
oškodovali za okoli štiri tisoč evrov.
Šmarca
Tatovi v cerkvi
Kamniške policiste so pred dnevi obvestili, da je nekdo razbil
okno na cerkvi svetega Mavricija v Šmarci in vstopilvanjo. V cerkvi
je razbil še vrata zakristije, kjer pa ni ničesarvzel. S. Š.
Kamnik
Tat potreboval navigacijo
Policisti v Kamniku so obra-vnavali dva vloma v osebnivozili. Na
Ulici Matije Blejcaje nekdo razbil steklo na av-tomobilu, iz
katerega je od-nesel navigacijsko napravoGarmin NUVI 225. Na
Ljub-ljanski cesti je iz odklenjene-ga avtomobila izginil
nahrb-tnik s športno opremo indaljinec garažnih vrat.
Davča
Ukradli prikolico
V Davči je nekdo ukradelprikolico Pongratz LPA180Uz registrsko
oznako KR J4-765 in lastnika oškodoval zaokoli 2.500 evrov. S.
Š.
-
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
NA ROBU
SLOVENCI PO SVETU
RAZGLED
Evropske volitve Slovenci po svetu
Ta teden so v vseh državah Evropske unije volitve v evropski
parlament.
Bolezni
Že tretja generacija Slovencev vArgentini ohranja
slovenščino.
Tema:
Kako ublažiti posledice gospodarske krize -pogovor z dr. Jožetom
Mencingerjem
S problematiko rakavih bolezni se ukvarja tudi računsko
sodišče.
Na sliki: delavci kamniškega KIK-a med nedavno stavko I Foto:
Gorazd Kavčič
-
10 petek, 5. junija 2009
Evropske volitve
Danica Zavrl Žlebir
Britanci in Nizozemci sovolili že v četrtek, Irci in Čehidanes,
sledijo jim Italijani,Latvijci in še nekateri drugi vsoboto, večina
evropskih dr-žavljanov, med njimi tudiSlovenci, pa bo volila v
nede-ljo. Letošnje volitve so najob-sežnejše doslej. Petsto
mili-jonov Evropejcev iz 27 državbo izvolilo 736 poslancev, kinas
bodo zastopali v Evrop-skem parlamentu naslednjihpet let. Slovenija
je v Evrop-ski uniji od leta 2004, takratso bile pri nas tudi prve
ev-ropske volitve, ki pa se jih jeudeležilo zgolj 29
odstotkovdržavljanov. Volilna udelež-ba sicer upada v vseh drža-vah
unije, v Sloveniji pa jebila med najnižjimi. Zaveda-joč se tega
problema so ževeč mesecev pred letošnjimivolitvami v evropski
parla-ment in pred politično volil-no kampanjo začeli s
celovitodržavljansko kampanjo, v ka-teri so volivke in volivce
oza-veščali o pomembnosti voli-tev in vplivu evropskih insti-tucij
na naše življenje. Spo-ročali so nam, da ima Evrop-ski parlament
odločilno vlo-go pri odločanju, kako bo po-rabljen letni proračun
EU vvišini okoli 133 milijard ev-rov, da ukrepi EU ščitijo
pri-hranke varčevalcev, da zaradiukrepov EU vozimo varnejšain bolj
"zelena" vozila, da jeprogram ERASMUS, ki ga jeodobril Evropski
parlament,približno 1,2 milijona štu-dentom dal priložnost za
štu-dij v drugi državi EU, da jeEvropska unija največji doba-vitelj
humanitarne pomočina svetu in še marsikaj dru-gega. Ko smo v
zadnjih ted-nih pred volitvami povpraše-vali ljudi, kako pomembnese
jim zdijo evropske volitvein kakšne koristi vidijo vtem, da smo že
pet let članivelike evropske druščine,smo dobivali različne
odgo-vore, od tega, da je ljudemBruselj odmaknjeno biro-kratsko
središče, kjer se odlo-ča brez vpliva majhnih dr-žav, do
prepričanja, da drža-va prek svoje vlade in peščiceposlancev lahko
uveljavljasvoje interese. O slednjem sonas v mesec dni trajajoči
po-litični volilni kampanji pre-pričati tudi slovenski kandi-dati
za poslance v evropskemparlamentu. O tem je prepri-čan tudi prvak
opozicije Ja-
nez Janša: "Evropski parla-ment je v zadnjem obdobjupostal
zakonodajalec, kjer sevečina najpomembnejšihodločitev sprejema s
soglas-jem. Biti v odborih in komi-sijah, ki pripravljajo te
odlo-čitve, je za vsako državo zelopomembno. Slovenija ima lesedem
poslancev, vendar seda prek političnih skupin za-gotoviti vpliv na
ključne odlo-čitve. Mnoge od teh, sprejetev evropskem parlamentu,
padržavljane zadevajo v pov-sem vsakdanjem življenju."
Mojca Drčar Murko, dose-danja poslanka evropskegaparlamenta, ki
za novi man-dat ne kandidira več, pa je vsvojem pozivu volivkam
involivcem zapisala, da bodo zvolitvami ustanovam Evrop-ske unije
dali demokratičnopooblastilo za postopno,smotrno povezovanje
nacio-nalnih interesov v okviru Ev-rope. In dodaja: "Ozračje,
vkaterem poteka volilna bitka,zaradi poglabljanja
svetovnegospodarske krize, ni navdu-šujoče. Nalezljivi optimizem,ki
je pred petimi leti sprem-ljal razširitev EU na območjasrednje in
vzhodne Evrope,je pozabljen. V prvotnih dr-žavah članicah tožijo o
utru-jenosti in si domišljajo, da bijim bilo bolje v
domnevnovarnejšem zatišju zahodno-evropskega trga. V na
novopridruženih članicah ne skri-vajo razočaranja, da se velika
pričakovanja niso uresničilain težave radi pripišejo"Bruslju". V
obeh delih Evro-pe je v zraku vprašanje osmislu nadaljevanja
združe-vanja celine. Kot dosedanjaevropska poslanka iz Slove-nije
se zavedam, da bi EU zadolgo časa obtičala v dvomih,če bi bilo
premajhno zani-manje evropskih državljanovza volitve mogoče
razložitikot odmik od "evropskihidej" in kot namig za
iskanjerešitev v okviru posameznihdržav. Vrnitev domov je ne-mara
kratkoročno privlačnogeslo, a za tako majhno drža-vo, kakršna je
Slovenija, je vdanih mednarodnih razme-rah zelo tvegano, morda
celousodno." Pravi, da so tudi za-četek evropske ideje sprem-ljali
pomisleki. "Poslanica Ev-ropejcem", ki so jo 7. maja1948 pripravili
udeleženci ev-ropskega kongresa v Haagupod predsedstvom
WinstonaChurchilla, je omenjala dile-me, ki so močno podobne
da-našnjim, a jih je nadgradila sprepričljivim in daljnovid-nim
geslom: "Nobena od na-ših držav ne more resno upa-ti, da bi lahko
sama ubranilasvojo neodvisnost".
In kako o volitvah razmiš-ljajo politično nevpleteniljudje.
Predsednik upravedružbe Sava Janez Bohoričpravi: "Slovenija je z
vstopomv EU postala enakopravnačlanica velike evropske skup-
nosti, kar je tudi za državlja-ne Slovenije in za vse
našegospodarstvo še kako po-membno. PrepoznavnostSlovenije kot
članice EU sekrepi in lahko še naprej po-membno prispeva k
uresni-čevanju slovenskih interesovin h krepitvi
gospodarskegasodelovanja tako znotraj EUkot z državami v svetu.
Naj-večja pridobitev za vse Slo-vence pa so štiri svobode zno-traj
Evrope. To so svobodapretoka blaga in storitev, de-narja, znanja in
ljudi brezmejnih in carinskih ovir. Vokviru Evrope se bo
Slovenijalahko še uspešneje razvijalain zagotavljala
blagostanjesvojim državljanom v skladuz evropskimi vrednotami
inzakoni, ki jih skupaj z drugi-mi evropskimi narodi so-ustvarja.
Slovenija se je zvstopom v EU odrekla delusvoje samostojnosti, s
tem papridobila pravico soustvarjatiskupno prihodnost Evrope.
Spolnopravnim članstvom vEU pa imamo državljani Slo-venije tudi
pravico in dolž-nost voliti naše predstavnikev evropski parlament.
Našipredstavniki s svojim delova-njem v evropskem parlamen-tu in v
drugih organih EU tosoustvarjanje prihodnosti Ev-rope v imenu vseh
državlja-nov Slovenije tudi praktičnoizvajajo, zato je pomembno,da
za to odgovorno nalogo iz-volimo najboljše.
Ta teden so prvi volili Britanci, Slovenci pa nad predčasnih
volitvah že v torek. I Foto: Gorazd Kavčič
Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja iz Škof-je Loke: "Menim,
da so evropske volitve za naspomembne, saj smo vendarle del te
Evrope. Ssvojimi poslanci bi morali tvorno kreirati življe-nje
celotne Evropske unije (v skladu z našimimožnostmi in
pričakovanji); vprašanje pa je, ko-liko smo pri tem uspešni. Zato
je izbira našihpredstavnikov, ki naj bi po svojih najboljših mo-čeh
zagovarjali naše interese v uniji, še kako po-membna." I Foto:
Gorazd Kavčič
Janez Bohorič, predsednik uprave družbe Sava izKranja: "S
polnopravnim članstvom v EU imamodržavljani Slovenije tudi pravico
in dolžnost voli-ti naše predstavnike v evropski parlament.
Našipredstavniki s svojim delovanjem v evropskemparlamentu in v
drugih organih EU to soustvarja-nje prihodnosti Evrope v imenu vseh
državljanovSlovenije tudi praktično izvajajo, zato je po-membno, da
za to odgovorno nalogo izvolimonajboljše." I Foto: Tina Dokl
Božo Pogačar, direktor Centra za socialno deloJesenice: "Ob
obsežnem strokovnem delu zaspremljanje politike nimam ne časa ne
energije.Volitev se sicer udeležujem, tudi nedeljskih sebom. Imam
pa vtis, da se evropskih volitevudeležuje manj ljudi kot lokalnih
ali parlamen-tarnih, ker se jim zdi evropska politika malce
oddaljena, čeprav so za našo državo najbrž precejšnjega pomena." I
Foto: Urša Petrnel
Evropa sedmič, Slovenijadrugič na volitveTa teden so v vseh
državah Evropske unije volitve v evropski parlament. Evropejci
volijo sedmič po vrsti, Slovenci gremo na evropske volitve
drugič.
Mnenja
-
11petek, 5. junija 2009
Aktualno
Foto
: Tin
a D
okl
Suzana P. Kovačič
"63.561 ljudi je leta 2005imelo raka in samo v tem letujih je za
to boleznijo zbolelo10.720. Zaradi raka je istegaleta umrlo 5119
ljudi, kar jepredstavljalo 27,2 odstotkavseh smrti," je povedal
TomažVesel, prvi namestnik Račun-skega sodišča Republike
Slo-venije. Mogoče se sliši nena-vadno, da se s tem ukvarja
Ra-čunsko sodišče, a ravno ta in-stitucija je pred kratkim
pred-stavila revizijsko poročilo podnaslovom Kako se Slovenijasooča
s problematiko rakavihbolezni. Revizijo so izvedli odjanuarja 2000
do februarja2009, pod drobnogled pa sovzeli ministrstvo za zdravje,
kinaj bi bilo osrednji nosilecpreventivnih programov pre-prečevanja
in obvladovanja ra-kavih obolenj. "Brez osrednjepovezovalne in
koordinativnevloge ministrstva za zdravjeobstoječa mreža akterjev,
kotso inštitut za varovanje zdrav-ja, območni zavodi za
zdrav-stveno varstvo, onkološki in-štitut, različni izvajalci
zdrav-stvene dejavnosti in nevladneorganizacije ne morejo
učin-kovito izvajati načrtovanih ak-tivnosti. Ugotovili smo, da
sta-nje ni v celoti zadovoljivo, patudi cilji izvajanja
aktivnostipreventive rakavih bolezni nanivoju države so
pomanjkljivoopredeljeni. Stanje na podro-čju financiranja primarne
pre-ventive rakavih bolezni je ne-pregledno: breme raka v
Slo-veniji ni samo osebno breme,ampak ima tudi javno-fi-nančne
posledice," je povedalTomaž Vesel in dodal, damora ministrstvo za
zdravje vdevetdesetih dneh pripravitiodzivno poročilo.
Stroški zdravljenja rakavihbolezni v obdobju 2000-2007so na
onkološkem inštitutuznašali 286,6 milijona evrov.Za financiranje
primarne pre-ventive v letih 2000-2007 jeministrstvo za zdravje
name-nilo 20,5 milijona evrov za vsekronične nenalezljive bolezniin
raka skupaj. Še vedno pa sopodatki glede na različne izva-jalce
pomanjkljivi.
Najpogostejši je kožni rak
Po napovedih naj bi v Slove-niji do 74. leta starosti za ra-kom
zbolel vsak tretji moškiin vsaka četrta ženska, rojenaleta 2005.
Najpogostejše vrsteraka pri nas so kožni rak, ra-zen melanoma (15,9
odstot-ka), rak debelega črevesa indanke (12,1 odstotka), rak
na
pljučih (11,4 odstotka), rak nadojkah (10,8 odstotka),
sledijorak na prostati (8,5 odstotka),rak na želodcu, rak v glavi
invratu, rak na materničnemvratu, ... "Ministrstvo delujepredvsem
na področjih ome-jevanja kajenja in porabe alko-hola ter
spodbujanja zdraveprehrane in telesne dejavno-sti. Več pozornosti
bi moralonameniti tudi izvajanju pre-ventivnih aktivnosti na
podro-čju kožnega raka in raka naprostati," je izpostavil
Vesel.
Program ZORA je uspešen
Zdravljenje večine rakavihobolenj je uspešnejše, če se
jihodkrije v začetni fazi. "Aktiv-nosti so usmerjene na izvaja-nje
priporočenih presejalnihprogramov, katerih učinki po-membno
vplivajo na zmanjša-nje obolevnosti in zmanjšanjeumrljivosti.
"Presejanje po-meni iskanje predstopenj alizačetne bolezni med na
videzzdravimi ljudmi s preprostimipreiskavami, ki izločijo tiste,
kiimajo morda predinvazijskoali zgodnjo invazijsko oblikoraka,
zaradi česar so pri njihpotrebne nadaljnje diagnostič-ne
preiskave," je pojasnilaMaja Primic Žakelj, dr. med.,z Onkološkega
inštituta Ljub-ljana.
Presejalni program ZORA,ki ga izvajajo v onkološkeminštitutu, po
petih letih delo-vanja že kaže pomembne jav-no zdravstvene
rezultate. Prvije visoka pregledanost žensk,torej odstotni delež
žensk vstarosti od 20. do 64. let, kiso v treh letih, kolikor je
pri-poročeni interval med prese-jalnimi pregledi, opravile vsajen
pregled brisa maternične-ga vratu. "Če preračunamo
pregledanost na pet let je prinas ta stopnja 82,1-odstotna.V
Veliki Britaniji je bila v is-tem obdobju 78,6-odstotna,na Finskem
pa že dolga letane presega 70 odstotkov.Drugi pomemben rezultat
jemanjše število novih prime-rov raka na materničnem vra-tu,
incidenca raka na mater-ničnem vratu se je v petih le-tih delovanja
presejalnegaprograma zmanjšala za do-bro četrtino,” je
povedalaŽakljeva.
Program SVIT. Gre prepočasi?
Rak na debelem črevesu indanki je druga najpogostejšavrsta raka
v Sloveniji. Poleg vi-soke incidence je ena največ-jih težav pri
zdravljenju te vr-ste raka pozno odkrivanje -kar 85 odstotkov tega
raka jeodkritega v napredovani fazi.Nosilec državnega
programazgodnjega odkrivanja raka nadebelem črevesu in
dankiprograma SVIT je Zdravstve-ni dom Ljubljana - enota
pre-ventive CINDI Slovenija. Vpreteklem letu so načrtovali,da bodo
v projekt vključili260 tisoč vabljenih oseb, a sojih do oktobra
2008 povabilile nekaj čez devet tisoč. "Žalje bil v letu 2008
izvedensamo pilotni del ProgramaSVIT, v katerega so bili vklju-čeni
prebivalci Ljubljane,Kranja in Celja v starosti od64. do 68. let,
ki so imeli ure-jeno obvezno zdravstveno za-varovanje. Naslovnikom
jebilo vročenih 9090 vabil, od-zvalo se je 42,1 odstotka
vab-ljenih. Žal je poleti 2008 pri-šlo do resnih
organizacijskihzapletov, ki so povzročili teža-ve na področju
delovanja in-formacijskega sistema, ki
podpira Program SVIT. To jebil tudi razlog, da se je izvaja-nje
programa na državni rav-ni začelo šele sredi aprila2009. Letos
prioritetno vabi-mo tiste, ki so rojeni leta1920, poleg teh pa
osebe, ro-jene na neparne letnice. Dokonca maja smo že poslali
18.767 vabil v program," je po-vedala Marjeta Keršič -
Svetel,predstavnica za stike z jav-nostmi Programa SVIT.
Zgodnje odkrivanje rakana dojkah
"Presejalni program zaraka na dojkah DORA zahte-va poleg
ustreznega informa-cijskega sistema tudi visokokakovostno opremo
(mamo-grafe) in primerno usposob-ljeno osebje (radiologe in
ra-diološke inženirje). Večinamamografskih aparatov vSloveniji za
presejanje ni pri-merna, žal pa tudi nimamodovolj usposobljenega
osebjaza delo v presejanju. Na On-kološkem inštitutu
Ljubljanavzpostavljamo prvi presejal-no-diagnostični center, ki
de-luje od aprila 2008, a ta zara-di neurejenega načina plače-vanja
storitev izvajalcem v pr-vem letu ni deloval v polnemobsegu," je
povedala Žakljeva.
V letu dni se je v okviru pro-grama DORA presejalnegapregleda,
na katerega vabijoženske med 50. in 69. letomstarosti, udeležilo 63
odstot-kov vseh naročenih žensk.
"V odzivnem poročilu mi-nistrstva za zdravje pričakuje-mo
(najmanj) dvoje: rešitevProgramov SVIT in DORAter učinkovit državni
programobvladovanja rakavih boleznis terminskim in
finančnimplanom," je zaključil TomažVesel iz računskega
sodišča.
Center za bolezni dojk v kranjski bolnišnici ni vključen v
državni program DORA. Leta 2006so v centru diagnosticirali 50
primerov raka na dojki. Na sliki Urška Gregorčič, dipl. ing.
radiologije. V centru si želijo digitalni aparat, ki bi bil bolj
natančen kot sedanji analogni.
Breme raka v SlovenijiRačunsko sodišče je predstavilo revizijsko
poročilo o tem, kako se Slovenija sooča s problematiko rakavih
bolezni. Rakave bolezni so drugi najpogostejši razlog za
hospitalizacijo in predčasno upokojevanje.
Tomaž Vesel, prvi namestnik predsednika Računskega sodišča
Republike Slovenije: "Problematika rakavih obolenj je sicer
obravna-vana v različnih predpisih, vendar pa Slovenijaše nima
celostnega načrta aktivnosti in ukrepovna tem področju. Državni
program obvladovanjarakavih bolezni, ki je v pripravi, bi lahko
olajšalnačrtovanje, koordiniranje, izvajanje in spremlja-nje vseh
aktivnosti, vendar bo za njegovo uresni-čitev potrebno zagotoviti
tudi ustrezne pogoje."
Dr. Miroslav Kranjc, vrhovni državni revizor:Pri nas imamo
državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb
maternične-ga vratu ZORA, ki je tudi edini v celoti vzpostav-ljen
in delujoč organiziran državni program presejanja raka v Sloveniji.
Obstajata tudi državni program zgodnjega odkrivanja raka debelega
črevesa in danke SVIT ter državni program zgodnjega odkrivanja raka
na dojkiDORA. Programa sta vsebinsko dobro zastavlje-na, a imata
veliko "tehničnih" težav."
Mojca Činč, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje
pri ministrstvu za zdravje: "Zadnjega pol leta je postalo
obvladovanje rakaprioriteta na ministrstvu. Pripravljen je
osnutekdržavnega programa, ki ga bodo strokovnjaki šezadnjič
kritično pogledali, zatem ga bomo poslali v vladno proceduro. Glede
presejalnihprogramov ZORA, SVIT in DORA lahko povem,da vsi trije v
tem trenutku delujejo in da je šlopri vseh za velik organizacijski
in vsebinski zalogaj." I Foto: Tina Dokl
-
12 petek, 5. junija 2009
Pogovor
Štefan Žargi
Znani ste po oznaki "casinokapitalizem", s katero razla-gate
krizo kapitalizma, ki jepripeljala do finančne innato tudi do
svetovne go-spodarske krize. Pojasnitenam, na katere pojave
indeviacije pri tem mislite?
"Lahko bi rekli, da ima "ca-sino kapitalizem" pet sesta-vin.
Prva je nadomeščanjelastnikov družb z lastnikipremoženja; tem ni
mar uso-da družb in zaposlenih vnjih, zanima jih le, kolikobodo
iztržili za del ali vse pre-moženje družb, ki so ga naj-večkrat že
pridobili z name-nom, da bi ga z dobičkomprodali. Druga sestavina
jekapitalski trg, na katerem najbi se zbirali prihranki za
in-vesticije, določala prava vred-nost družb in izvajala kontro-la
upravljanja, dejansko pa jepostal nekakšna velika igral-nica, v
kateri se lastniki pre-moženja igrajo "monopoli".Tretja sestavina
je "finančnopoglabljanje"; gre za ustvarja-nje novih finančnih
produk-tov in virtualnega bogastva zzadolževanjem. Četrta
sesta-vina so križna in verižna last-ništva, ki zamegljujejo
lastni-ške povezave. Kot pete sesta-vine ne gre spregledati tudivse
večje privatizacije dejav-nosti, ki po svoji naravi ne so-dijo na
trg, kot so zdravstvo,šolstvo in socialna varnost.
Dodajmo še globalizacijo,ki je v veliki meri globalizaci-ja
ameriškega tipa "share hol-der value" kapitalizma. Glo-balizacija
namreč omogoča,da so lastniki na enem koncusveta, njihovo
premoženje pana povsem drugem. Tudizato delavci postajajo brezim-na
"delovna sila", nekakšenreprodukcijski material, kinaj bi bil kar
se da poceni infleksibilen - pripravljena dela-ti za vse manj in
zmeraj zno-va iskati novo delo. Z njo seproizvodnja seli od tam,
kjerje "delovna sila" draga, tja,kjer je poceni in kjer ne po-znajo
socialnih pravic. Globa-lizacija je, ne nazadnje, omo-gočila okužbo
svetovnega go-spodarstva z ničvrednimiameriškimi papirji."
Krizo je sprožil po zlomuameriškega nepremičnin-skega trga pok
balona virtu-alnega premoženja, ki pa jebilo z ničvrednimi
vred-nostnimi papirji razširjenopraktično po vsem svetu.
Menite, da je že mogoče re-alno oceniti obseg tega?
"Zlom ameriškega nepre-mičninskega trga je bil samopovod; kriza
bi se lahko zače-la tudi na kakšnem drugemtrgu, ki je slonel na
zadolže-vanju, finančnih produktihin ustvarjanju
virtualnegabogastva. Dogajanja, ki soustvarila "casino"
kapitali-zem in pripeljala v krizo, paso se začela pred štirimi
de-setletji. Ocene, kolikšno jevirtualno premoženje, semočno
razlikujejo; po nekajocenah je bilo finančno pre-moženje na svetu
pred štiri-mi desetletji približno tolikš-no kot svetovni
nominalnidružbeni produkt, pred krizopa je bilo petkrat večje
oddružbenega produkta."
Ocenili ste, da so ZDA naj-bolj zadolžena država, kipreko
svojega dolarja, ki ješe vedno svetovna valuta,prenašajo svoje
dolgove posvetu. V kolikšni meri lahkosvetovne borze to
nevtralizi-rajo s tečaji valut?
"Sam tega seveda nisemocenil; ocene sem prebral;številke pa so
malone ne-predstavljive. Skupna zadol-ženost Američanov -
prebi-valstva, podjetij, bank in dr-žave naj bi znašala kar
3,8-krat več od letnega produktaZDA. Dolgove prenašajo vsvet prek
primanjkljaja na te-
kočem računu in s prodajoobveznic, s katero druge de-žele,
predvsem Kitajska, fi-nancirajo še notranji ameri-ški dolg. Z
zmanjševanjemvrednosti dolarja seveda iz-gubljajo upniki, ki pa so
pri-manjkljaje prisiljeni financi-rati še naprej zato, da
lahkoprodajajo svoje proizvode.Če bi jih nehali, bi se jimustavila
proizvodnja."
Evropa pozablja na svoj so-cialno-tržni sistem kapita-lizma in
je uvozila ameriškiturbo kapitalizem, čigar po-sledice so v krizi
za ljudi šehujše. Ali bo kriza ustavilaglobalizacijo?
"Prav pozabljanje socialno-tržnega kapitalizma in spre-jemanje
ameriškega tipa ka-pitalizma je največja napaka,ki jo je napravila
Evropa. Nje-na tekma v gospodarskemkanibalizmu s socialno mno-go
bolj brezobzirnimi drža-vami je bila namreč vnaprejizgubljena.
Kriza globalizaci-jo že zaustavlja; trgovinskamenjava se hitro
zmanjšuje,še hitreje usihajo tokovi kapi-tala.
Za preseganje krize se vbančni sektor valijo nepred-stavljivo
velike količine de-narja, kar pa očitno še vednone normalizira
(ustvarja po-trebnega zaupanja) tega sek-torja. Tudi politika
pospeše-vanja povpraševanja ima po
Evropi malo učinka, vse večje tudi več ali manj
prikritihprotekcionističnih ukrepov.
Da bi odpravile krizo, cen-tralne banke ustvarjajoogromne
količine primarne-ga denarja; ta naj bi se v raz-dobju krize
povečal kar za 70odstotkov, kar bi v "normal-nih" časih za
približno tolikopovečalo količino denarja inkreditov. Zaenkrat so
državes tem denarjem in z državni-mi garancijami za
depozitestabilizirale bančne sisteme,oziroma njihovo pasivnostran.
Vendar banke kljubtemu ne povečujejo kreditov,saj si ne zaupajo,
prav takopa ne verjamejo, da bodopodjetja, ki ne morejo proda-ti
svojih produktov, ali prebi-valstvo, ki izgublja delo indohodke,
sposobna vračatikredite. Posebej še, ker sooboji že zdaj
prezadolženi.
Politika pospeševanja pov-praševanja je v principu do-bra, a
hitro naleti na ovire,saj zahteva povečanje pri-hodkov države
(davkov) alivečje proračunske primanj-kljaje in novo
zadolževanje.Bolj ali manj prikriti protek-cionistični ukrepi pa so
pov-sem normalna posledica kri-ze; v krizi vsak poskuša reše-vati
svojo kožo; nemškegapolitika gotovo bolj zanimabrezposelnost v
Nemčiji kotbrezposelnost v Franciji, inobratno."
V ZDA že v jeseni napove-dujejo vnovično rast. Kajmenite, da je
osnova za to?
"Ali bo prišlo že jeseni dooživljanja v ZDA, ne vem;gre bolj za
ugibanja, ki sonajvečkrat vezana na dogaja-nja na borzah."
Lizbonsko strategijo steoznačili kot skupek lepore-čij, celo kot
neumnost, Paktstabilnosti in rasti kot njenooživljanje, pa kot
povsemnerealen. V teh časih krizeje sklicevanje na ta dva
do-kumenta vse redkejše,hkrati pa je o pravi proti-krizni politiki
EU težko go-voriti.
"Lizbonska strategija jezbirka leporečja. Po njej najbi v EU
ustvarili družbo zna-nja, kar implicira, da bomo vEU ustvarjali
znanje, za naspa bodo delali "kitajci". Zna-nja pa je v Šanghaju
najbržmnogo več kot v Bruslju aliLizboni. Strategija je
polnanesmislov, ki s stvarnostjonimajo veliko opraviti, njena
osnovna predpostavka je na-pačna; temelji izključno naekonomiki
ponudbe in pov-sem zanemarja povpraševa-nje.
Pakt stabilnosti, ki omeju-je proračunski primanjkljajna 3
odstotke BDP, je navi-dez deloval, ko je bila gospo-darska rast
visoka; takrat jebila omejitev irelevantna, sajvisoka rast prinaša
veliko pri-hodkov od davkov in malopotreb po subvencioniranju.Ko se
je rast zaustavila, je po-stal moteč, a do krize so več-je
primanjkljaje v velikih go-spodarstvih EU spregledali,kar pa v
krizi ne gre več."
Kako ocenjujete dejavnostEU v obdobju krize?
"V samem začetku je bilaEU predvsem zmedena; nje-ni politiki so
ponavljali liz-bonske mantre. Nato je EUzačela ravnati na
običajennačin; na tiho je začela opuš-čati lastna pravila, to
tihoopuščanje pravil, ki jih for-malno ne razveljavlja, pa
jepravzaprav pomemben te-melj obstoja EU."
Ste evroskeptik?"Ne. Sploh ne vem, zakaj
veljam za evroskeptika, sajsem prepričan, da je EU
naj-uspešnejši politični projektpo drugi svetovni vojni, intudi, da
Sloveniji ni preostalonič drugega, kot vključiti se vEU. A zakaj bi
vse v EU hva-lil, in zakaj ne bi smel po-stavljati vprašanj.
Problemi,ki jih EU ima, so povsemnormalni za mnogo-na-cionalno
skupnost in zatopodobni jugoslovanskim.Tudi rešuje ali "rešuje" jih
napodobne načine, kot so jih vnekdanji Jugoslaviji, torejtudi z
leporečjem.
O njeni ekonomski uspeš-nosti imam več dvomov, ševeč jih imam o
naravnanostiEvropske komisije. Čeprav jegotovo, da smo v Evropi
ime-li dolgo razdobje debelihkrav, tega ne bi kar pripisovalEU.
Počakajmo, da vidimo,kako bo EU preživela kriznaleta suhih
krav."
V Gospodarskih gibanjihste zapisali, da je Slovenijapo vstopu v
EU in EMUskrenila s svoje razvojnepoti (ohranila domače
go-spodarstvo, dosegala rela-tivno visoko rast brez nerav-novesij
ob visoki stopnji so-cialne kohezije) na pot go-spodarskega razsula
(velik
"Prav pozabljanje socialno tržnegakapitalizma in
sprejemanjeameriškega tipakapitalizma je največja napaka, ki jo je
napravila Evropa.Njena tekma v gospodarskemkanibalizmu s socialno
mnogo bolj brezobzirnimidržavami je bilanamreč
vnaprejizgubljena."
Kako ublažiti posledice svetovne gospodarske krize, je danes
zagotovo najaktualnejše strokovno i