K R p A N z v R H A · 2016. 3. 25. · K R p A N z v R H A I V Notranjem aloji vas po imenu Vrh.V lej v8si je zivel v uekdanjih c3sih Kepin, mocao in silen clo vek, - taka mi je

K R p A N z v R H A I

V Notranjem aloji vas po imenu Vrh. V lej v8si je zivel v uekdanjih c3sih Kepin, mocao in silen clo-vek, - taka mi je razkladal star maz. - Bil je neki tolik, kolikorsen tieri Poldrugovic, ki 0 njem pripoveduje srbski Vuk. Dela rou oi hilo mar, ampak nosil je od morja oa avoji kobilici anglcsko sol, kat je hilo pa uze lakrat 08tro prepovedano. Pazili so ga mejuci, da hi ga kje nchatoma zalezJi; poiitenega boja z njim 80 se ravoo taka bali, kakor pozneje Stempiharja. KrplUl se jc pn vedDo ulDikal in gledal, da mn oiso mogli do zivega. . Dila je po zimi in sueg je leial keog in krog. DrZaia JC sarno ozka gaz, Ijudem dovoljoa od vaSl do vasi, kef takrat se oi hilo taka cest, kakor dan dancs. V nasib c8sib je to v8e drugace to se ve da, ko imamo, hvalo Bogu, cesto do vsacega zelnika. Nesel je po ozki gazi na avoji kobilici Krpan nekoliko stalov soli; kar rou na. proti prizvenkela lep VOZi na vozu je pa scdel cesar Ja. nez, ki se je eavno peljal v Trst. Kepan ga ni poznal, pa lDdi ni hilo casa, dolgo ozicati Bei se odkriti Be oi ulegnil , ampak prime bez kobilico s tovoeom veed, pa jo peenese v stean, da bi mu je voz ne podrl; to je njega toliko mudilo, kakoe koga deuzega, kucmo na glavo djati.

Cesar, to videvsi. veli kocijazu, da oaj kouje uslavi in vpraiia silnega moza: »Kdo pa 8i ti?«

Ta mu odgovoci: »Kepan rui pravijo, domn sem pa z Vella od Svetc Teojice, dye uri hoda od tukaj .«

»Kaj pa Dosis v tovoeu? « cesar dalje vprah. Krpan se urno izmisli: »Kresivno gobo in pa nekaj

bruBOv, gospod !«

Na to Be cesar zacudi in eece: »Ako iruas bruse, pokaj BO pa v vrecah?«

Krpan Be ne umisJja dolgo, ampak naglo odgovori: »Bojim se, da hi mraza ne eazpokali; Zala scm jih v slama zavil in v vreco potisnil. «

62

Cesar. ki roll je bil menda silni mozak vscc, dalje pravi: »Kak6 pa, da si konjica tako lahko presttivil? Res I1lma dosti mesa, pa ima vsaj kosti. «

Krpan BC nasmeja in ecce: »Vem, da imajo vaSi ko· nji vee mesa; pa vender ne dam svoje kobilice za vse s tiri, ki so tukaj naprezeni. Kar Be pa tice prestavljanja, gospod, upam si nesti dye take kohili dye uri hoda in ie deljt ce je treba. «

Cesar si misli : to si moram zapomniti, in vcli pognati.

Minulo jc potem lelo in nekteri dan. Krpim je pa zroi· rom tovoril po heibih in dolinah. Kar BC pripctt, da pride na Dunaj strnscll ve likan, Brduvs po imenu, ki jc vabil, kakor llckdanji Pegam vse junake cesarstva v boj. Ali cesar ludi III imel tako hojecih Ijudi, da bi si ne bil upal 1l0hcdcIl nallj; toda kdor se jc skusil z njim, gotovo je hi! zmagan. Velikall pa ni hi! moz usmiljenega srca, ampak vsacega je umorH, kogar je ohvladal. - To je zacelo cesarju po glavi iti : »Kaj ho, kaj bo, cc se Brdlivs ne ukroli? Usmrtil mi jc uze vso najveco gospodo. Pee· sneta ree vcnder, da mu Ilihce ne morc bili kos !« -Tako je cesar tozeval, kocijaz ga je pa sli~al. Pristopi ledaj z veliko poniznostjo , kakor gre peed tolicim gospo· dOlO in pravi: »Cesarasl, ali vee ne morete pametovati, kaj se je godiro predlansko zimo blizo Trsta?«

Cesa r vpraSa nekoliko nevoljen: »Godilo? Kaj se je godilo? «

Kocijaz mu odgovori: »Tisti Krpim, ki jc lovoril 8 kresivllo gobo in z brusi, nc veste, kako je kobilico v sneg poslavil , kakor bi nesel skledo Da mizo? Cc DC bo KepIIll Brdavsa premagel, deugi tudi nc. «

»Saj ecs,« pravi cesar, »prccej se moea ponj postati .«

Poslali so veliko, tepo kocijo po Krpuna. Ta je hil eavno tacas natovoril nekoliko soli pred svojo kO COi me· Jac! so bili pa vse ovedcli, da se zopet uapravlja po kupciji. Peidejo tedaj nndenj tee se ga IOlljo; bila jilt je

63

petoajst. Ali on se jih ni ustrasil . pogledal je pisano in prijel prvega in deuge i njim omlatil, da so vsi pod. plat e pok aza li . Ravno se je to vesilo. kae se oova, lepa koeija pripelju v ee tvee. Ii nje stopi cesarski sel, ki je vse vide I. kar se je godilo. in naglo ecce : »Zdaj pa uie vew, da sem pray )logodit. Ti si gotovo Krpim z Vrha od Svete Trojice?«

»Krpim sew; ali kaj pa bi eadi ?« pravi t ao »Ce mislite zavoljo soli, sve tujem. da miriajte; petnajst jib je bilo, pa se jih niscm bal ; sarno en ega se tudi ne bom.«

Sel pa, ki gotovo ni vedel , k aj ima zavoljo soli, re· ce : »Le kobilico deui hei v hlev. pa se urno pruznje obleci, pojdeva na Dunaj k cesarju. «

Krpim ga neverno pogIeda in reee : »Kdor ee iti oa Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj; to sem siiSaI s larih Ijudi, jaz ga po menim saho nositi, kodee hom hodil , ee Bog dli in dokler hom i iv.«

Sluiabnik mu odgovori : »Nika r ne misli , da Sale uganjam.«

»Saj bi t udi ne hilo zdravo.c eece Krpim. Na to zopct govori sel : »Ali vee ne veS, kako si bit

umakoil predlansk o zimo kobilico koeiji s poto? Oni gospod ua vozu je hil cesa r. Peisel je pa zdaj na Dunaj hud velik an, ki rou pnivimo Brdiivs. Tak jc, do ga nihec ne ustrahuje. Dosti gospode in vojscakov je ui e pobi l; pa smo djali : ,Ce ga nihce nc zmore, Krpim ga bo'. Ti si zadnje upanje ccsarjevo in dunajskega mesta !«

K rpana je t o s pridom uteimo, t er vele dobro se mu jc zdclo do vscga, kar je sliiia l, ill r ece t edaj : »Ce ni dru-zega, k akor ti sti prekleti Brdavs, posluiajte, k aj vam pra-vim : pe to ajst Brdavsov za malo jui ino, to je meni , ko-likor yam k ameo poriniti eez luio, ki jo preskoei dete, sed em let st aro; ampak varite, da me ne bos te vo· dili za oos! « Bd delle sol s kohile, kobilo pa v blev. Potlej gre v koco ter se prUinje obJece, da hi ga sram ne bilo prcd ccsarjem. Ko se preobuje, yen priteee in sede v kocijo ter Daglo zdrcita proti DUDaju.

Ko pri(leta na Duna j, bilo je vse mesto croo pre-grojcno; Ij Utlje so pa kl avrni hodili , k akor mravljc, ako se jim zapali mravlj isee.

Krpan vpr~Sa : »Kaj pa vam je, da vse zaluje?« »0 Brdav8, Brda ys!« vpi je malo in veliko, moije in

zene. »R avno danes je Ulnoril cesarjevega sina, ki ga je globoko v s ree pekl a s ramota, da hi oe imela krona ju-naka pod sabo, ktcri bi se ne bal yelik ana. gel so je z njim skusit ; ali k aj pomaga? Kakor druzim, tako njemu. Do zdaj se se oih cc ni vrnil iz hoja .«

K rpBIl yeti urn o pognati in t ako prideta ua cesar-ski dvo r, ki prav ijo, da je neki silo yelik in jako lep. Tam sloj! s lraia noe in dan, v letu in zimi , l1 aj Lo se t ak6 rn raz , vedno pri durih. In hd jc zaypila 0 Krpaoo-vern prihodu, kakor imajo navado, kadar sc pripelj ;i kdo cesarske rodovine. Bilo je namree naroceno uze st irnajst doi, dan za dllcvom, da naj se nikomur in nik oli ne ogla8i, razuu kadar se bo pripeljal tak ill t ak clovck. Tak6 so se Krpana vcscli_li oa Dlmaj. Kaj bi se ga pa ne? Ko cesar sllsi vpitjc, precej ve, kdo je in teee mu napro ti , pa ga pelj ti v goenjc hrame. Cudno lepo je tam, se lcpse k akor v cerkvi. Krpim jc kar zi jal, ker se mu je vse tako grobo zdelo. Cesar ga vprah : »Krpim z Vrha, ali me se poznas?«

»K aj hi vas ne,« odgovori OU j »saj oi vee k o dye Jeti, kar sva se videla. Vesc li me, da sic se zmirom trdnega zdravja, k akor mi vase lepo, rudeee lice k aze.«

Cesar pravi dal jc : »Kaj des ti , k aj cemo z velika-nom? Lej danes mi je sina umor il. «

KrpUll odgovori : »Kaj cemo? Clavo mu Lo vzc li j saj poboljsati se t ako menda ne misli , ker se do zdaj oi .«

Cesar mu zalosten zavrne: »Gl avo vzthi? Mellim da, ko bi jo Ie mogli! 0 11, ali oj ga, mjsLim , pod solncem JUDak a, da bi to stori l. .-

»Slih i sem,« pravi KrpilO, »da vsi Ijudje v8e vedo, na vsero svetu Ie pa vse dobi; zakaj bi se ne dobil tudi junak nad Brdavsa? Kakor sem uboren elovek, pa ga

Lev.tik III. 5 65

bom taka presneto premeka.stil, da ae mu nikdar vee ne bodo vrnne hudobne zelje, po Dunaji razgrajati; ce Bog da , da je res. «

Kdo hi hi! cesarju holj ustregel , kakor take hesede! Le nekaj ga je ae skrbelo ; zato p a tudj reee: »Da si mocan t ega si me preveril; ali pornisli ti: on je oroija va-jen iz 'mladih dui, ti pak si preniibl do zdaj Ie bruse in kres ivuo goho po Kraujskem, sui ice in meea menda se Disi videl nikoli drugej. kakor oa kriievem potu veer-kvi. Kaka se ga bos pa loti!? «

»Nie se lie bojte,« pravi Krpan. »Kak6 ga born ill s eLm ga bOlD, to je moja skrb. Ne bojim se meea ne suliee, ne drnzega vclikanovega oroi ja, ki V8CIDU se imc-na De VelD, ee ga ima kaj velika ua sebi.«

V se to je bilo eesarju po godn in brz veti prines ti polic vina pa kruhii in mesa, rek oc: »Na Kr~an! J ej in pij , potlej pojdeva pa oroija izbira~, kte r~ .. U .bo prav.«

Krpanu Be je to vele malo zdelo, pollc vma za t ao cega juuaka; pa ie vender molcal, kar je pre~cliko ~~do: Pa aaj mend a je nze alibi, da gospoda ao val m~JoJedn~ za to, ker jedo. k adar hoce iu kolikor hoce kten , zgolJ dobrih jedi; ali kmeeki clovek , kakor i e bit Krpan, ~ora pri skledi podpreti se. 00 ted~j povii!e, k~ bi k:18k~ pogledal in oaglo vstaue. Cesar Je vse vlde~, III ker Je bll moder moi. tndi koj spoznal, da tacemu )unaku se mo-rajo veei de1Cii meritL Zato so ron tndi vaaki da~ o~ t ega casa dajuli dva janea in vina do sitega, dokler Je bll ua Dunaji.

Ko prideta v oroinieo, to je v ti sti kraj, kjer hra· uijo orozje, namrec : sablje. meee. jeklene oklepe ~ a .na prsi, eelade in kakor ae imennje to in ono, Krpan Izblra in izbira, pa kar prime, vse se mn zd robi v rokah, k er je ba silen elovek . Cesarja skoraj obide zona, ~ o t o vidi vender se stori srenega in vprasa: »No, ah h09 , kmalo uhnll? «

»V cern si pa born izbiral? « odgovori Krpan. »To je sarna igrac8; to ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs,

66

a

pa tudi zame ne, ki roi pravite Krpan. Kje imatc k aj boljega? «

Cesar se cudi In pruvi: »ee to De bo zate, nc vern, kaj homo; boljega Di. «

Na to pravi oni: »Veste kaj ? Pokaiite mi , kje je ktera kovaeniea! «

P elja ga h itro sam cesar v koviienico, ki je bila tudi nn dvo ru ; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi ko. vacni eo, da je kladvo in n akovalo pri roci , ako ae konj izbosi, ali ce je kaj druzegn treba podstaviti ali pre· kovati , ali pa kak ichclj narediti. Krpan vzamc kos ie-ieza in najt ezje kladvo, ki ga je kovae vsc lej z obema I'okama vihtel; njemu je pa v cni roei pelo, kakor hi koso klcpal.

>> OJ tat seZganj! « pravlJO vsi , ki to vidijo ; se ce-sarju se je zdeJo imenitno, da ima tacega eloveka pri biSi. Krpan kuje in kujc, gooi meb ua vse kriplje in nared i velfko rec, ki oi bila nobenemu orozju podobna ; imela je naj vec enakosti z mesa rico. Ko to izgo tovi, gre ua cesurski vrt in posekn mlado, kosa to lipo, stojeeo nad kamnito mizo, kamor so se hodiJi gospoda po Je tu hladit. Ccsar, ki mn je bil zmirom za petami, bei pri-t eee In zavpije : »Krpim! ] kaj pa to delas? Da te hes opali! Ne ves, da cesarLea raje da vse konjc iz hleva, k a-kor to lipo iz vrta. Pa si jo posekal. Pasja vera , kaj bo pa zdaj? «

Krpilll pa ne da hi sc bal, arupak odgovori kakor moz, ki ve, kaj dela : »Kar jc, to je. Zakaj mi pa uisle druge pokazu li , ce se Yam t e tako smlli? Imeli moram les nalaSc za avojo r abo, kakor ga v boji potrcbujem, pa je konec pravde. «

Cesar. k er vidi , da ne pomaga zvoniti , ko je toca pobila, moici, pa vender ga je skrbe)o, kako bi se izgovoril pred cessrieo. Krpan tedaj naredi najprvo toporiscc me· sarici, potem pa obseka pol seznja dolg in na enem kon-ell debel in mogocen kij , pa gre pred cesarja : »Orozje

5' 67

imam, kakor tacemu gre, ko scm jaz, ali konja nimam. Menda se ne boys pes lasala, kakor piskrovezci. «

Cesar, zastran Iipe se zmirom nekoliko nevsecen, pravi : »Pojdi, pa vzemi konja, kterega koli cd; saj vem, da Ie sirokouSlis; toliko bos zmogel velikana, kolikor jaz kadaj pos tal papez v Rimu. Ako mislis, primi ga, pa mu odstrizi glavo, da ho imelo moje cesarelvo mir pred njim, Ii pa veliko cast in slavo za njim, ce si za kaj!«

Krpan je bH malo srdit, pa vender jezo pogoltnc in rece : »Kar zadeva Brdavsa, to oi igraca, kakor bi kdo vrahcu zapodil z grmu, ki se hoji vsacega ocepka in kamna . Koliko junakov je uitS uhill Kje je kteri , dn hi se upal nanj? Ali zapomnite si, cesaros t, kar sem obljuhil , s loril hom, ee pray od jeze popokajo obrckovavci, ki me pri vus mriizijo. Da hi Ie vsi Ijudjc vsel ej t ako drza!i se svoj ih hesed, k akor se mislim jaz, ako me Bog Il C udari ; pa bi nihee ne vedel, kaj se pravi laz med ljudmi. Ali sve t je hudoben in ne pomisli , da Bog je ve lik , clovek majllen. Zdaj pa Ie pojte, greva v hlev, da konja izbe-reva. Nocem tacega, da bi pred velikanom vum v s ra-moto in meni v 8itn08t pod mojo tcio pocenil na vse noge, kolikor mu jih je Bog diil , da bi se DlInajcanje smejali, vi pa rekli : ,Poglejte ga, sc konja mi je izpridill '«

Cesar jc kar obstal , posJusaje moclrost Krpanovih list, in pOlem gre Z Iljim. Ko prideta v ltlcv, povprasa: »Po eem hodeS pa konja poznal, je Ii dober , ali ne? «

Krpan odgovori: »Po t em, da se mi ne bo dal za r ep cez prag potegniti. «

Cesar IJravi: »Le skusi! Ali daravno si prekanjen tat storil mi dovolj sitnosti pred cesarico, svarim to, vaei se, dn te kteei ne ubije; konji so iskri .«

Krpan pak izlece prvega in zadnjega in vse druge cez prag; se eelo ti stega, ki ga je sam cesar jahal sarno dvakrat v letu: 0 veliki Doei pa 0 svct em Telesu. To se je cesarju posebno pod nos pokadilo. Potem pravi Krpan: »Tukaj ga nimate za moje sedlo, pojva k druzim! «

68

Cesar odgovori cemeren: »Ce n.iso ti zate, moras bojevati pes. Vern , da ga ni tacega oa vsej moji zemlji , da hi ga ti zagovednez ne izlekel. «

»To pa uze ne,« pravi Krplill. »Jaz imam kohilico domn, ktere D C izlece llobeden vasih junakov, kolikor jill se ima tej stavilll svojo glavo, ce je treba, da De poreko DUIlajc3nje z velika nom vred, da lazem. «

»Pa ni ti sta ,« pravi cesar , »ki si Z DjO pl esal po snegu?«

»Tis la, lista ,« zavrlle 011. Ces ar pa se razitudi, rekoc : »Zc.1aj pa vidim, da ai

bebee, ali pa mene delas bebea. Vari se me, Krpan e, majn roka je c.1olga.«

Krpan mu v smclln odgovori: »Pa cc je so dalja , vender ne seZe velik allu se celo do popka, nikar uze do njcgovc brnde, da bi ga malo oskubla in zlasu la . Ampak puslimo sale tacim Ijudem v napotj e, ki nimajo druzega dela, kakor z njimi draziti svojega blizDjegaj mCllimo sc rajc od Brdnvsa, ki nosi glavo sc zd aj. Pasljite hitro po kobil o, ali naj grem pa sam po DjO; toda potl ej ne VCIll, kako boo Ne vem, kdo se bo - Ko bi melle vec ne bilo nazaj ? - - Bogu je vse mogocc!«

Ccsar, ko to sli/H, urno poslje na Vrh po Krpanovo kobilico. Ko jo pripeljajo na Dunaj, Krpan rece : »Zdaj pa Ie vkup dunajski junaki, kjer vas je se kaj! Moj e kobilico, kakor je videti slaba, vender nihce ne potegne do praga, nikar uze en prag!«

Skusali so jaltaci in konjarji in vsi ti sti , ki so lIeeni , kako vclja v s trab prijeti konja, bodi si hud ali pa krotak, pa kobilice nihce ni peemaknil z mcs ta j vsaccga je vrgla oa gnojllO gomilo. »Bes te lopi ,« rece eden in drugi , »majhno kljuse, velika moc!«

Prisel je cas boja z velikanom, bilo je ravno sve-tega Erazma dan. Krpan vzame kij in mesarico, zausede kobiHco pa jezdi iz mes ta na travuik, kjer se je Brdav8 hojeval. Martina je bilo cudno gledati: njegova kobilica je hila majhna, noge je imel velike, tako da so Be skoraj

69

po tleh za njim viekle; na glavi je pa nosil star klohuk i irocih krajev, n a sebi pa debelo suknjo iz domace volue; vender se nohenega ui bal; celO sam cesar ga je rad po-slub l, kadar je kakslJo pray zaltovo razdrl.

Ko ugleda Brdavs jezdeca, 6vojega sovraznik a, zacnc s hrohotom smejati se in reee : »Ati je to ti sti Krpan, ki so ga poklicali nad me tako delee, tam z Vrha od Svete Trojice? Mar hi r aje bil ostal doma za pecjo, da hi De cvelil 8voje starc mMerc, ako jo lie imas, da hi nc i alil svoje zene, ako ti jo je Bog dal. Pojdi mi izpred oci, dn tc videl ne born, pa Je naglo, dokler mi je &fce se usmi-Ij eno. Cc me zgrabi jez3, hos lezal nn zemlji krvav, kll-kor jc sam ccsarjev sin in sto druzih!«

Krpan rou odgovori: »Ce nisi z Bogom sc spravljell, urno skleni , kar ima8; moja misel oi , dolgo eakati , mudi BC mi domu za pee, tvoje besede so mi obudilc v srcu zivo zeljo do svoje koce ill do svoje peei, ali poprej vcn-der ne pojdcm, da tcbi vzamem glavo. Pa ue zameri! To mi je naroeil moj gospod, cesar, jaz niscm vedel De za te, ne za tvoje velikaostvo in za vse krvave poboje. Prijezdi blize, da si podava rok e! Nikoli ai jill nisva po-prej, nikoli si jih De bova pozDeje; alj pravijo, da Bog nima rad, ee pride kdo z jezo v arcu pred sodni stoLe

Velikan se nekoliko zacudi, ko to alisi. Naglo pri-jezdi t er mu poda svojo debelo roko. Krpan mu jo pa tako stiane, da precej kri izza nohlov udari.

Brdavs malo zareZi, pa vender nie ne pravi, ampak mislj si: ta je hud in mocan, pa k aj bo - kmet je kmet; saj ne zna bojcvati se, kakor gre juuakom.

Vrno zasukneta vsaki svojega konja in zdirjata si od delee zopet naproti . Brdavi visoko vzdigne mec, da hi uze o prvem odsekal sovrazniku glavo, ali ta mll urno pod-stavi 8voj kij, da se roee globoko zadere v Illchko lipo-vino ; in preden ga velikan more izdreti , odjaha Krpan z male kobiljce. potegne Brdavaa na tla , pa ga polozi kakor bi otroka v zibel deval lee mu stopi za vrat in eece : »No, zdaj pa Ie h.iteo izmoli en oeena!iek ali dva in pa

70

svojih grehov se malo pokesaj. Izpovedal ae ne boi vee, uimam easa dolgo odlahti, mudi se mi domn za pee. Zuaj, da komaj eakam, da bi zopet slib! zvon. ki poje Da Vehu pri Sveti Teojici.«

To izrece pa vzame poeasi mesaeico ter mu odseka glavo in se vrDe proli Illes tu.

DUnaje8l1je, ki 80 do zdaj Ie od de lee gledali, pri-dero k njemu. Tudi sam cesar mll peide naproli pa ga objame prico Ijudstva , ki je vpilo oa vse gelo: »Krpao je nas otel! Hvala Krpallu, dokler bo Dunaj stal. «

Krpanu se je to kaj dobeo zdelo, da je doscgel to-liko cast in drial sc je ua svoji kobillci , kakor hi sel v gostje vahi .. Saj se je tudi lahko! Se tu rued nami, ce kdo kacega slepca ali bclou!iko uhije, !ie ne ve, ua kteei gem hi jo obcsil, da hi jo videlo vee ljudi.

Ko pridejo v ccsarsko posJopje vei knezi, vojsko-vodje in vsn prva gospoda s Krpanom, spregovod uaj-napevo sam cesar in peavi : »Zdaj si pa Ie izbeei! Dam ti, kar zelis, ke r si zmogel tolicega sovcaznika in otel de-zclo in mCl to velike lIadloge in nesreee. Nimam take stvari v ccsarslvu, da hi djal : ne dam tl je, ce jo boed. eelo, Jerico, mojo edino heer, imnS Da ponudho, ako nisi ie ozenjen.«

»Ozenjen sem hil, pa nisem vee,« odgovori KrpaD ; »cajnica je umrla, deuge pa nisem iskal. Sam ne vern, kako bi vender, da bi De bilo meni napek, Bogu in dohrim ljudem pa vsce. V nsega dekleta sem uze videl. Ce je tudi se tako pametna, kakoe je lepa, potlej naj se Ie skrije moja babnica prcd njo v vseh eeeeh. Dobrote res da je navajena, ti st ega ne born djal , ker je od bogate hise doma ; pa saj Da Vellu pri Sveti Trojici spet nisrno zgolj beraei. Pri nas tuui skozi vse lelo visi kaj pee-kajeoega na caznll. Sarno to De vem, kako boo - Nesla Iva bila z Marjeto v opetnih kosih enkeat grozdje v Tnt. Nazaj grede mi je bila pa ona zbolela Da potu. Tako se mi je sitno zdelo, dn yam n e moeem povedati! Raje bi bit imel, da bi se mi bile utrgale v cerkvi naramnici obe

71

kmalot takrat ko hi raVllO hil sveee prizigal. Ni hilo dru-gaee : n alo i iJ sem jo v oprtui kos, kos pa na pleei ter ~em ~orae il mastito z njol Izhajal hi uie bil, saj Mretacka Je hila tako majl1lla , kakor deklina triuajstih let _ pa jih je nadloga vender imela uze tridese t ko sva se jemala - tezka tedaj ni hila , ali kamor 'scm prisel, povsod so me vlJrah li , kaksno kramo prodajarn. To je presneto slaba krarna, habo po Bvetu prenaSatil In k o hi se zdaj na ces ti nama spet kaj tacega nakretilo, vasi heeri namree in pa meDiI Od tukaj do Vrha se pot vleee, kakor kurja ceva. Kosa revez nirnam, kobilica irna pa sarno eno se~lo . Pa hi tueli ne hilo eudo, ko hi zbolela, saj verno VSI, da take mehkote niso vajene od petih zjutraj do osmih zveeer cika coka, cika cika s konjclU. L:c se to prav do dohrega vse premisli, menda ho najholje, da vam ostane cesariena, meni pa vdovstvo, eeravno prav ~a pray dosli ne maram zanje, ali kar Bog da , tega se clovek ne Brn e braniti.«

Vsi so se smejali na glas, ko so to s lisali. Sarno ee. sarice ni hilo zravcn, ker se zdaj ni mogla pozabiti lipe uad kamni to mizo, vender je pa za vrati poslusala. In ko izve. da cesar ponuja Krpanu svojo hecr v zakon skoei v druzho in glasno zavpijc: »Nc bos je imcl, Krpan: nc ! Lipo si spridil in posekaI, moje hcere nc hos t Sram hodi tche, moj moz, da kmetavsu ponujas ccsarsko kri sra~ hodi va~,. moji gospodje, da mora kmet za vas hoje~ va~l .se. Ko hi Izmed vas hi! kdo imel srce v prsih, k akor gre junaku, se zdaj hi lipa stala na vrtn. Kar 80 se oba-hili mozje, jc vsaka haha neumna, ktcl'u se omozi! Dajle k~etu sod ... vina, da se napije, pa dva janca, kakor jc nJcgova te8ca navada, uaj se naje, po tem se mu pa vra. ta odpro.«

Bog nas va ri , kak o se Krpan usrdi na te hesede! Skoei z rudecimi oemi in st isnjcnib pcs tl kar naraVDost proti cesarici in kdo ve, kako hi se bil obnesel, ako hi ~e bila ona hitro zhezala, on pa vender opomllil se, kje 10 pred kom je. Vse je plaho od strani gledulo , se cclo

72

!

t

ccsrtr, ali ker sta hill vedDo ve lika prijatelja , zato s. je vender poeusi upal teei rou: »Krpane, Ie molci, jaz ti born uze nekaj dal --.«

Krpan pa ne podusa, ampak vzame kij ill mesa rico, kar je imel zmirom pri sebi po Doei in po ducvu, za· vihti ze lczllo oroijc, da je zvizgalo, kakor leta stara leskova siha in pravi: »Kar sem kupil, to born lupil, kar sem izkoval, tega va nikomur De born dal! Gorje mUI kdor se mi upa blizUil Kakor gotovo ga je muti rodila, t ak o gotovo mu denes zadujc solnce sije. Boga mi iD moje brade, ki hi mi uie segala notri do pasa, ako hi se ne obril vsako saboto, kolikor jih je v letu! Meni vrata odpirati! Kdo bo mt ni odpiral? Kdo je poslal koeijo ill s tiri konj e pome? Jaz nli vi? Vas ni bilo meni trcha, melle pa vam, ce Bog du, da jc res. Zdaj se Illi pa ocita viDo in meso, ki vender ui hilo tako dobro, k akor ga pri lias jcmo! Bog Vet da ne ! Ko da bi Ijudje na Du-naji ziveli ob sami, goli hozji hesedi , ki vern , da Ilihce nc mara Z3IljO. Pa zakaj pa je prlslo vse to? Sarno za· voljo trch Hpovih vej! Lipa raste za vsacim gnuom, Krpana pa ne dobile za vsacim plot om, !ie on vsaccm cesa rskcm dvorll lt C, bodi ga Bog zahvalj en! Naj Ie !ie cukrut Brdavs prid e pa vi pome posljite! Pu sa; vem, dokler je sod rooker, to liko cusa mi je vsaki dober, ka· dar je pa sod suh, takrat roi je vsaki gluh.«

Ko to izgovori, truden se(le, kamor se mu je name· rilo, ustr aSicn se Zaglcda Ita cesarskem sedezu. Skoci kvisko , ravllo ko bi ga igla zhola, in pravi: »Ne zamcritc, cesarosl! Nisem bit pogledal revez, karo je Krpana sapa zanes la. Saj tudi jaz, ko scm povedal, kar vam je 510, ne mislim govor iti noLene zale bcscde vee. Da hi Ic tiste zlodjeve lipe ne hilo! Kaj se pa ceo Marsiktcri gre po roj, pa pride o lekel domu.«

Cesar vesel, da se jc Krpaoova jeza uleknila , rece: »Krpane, ti si mi storil, kar nihce oi moge!. Zato se pa vec od roene lociti ne smcs, notri do svoje sm rti . Jaz te hom u:i.e pomiril s cesarico, ki je gospa prav dohre-

73

ga SfCa. Taka bom . 1 d C-. B d ' OSllova, a bosta ohadva dovalJ"no

• 0" « - '

To je pa Ie govoril , da hi ga potolazil. skrivaj go J"e pa gotovo zclcl on vrh Bakra.

boreK::ca•n run odgovori: »Tega se ne mcniva! Tudi oaj-

oze~iI, cecsa: a p~e7U;iv:teuc : e n~ I~s tavi drugace. ko hi se d

' e mls 1m ne malo ne dost' . tu I uiacm nikoJi posebno mislH K . h I, ID pri vas? Mo 's r k' . 3J om pa, Kepan, defa) ga je hilo n~k ,0 ~l J ~ t~da, ko grahlje. ge Brdav8u, ki jem rec' 8 J. VI( e tl ,. 0 sva se bogosprijcJa pred ba-Li s'c ~ cJ" m~ ) C ~.da~lla kri iz vech petih nohtov! Kaj obna1ia~.:asa ~n .vaslh Junakov foka djala? Mojc ime in vsaki cl~ve~aje ~c k r~k~vo, ka.kor hrastova akarjn . Ali nekaj Dad sab ~d' a. or ga JC Bog ustvaril . vsski imn

CO, or m grba8t~ morda je pa t cOb3St «

esar mll pravi ' S" d " k r" ..' » aJ Sl mor a sliSaI uze da imnjo 8:~ ~3 l~e;:::~~lg:~e:~~ljiMhoe.hee? .to je moze ~a ljivih he-daj dohro' Noee8 t' .' J mJ Je ravno umrl, Bog rou

• 1 nJegovega mesta? Ti . , h ¥ urn ega j e~ jka, kakor nalase za to ust~arjenS l ;:lt~ .. ~ca, stvo ga Dlma tehi enacega. « . e rsean-

. Krpan mu odrece : »Enkrat sem uze hil .. h h alt drugo pot ne hom vee. Se osel ne r ' vas e ~e, pravijo. Malo in veliko hi se lahk g .e Idvakra.t .na l e(~~ zarobljeni pameti , ako hi to sto~ilsm1~~ 0 mcm .10 mOJI :J:eigvamK pr.vi~ ! Enkrat ste me hili . re~aiio:I~:~~~iC:~

u. 3J nc. « Ccsar: »Prcdlansko zlmo K . « C rpan: »Kaj scm pa ncsel na tovoru? «

csar: »Bruse pa kreslvDO gobo. «

J Krpan: »To jc hilo takrat, ko ste "

eruzalcm. « 81 vi peljali v

Cesar: »Ni res ! V Trst scm ,-e l" Z. k k

l cruz31em toJik o vern , a or za BVOjO zadnjo uro. «

Krpan: »Jaz pa za hrusc' k ' toHko. Vedite t eda' d In. reSlVDO gobo ravno Angld ko 801 8cm J ~I' a va~ Dlsero govoril r csnice.

nOSl 10 zavolJO nobene r eei mi oi bilo

74

se tako zat , kakor zavoljo te Jazi, ker se nisem hal pray za pray D C vas, ne koeijaza, ne vasih konj, daravno je ti-sta kupeija prcpovedana. Poslllbjte me t edaj! Moje boj e-vallje z Brdavsom vem, da je imena vredno. Morda bodo poslavaci skladali pripovedovavke in pesmi od lega boja, ko mene nie nc bo ne kosti ne prsti; ee De bost e vi dali drngaee zapisati, kar je tudi v vasi moei. Meni ae stem De bost e prikupili ue odknpili . Pa naj bo kakor ho ee; vsaki dclavec jc svojega placila vreden, toraj tudi jaz. Dajte mi pi smo, ki bo veljavno pred vsako duhovsko in dezcl-sko gosposko, udarite svoj pecat nanj, da born brezi skrhi nosil angld ko sol po svetu. Druzega ne zelim. In nnj born mnlopridn ez, ako yam hom kaj opotikal, dokler born i tv, ce mi to uaste. «

CesM jc bil preeej voljiin , ali minister Gregor, ki je imel kljuce njegovcga srebra, oi pritcgnil malo in d08ti ne, rekoe, da bo velika skoda drzavi, ako se to s tori.

Cesar J anez pa vender ni poslmal Gregorja, ampak nareai pismo in udari svoj pecat, da Krp im sme nositi sol notri do svoje smrti , in da mn se zraven polno mosnjo rumeuih zlatov rekoc: »Krpan, vzemi pismo in moslljo pa Bog te sprcmi, koder b08 hodil. Noeoj tako se ue poj-dcii z dvora , k er dan se je uze priklonil in noc sc hliia. «

Krpan pa cesurju poJjuhi roko in pravi : »Hvala "am, ecsarosl, za t ak lep dar, posebno pa za pismo za-voljo angleiikc so li! Kar zadcva mosnjo, tmii. yam lepa hvala, daravno hi bil prehil brd nje. Vsaki Hovek se nag rodi, na g zapusca zcmljo, pa vender roi uteguejo dun es ali jutri na hvulo priti, pot je dolga , jaz imum pa dva zclodea past i, sebc in kobilico. Ostal pa ne born cez noc pri vas na (IvOrtl, ako je vasa draga volja ; eesaricn Konrada vern, da komaj caka roojega ill mojc kohilice odhoda. Knr vas prosim, je sarno to , da mi daste cloveka z mauo, da m r. ho sprcmil do ceste. Mesto je veliko, his dosti , kolikor jih niscm videl, kar sol prenasam, ako-ravno sem bil uze v Reki, v Koprn, v Ljuhljaui in un Vrhniki in v Ricmanih, pa tolieih ulie oi nikjer, kakor

75

tu prj vas oa Duna 'j B " . in zaSe l po ces tahJ • "oJlm se t edaJ, da hi se De zmotil

) vasega mes ta 5 ko .... ...

pe jala hiteo in tolik k d' CIJ3zem svo se • . 0 vern 0 scm p .... I k k b" Imcl oCI zavezane k ' ri se, a o r I hil 1" )' ' a oravno sem gledal un desuo in na e.vo~ n I to oi vsacemu cloveku dano d h " kJe )e.« 1 a I vselej vcdel,

Cesar mn je del svojega slni b ' k nisler Gregor gledal z I d a ~I 8, daravno je mi.

T. . e eno 0 same Jcze.

ako se JC loeil Kepan iz D ' .. pa spremil do p d " k ." nuaJa. Sluzabnik ga je

re Ice oa nzu Taka se k' . kraji , kjer stoji velika pod b ' . k D C I, pravi cuemu canje neki obciali t d" h dO b

3 I: amna, kJc r 80 Dunaj. n I U 0 neze Tam . K

cit ad sluzabnik o " " ") . se JC epan la-m pohsDI ron J"e k d

mena zlnta. v TO 0 va TU-

II Krpan jc na svoji kobHi i ' d'l '

uez pa ostal ua Dun " . c ~ez I po cesh , cesar Ja-'d . aJI, ccsance Kourade pa n' h "

VI e ll yes dan, Zap ria sc 'e bil ' 1 10 nikogar pustila do h CJ ~ v ~ voJe sltrambe in r se e. esar JC bll d k ... I a I vselcj ga jc odslovila _, d ,va r at prise, do vecera. Po vecerji prid uze prc vrall .. Tako }c trpclo je hila zopet zaprt ._ . c cesar ~ 5pavmco, ali eeaarica

a In m ga pushla k 5 b ' P I 1 je naproti avojo dvorkin 'o R . e I, ., 0 5 a a mn cega _, J ezo, da naJ mn r cce : »Za ta-

moza nc maram ki s d varovali svoJ' c zene L ' . e pre kmetom 5i nc upa

. c reci mu ua ' ' k ce !« R eza je povc(iaI . k' J gre, aruor koli ho· . a cesarJu akor r' h'l ., III cesar ni vedcl ka' b ' _: . I JC 10 naroceno sc je hal in lud~ I J) 1 poce!; saJ tudi lahko: Krpana

I lva 0 mu JC vedel r B) cesarici 8e je pa tudi u d ' . zavo JO r( uvsa , naz"aj, da naj rece: »5.:: p:~":,::Jee;;o~ " PO~je terlaj Rezo Banco, potlej pa pojdcm.« I ra govonl s cc·

~Ii cesarica ni Lotela vedeti ne za e t he~cdl . R eza 5C vrnc in natanko pov " k ~ , ne za menj recc' R ,.. e, aJ III kako. Cesar

'A~' Reci JI, sa rno stiri hesede !« I eza se je zopet ' I b ustro'" '. . .. vrrn a rez opravka, Cesar ,e III rccc ' »Rc . .. . Cl Jl , sarno enD hese

Cesariea pravi: »Ancika nikda . ce je r cs, kar 8i djal T" . r ~l ne bo pozaLljeno, tukaj prieD meoe d a. .' , m~J moz, pa naredi pisIn o

. , a 8e m.1 ne IzmUZDea .• Ccsar } C moral hiti pok~r-eo S ·¥ .

j e \'e le ' a AnCika. . plse pismo, kako r ga

Ta VZlIUle pismo in rc ~ .. S sim, da dovo!"i . ceo ~esa~ICI: » amo ge vas pro-k er POJ'tl e 8C J te A,ndrcJu .. vzeh naJholjega konja iz hlev8,

nocol za DJIUl . «

k . Ce8~rica . poiilje v hJev, da Daj osedlnJ"O

01l}3 , kl jc hil kaj brzi hodet. In An c',"k. Ilajboljcga T I J' gre v kuhinjo .

ZlI lov:~l1p~~ ;e!: /iav~~ ~ndre~ pUHk~ s~? tlil , kcr j t hil s rcdnjc dobe in J . d . JC 8v.oJeg~ r~JellJu Koccvar, InOZ gledcga pogl d 8~C ole ,vClikOB,tl, crnoLradlit in grdo-Zato 8e c, at aKD 8 ~ JC lIs rdil, pa lazlljivcga jczikn.

ga JC pa tudl vsc balo ra k ' Ijubicc Ancike ki je zn I W " vuo 0 Il)cgovc bJ" w ' " a a se grJc razna ii ati svo 'e

IZIlJega In vrll tega so " W' t J" k ' . ) ga d C'J". L" b )1 O CI a I De tCrt, cia Je caro.

. JII ezen med " . h 'l Casi Bla se klela . nJI~a)e I a neki pray eudna, nico on s slolom 10

1" te

kP a, ona. z za rilom ali klllJav.

, , a I ar rno Je pr"" k pa s ta b ' l I b IS 0 V ro e; casi

I tl (0, ra med sabo, da nic tacega. Ko t: " a) An cika zagleda Andreja stopi k nJ"e

pa ntu rccc : »Koccv ' 'd ' r ' mu " I " L )e, PO) I Scm. Nekaj ti imam p vel a tl, « cpo gn prime za erno b d ~. »Ce m e im8~ kaj rad ' . ra ~, pa rnu prav); P• g I I ' , nocoJ WI poved.!« To ruu rcce .m. o ~ .8 . " •

On odgovori: »Kolikrat 8em nze rekel d rnaram, Troje o lrok s· V" 'I ' a zale lie On8 odgovori ' )I CC 8 I uZ~IIl~e a, pa vsaeega z druzim. «

, em )11 Imela S8' " I ' k Bog" in Ijuc/em, Ka' rui h ¥ " ,' ) ~em )11 IZ azula t " k k J . 08 oeltal, sa) zadllje J'e bilo vOJc, a or sam vcS.«

»Ne ~e~, pray gotovo De, « r ece DO, me! »Tak~ SHC.'~ se nisi hit nikdar, ko nocoj, Poslusa' lik o Nko co) ~c l)a sreco najti, nocoj naji Bog skozi v(/

h 0 no g cdn. Preberi to pismo!« Da mu J' t .

pre erc, naposled vpraS'a ' K" IS • on ga umem.« . » 3) pa Je vac to? J az ne

78

I

Ancika mn vse razlozi in rece: »Meni hudobni svet ocita , da sem carodejnica, pa to je velika lai; pa ce pray nisem, vender znam naredlti pijaeo, ki cloveka, ki Ie tri k aplje popije, prisiJj z3spati, In tako spi sliri-indvajse t ur zdrzeOla tako trdno, da ga tepi ali deJaj z nj im, kar ceS, pa se vender ne ohum.«

To Tece pa mll prinese majlIno steklenieo, toliko, k akor im ajo nekte ri t erpeutinovo olje v njej . »Na, pojdi za Krpallom! Kouj je uze selilan. Iahaj naravllost po ees ti , v prvem trgu sc pa uSlavi , Krpan ni sc i deice. Sluzahllik , ki ga je spremljal do predice na razpotji , ta mi jc povcdal , dn je reke l: ,Noeoj ne m islim deice prili , da scm Ie iz mes ta , pa scm vesel.'«

Andrej jo poslusa, preoblece se bri:, da je hil ci· ganu podohcn, kar ni bilo tdko, ker je imeJ s ciguni closti spodohi v svoji podohi j ern je uie bil, kak or so ciganjc, ce bolj ne. Pride nn dvorisce, odvcze konjn drago sedl o, nanj dene drugo, ki je bilo cisto eigallsko in v skok jezdi za Krpauom.

Krpan je korakal, kakor ga je h il popuBtil sluzab· njk, poc8si daJje po ces ti. Casi je sel pes in cui je pa jezdil , kako r se mu je zljubilo, Ravno je hil zopet zausedel kohilo in klopetal po trw cesli z njo, k ar ga sreca majhen pritikljikovec, tolik je hil, da ga Krpan iz sedla se ni mogel videti . Se hi ne hil zanj vedel, da ga je srecat, ko bi sc ne bila kobiliea ustavila; kar vee oi hotel a iii. Krpnll je z oslrogo suval , poganjal, pa vse z3stonj . J ezell r eet tedaj: »Ce mi je kdo kaj nnrcdil, oglasi se mi; ce scm pa zdelo prehodi), pa mi Bog pomagaj.«

Bei: ee zns lisi droben glasek iz ces tnega prahu, kakor hi komarji peli, Krpan 8e ozira in ozira, pa ni c ne vidi. Groza ga je obhajala, kakor je hil mocan. Treh velikanov hi se ne hil ustrasil , ali uporuosl kobile, clrobni komarjevi glasovi , to se mu je tako eudno zd elo, cia ni vedel, kaj hi pocel. Lasje 60 mu stali po k oncu in mrzeJ pot ga je oblival.

79

Ko se je pokriza l, vzame tedaj mesa riCO in svoj kij , skoei s kohile in maha po zraku ua leva iu desno, kakor hi se bojeval z dese timi B rdavsi.

K ar zaslisi zopet glas, ki je bit podoben smehu. (Tako se ron je zdelo.) Tn zdaj je mislil , da mora t a glas priti od zemlje. Gleda ill gleda, kar vidi nekaj ua tleh, ki je gomaz~ Mogocnj moi, bodi kdor koli hoed. usmili se nas. «

»Kdo pa s te vi ?« precuditi, da ima t aka iu ohraz.

vprah K epan, majhna stvar

ko 5e je mogel eloveske glasove

Zopet slisi odgovor: »J az scm cesar .« »Presneto slah cesar si tl,« r eee Krpan, »k aj bi se Ie ti pocel, ko hi nad-te prisel ve liknn Brdavs? Cigay cesar pa si ti?« »J az scm cesa r iz pr itlikovske zemlje. livela je nasa dezela dolgo v lepem miru z vsemi sosedi . Za mojega deda je hila zadnja vojska , in sreca in vese lje sta bila pri nas domn. Kar naenkrat zaene vojsk o z nami nas sosed, mogoeni kralj mravljincev. Dolgo smo se branili , nekteeo hitvo smo bili z njim in s konca smo ga zma-govali , ali nazadnje je moj vojskovodja. podkuplj en

80

1

1

prodal n aSo vojsko in k meavljincem pobegnil. Velik davek nam so nalozili, odgnali so v suinos t vse mos tvo in vae mlade zenske. Z veliko tdo sem jaz ed it 8vOjO gl:ivo in blodim ubezen in preganjan po svojem cesae5tvu.«

»Kje pa je vase cesarslvo ?« vprasa Krpan. »Dve uri jcze od tuk aj. « »Dve uri jcze? Kako pa jezdarite? Kake konje pa

imate? « »Ali ne pozllate kobilic, ki skaeejo po tra-vi? « »0 dobro,« pravi K rp im , »toraj nimajo zastonj imena kobil iee. Lej t e no ! Tega nisem 8e nikoli pre-udaril. P a kaj bi , saj nisem ucen elovek . Uceni mozje gOlovo to vedo, zakaj 8e jim tako pravi. Vsc je mogoee, k ar pripovcdujd . Kobil ice so me preverile, daravno prej niselll dosti mogel verjeti tvoj im besedam. Vik al te De born, za vikanje si premajhen; ee ne bos hud. Zdaj mi povedi , kakosno orozje im ate, k er 5e vojskuj ete?«

»Ta je maja sulica ,« rece cesar in pokaze mll travo pahovko malo maltj ko dVll palea dolgo, ki je imela na kOllcu majbno pa ost ro broto.

»Tacih sulic se ne manjka ,« pravi Krpan, »to je t rava.«

»Trava,« vprasa cesa r z velik im cuden jem, »to so velika t cnka drcvesa, k i rastejo po vsi zemlji. k er vsa zemlja je velika hos ta , polna tacega drevja. Sarno lukaj, kjer zdaj stojiva scm od delee mislil, da je mo rje, ali zdaj vidim, da je tud i zcmlja, dolga in bela ko mleko.«

»To je ees t a,« pravi Krpan. »Mi imamo ludi ces te, m ravljinci n am j ih delajo,

ker to ree dobro znajo; zdaj pa ne vern, k aj bo. « »Druzega o rozJa pa nimate raz un suli c?« »0 tudi . Imamo 8t rtHe. Pogledi jo, ({ pravi cesar

dalj e. Krpan pogleda iu vidi bodcc iz mosk e brade, kol iko rsen obrascenemu mozaku prihode iz ko ie, ako se en t eden ne obrije. Na k oneu je pa hila zelezna strela. m ajhna majhna, da jo je komaj zagledal.

Lcvstik Ill. 6 81

»S temi strelami ne morete dosti skodovati svojim sovrainikom,« reee. »Tacim nc, kakor ste vi, ali mravljin: ci 80 8e jih bali. lzpustil scm jo ravno iz tcg~ loka pr?tt mravljincjcmu kralju in prccej scm ga .. os~epll; tcw strele so v bueelnem strupu kaljenc,« to rece III pokaze 10k, ki oi bil veei , kakor en rog rogaeev. .

»Kaj pa hi rad od mene?« vprasa Krpan. :o LeJ te,« pravi cesar, »zlat6 vsc more; kar clovek n.e mor~, to je zlatu mogoce. Dajte mi ziata, da podkupuu vOJ sk~. vodjo mrnvljioeev, da mi preda mojega nezvcst ega vOJ-vodo in nazadnje tudi vojsk6.«

»Zlata imam paIno mosnjo, ali kako ga L08 pa Dcsell« »0 imam 80 zvoste sluzabDike, ki so ved~o men~ drzc, akornvuo scm prcmagan. Vse L~mo pocnsl. zucsh, vsnki zlat po dva ali trije mozje, kollkor ho treba, d~ jih 10 spravimo domu; pa ce Bog d~: dn }i.h h?~o . D~mu jih homo pa pretopili . Ta velika vreca, kl jO VI ImcnuJete mosnjo, bi ravno dovolj hila zame.~

:o Vei kaj « pravi Krpan, »zlata ne dajem rad ; mar pojdem pa 8' tabo, da hom poteptal mf3vlji~e a ~a8ih sovraznikov. pa bo konec vsc nadlogc. In tudl bos ceo sar6va l in vcsil nezvcste Ijudi, kakor bos hotel.«.

»To pa uZc ne,« pf3vi cesar, »nie ne .oprav~ s . . ~rav. Ijinci imajo pod zernlj6 svoje domovanjc, ml Jill ~e moremo nikoli zmagati, ako se utcgnejo po svoJlh trtlnjavnh ; snrno kadar pridejo na plano nR.d.nas, tnkwr.8t 8e jih ne bojimo; ali zuaj so nam pobrall vae orozJe, kogar so mogli ujcti .« ."

»Naj bode se tak6 globoko! Ali s~ JI~ nc more oukopati? Da Ie do lljih pridem, potlcJ bos pa videl, kaj boo So Brdavs8 scm premogei, ki. je bil ~z druge moke peceo kakor tak mravljineek. KaJ bom dJal eden, kakor deset 8tO tacih mravelj.«

»Nikar « pravi cesar dalje, »da hi ne odkopal. To ti verujem: ako te pogledarn: tvoja glava je kakor najveei brib, tvoj nos kakor velika skala , tvoje oei kakor dva mesca oa nebu, tvoja usta kakor razpoklji.

82

na zemlje v veliki susi, tvoji prsti kakor hruna trdegs lesa, ki zidamo pri nas ii njih mostove; ako vse to pregledam, moram verjeti, da mord storiti, kar si obljubil. Ali pomisli , koliko mojib uhozih ljudi b08 po. morif! Kaj bos koga videl iz svoje neizmerne visoeine, ko bomo pod tabo gomaziJi? Ali se ti bo kdo mogel nmakniti, ko bos koraeil po zemlji, kakor senea obla. kov, ki pride s hriba oa hrih, kakor hi treni l z oco. som. Ce se li kl.lj smil imo, claj nam raje zlat6. Ce pa noees, pa hodi z Bogom! Za tvojo pomoe ne moremo marati. «

Ko jc KrptlO slisa l te visoke hesede, je hil kaj po. vzdignjen v 8vojem srcu, in precej mu ohljuhi m080jo in reee : »Ne misli , cia scm tako neusmlljcn, akoravllo scm velik kakor gora, kakor Ii pravis, tudi mi smo mellkega srcli, saj nismo iz karnna. Vsi nismo ennki. Ceaariea Konrada je im cla Iipo raja, kakor zivljenje cele vojske vojnov ; pa to naj bo, kako je. Kak6 hova pa na rc{lila , da boste spravili zlato v svojo zemljo?«

:o Deoi ga tje za one hosto, pa tudi mcne zraven zlata,« reee pritlikovec Jekovec. »Kje pa je kaj hoste?« reee Krpao io gleda krog sehe. »Jaz ne vidim oic.«

»Tam 000,« pokaze Jekovec, »ne vidis? Saj je yen. der dovolj velika, Bog bodi med nami! « in pokaze mu sop velik e trave.

Krpan se zaeud i in rece: »To je hosta? Kako pa imenu jc te Ic· t6? « in pokaie mn lipovo drev6, ki jo sta lo pri ccsti. »To so s tchri ,« veli ]ckovec, »s kterimi je Bog podpcl neb6, da se nc pod ere oa zcmljo. «

»To so pri nas drevcsa,« pravi Krpan, »kaj vi jim ne vidite do vrha? « »Kako jim homo do vrha videli , ko segajo notri do obl akov. «

»Cudno je to , da tako malo vidite?« pravi Krpan. Naenkral zavpije cesar Jekovcc: »Umakni me !

Cudna, velika, erua ziva l je skocila kakor k onj proti meni. Zelaj se je ustavila tebi na roci, pa ti pije kri.

'" 83

milenaUnderline

milenaUnderline

Ako pride do mene, me bo umorHa. Ali jo poznMi? To je ri s, ki pravijo, da eloveku kri izpije.«

»To je bollla,« pravi Krpan, pa jo z nohtom stare. »PosluSaj, kaj sem te hOlel so vprahli! Kakosue so

pa vase bise?« »Mi ne zidamo his. Nasi zidarji so murni. tudi bozji volki jim pravimo. Qni nam zidajo, ali pa jih preganjamo iz koe, ki so jih hili uzc sebi poprej zvruli v zemljo. Taka koca je kaj dobra , sarno ad elle stran! sma veduo v veliki nevarnosti. Slou, ki stnnuje pod zemljo in vedllo rije, mocau. da eelo goro nncnkrat vrZc ua vrh zcmlje in podzemeljski rak nam dolata vedni nemir in neklerega cloveka snesla iz postelje, ko mirno spi pri S\'oji zeni.«

»To je krt,« pravi Krpan, »000 pa mramor. Mi se ne bojimo tega, za krta imamo pasti, da se ujame, za mramorja pa peto, dn ga staTemo. Zdaj pa Ie pojva! Ali po vodj se tudi vozite ?«

»0 tudi! Globoko po vodah 80 zivoJi , ki imajo dva colna, enega vrh sebe, druzega pod sabo, v sredi je pa zival. Ali globoko so in t ezko jih je dobiti ua dan, ker so t eiki. Vsaka taka zivlil narn da dva colna. «

»To so crni miseljni . Ako hi prisla do potoka, jaz vam hi jih nametal v dveh urah toliko, da bi jim vi ko· rnaj vrha dogIedali. 0 jaz yam hi za vee reci bil koristen, ali vern, da vsa vaSa oeiela toliko ne premore, da bi se jaz enkrnt nnveeerjal.«

»Koliko pa je tebi trcba. on si sit?« »Alj si videl mojo glavo? Oaem taeih kupov kuhane jedi, pa se ni vaelej zaoosti. « »0 Bog nas vari! Mi zakoljemo kobilico. pa jo im3. ako je velika, vsa druiina eel teden za opol-dne in zveeer.«

Presneto se je Krpan zacudi l. POlem pa rece: »Zdaj pa Ie pojva! Ziato ti bom dal, kamor si velel in t ebe zraven njega. «

Nese ga in potcro ecce : »Zoaj te pa Bog obvari, in daj ti zmago nad mravljinci. tvoJlml velieimi soveazniki.« Postavi ga poleg zlnta, ki ga je bit izstil

84

jz mosnje. POlem je hotel pa iti, ali ]ekovee rou rece : »Nikar se nc hodi! Zakrij zlalo z drevcsnimi vejami, da ga nihce ne zag-leda, ko meoe tnksj ne b6. «

Krpan trave namlUi pa Z njo zakrije zliao. Ali pritlikovee zavpije: »Nikar! Ves gozd b08 podrl. Zdaj ne bomo vedeli, kje lezi zaklad. ako se ne neb as. Pa da ne bos djal. da sem nehvalezeo, na, vzemi in ob· drZi v moj spomin, pa nikomur ne povedi. kdo ti je da), Ilikomur nikoli ne pokaii. se svoji zeni nc, ako jo imas. To jc pila, ki v hipeu prepili vsako najtrje, naj. deheIje zelezo. to je pa klobko tencega sukanega konea, ki je tako moean, da bi goro drial , ko hi jo obesil nanj. Dobro shrani, morda ti bo SC obojega trcha. Oboje je hilo do lgo pri nasi hisi. Moj praded Urban je hil oboje vzel v vojski zmaganemu kralju Marijazu. ki je bil naS sosed. zdaj je pa njegova zemlja nasa. Zato nas mendn zdnj Bog tepe, ee se ne molim. On nam ni nie sto· ril, kakor govori jo nase knjige in rnoj ded Urban je bil krivicno vojsko pricel. «

Krpan spravi ohoje, pusti l ekovea z lahkim. zlata pa a tczkim scecm, zausede kobilieo in jaba po eesti. PUo ill klobko je pa v rulo zavil in i ujo ae opa8al po nazem telesu. mosojo pa v zep djal.

Tako jaha, jaha, kar pride v oeko vas, ko jc ravno avcmarije zvonilo. Se akoraj da bi ne bil klobuka atisnil pod pazho in molil, tako je bil zamiSljen v vae to, kar Be mn je prigodilo. od kar je popustil Vrh pri Sveti Trojici.

Ko pride v vas, villi kremo, ki je imeln desk6 nad vrati. Ker ni zoal hrati, vprasa nckoga. ki je ravno mimo seI: »Kaj je tuk:.j zapisano?«

Oni mn rece: »Pisa no je: 0 gospod, dan se je oa-klonil in noc se bliza. oetani pri nas.«

»To je kakor na lailc,« pravi Krpan in zajczdi v ovorisce. Zdaj mn je se Ie prislo na urn , dn nima boz-jiika pri seb i. »E naj bo, kar ce, « pravi, »ooeoj bo moral Bog znme sk rbeti .« Blapec pride in vprasa kmeta

85

milenaUnderline

milenaUnderline

milenaUnderline

milenaUnderline

milenaUnderline

milenaUnderline

milenaUnderline

milenaUnderline

v sirocem klobuku, kakor so jih takrat uosiH, (dan daues ga iroa roalokje se kak stoleten mozicek) , v de-bcli suknji in v hlacah brez oprt; kakor je bila takrat oavada imeti: »Kaj pa bi radi?« »Zase in za svojo ko-bilico veeerjo io posteljo.« »Ni prostora, pojte drugiunl « »Drugam? Zakaj pa visi pri vas semreka pred vrati ? Deni k obilico k jaslim, mene pa k roizi, ce ooeeS izve-deti, kako so gre po r ... k masi! Ti prekleta obist! «

Hlapcc se je se uSlavljal, aJi Krpan ga prlm~ sarno. z dvema prstoma, kakor za igraeo za laho in hlapcc ] C zavpI.l, ko tiea v precepu. Djal je brz kobilico v ~ll e.v. ~j~rou. J~ pokazal kod in kam naj gre, da bo dobd Jes t! III pit ..

Krpan je vecerjal in preroisijal. kaj se mu je z l ekovcem prigodilo. Kar pride lajuar v hlso. Bil je slep moz, kacih tridcset let star, vodil ga je pa clovek starosti kaeih petiodvajset let . .

Ko je nekoliko easa vrtel, vse je zacelo plesatJ. Bilo se je nahralo vee kmetov, ki so poprej tako dolg~ pili , da ao hili vai pijani; potero so se zaeeli p~ ~regatl in prepirati. Malo je manjkalo, da se oiso t epl~.lll ved: 00 so eden druzemu pripovedovali , da so bill nocoJ

pri Bpovedi. Krpao se je cudil , da so bili pri spovedi, pa tako

pijo, namesto da hi se poboljsal.i in pokoro delali ; ali kremar rou je razlozil , da t awkaj w ed ujimi je navada vsaeewu cloveku, ee tudi vae leto poprej pivnice od vznotraj De vidi, da ti sti veeer, ko je bil pri spovedi , mora hili trd.

Krpan se je grozuo cudil in z glavo wajal zavolj~ take pregrcsue navade. Na to je prisel k vai sreci laJ-nar in njegov voditelj skozi vrata. Kmalo se je nahralo deklet in vsi spokorui gresniki so plesaii, da je go tovo nekteri pod plate pregulil, ce ni imel novil •.

Voclitelj, ko je nekaj casa plesal, sede h Krpa.nu. Ta, k er je hi! usmiljeoega srea, koj ponudi kozarec lD tako je heseda besedo priDesla. Krpao akoravno ni vcdel, s eim bo placal, pa je vender klicnl po lie za poilcem,

86

ne zavoIjo sehe, ampak kee je zvitega jezicnika posiuiiaJ, ki rou je lagal , kakor hi orehe trl. Saj taki postavaei iroajo cas izmisljati se, ko krevsa po cesti, kako ho Iju. dem lagal, da bi Ie vee dobi!. Nekoliko pa slisi od druzih sebi enacih potepiDov in potero pripoveduj e, kakor hi se bilo njemu prigodilo.

Ta je trdil, da je deset i brat, da mora iti po svetu v dese tino, kakor pravijo, da mora vsaki deseti brat ali sestra, ce ima mati deset samih sinov ali heeri , iti , da nima pokoja drugace, pa snj Bog ve, ali je res ali ne.

Pravil mu je tudi, da je to ui.e tretji siepee, ki se je njegovim rokam izroeil, pa da je do zdaj se vsacega kanil. Izmenjeno ima, da tretjioo beracine je njegove, 00 si pa jemlje vseJej dve tretjini, ker slepec hvalo Bogo oe vidi. »Eden je hil eokrat izpaziJ me,« pravi, »in kregala sva se. Pridcva do hrv!, to je hilo oa Ogrskem, kj je ddala eez siroko ali jako pli tvo reko. Srew Lrvi ga pa v vodo pahnem z lajuo vred t er zhe-zim oa oni breg. Slepec je vpil, jaz scm se rou pa smejal. Ne vern, kako je priscl ua suho, utoniti ni mo-gel, ker je hilo preplitvo. « Krp an se je usrdil. Rece, da ho precej povedal slepen, kaeega hudobijalla si je ubraI, da tudi z ujim tako oe oaredi.

»Ne bojte se,« reee ta, »pri tero Di nevaroosti. Tn oi skop, kar zasluziva, vse proti zapijeva, t ega ne vern, za kaj pehariti. Tudi sew rou uze vse povcdal saro. « »l:e je pa tako, ({ r ece Krpan, »pa oi pomoci. Kdor sam Dese parklje v ogenj, tega je zastonj svariti. ((

In res, komaj pi es neba, uze pride stepee k rnlZl in spokorlli kmetj e z njim, pa so zaeeli pit i zopet v novo.

Ura je bila uze enD cez polnoCi, kar stopi v biso lovce Andrej, opravljen po ciganski. Izvcdel je bil zu-naj od blapea, da ie Krpan tukaj ostal eez ooC. Tak o je hil preoblecen. da je vsaki mislil, da je gotovo cigaD. Tudi jezik je sprevrgel, da Krpan ni mislil in vedel , kdo hi hil , akoravno ga je uze veckrat videl ua cesar-

87

skem dvoru, ne samo vide I, ampak tudi menil se z njim.

Cigan sede k mizi, pije nekoliko in kmalo se spu-sti v pogovor z Ijudmi, ki so ga od konca Ie od delee gledali. Zaelle jim prerokovati in praviti za sreeo. Na enkrat je hilo poLno kmetov okrog njega in vsaki mu je dian kazal.

Krpan poslnsa. K er je marsikteri trdil, da lUU je zadel , prin ese tudi on 6vOjO dehelo roko. Ali cignn roll rcee : »Vi ruste elovek, kakor so ti. Vas poznajo ua cesarskem dvoru, z varni imam delj govoriti .« To reee pa sede k njemu. Gleda v raze dlani in reee: »Vi st e bili v veliki nevarnosti v boji, potero pa se v veei zavoljo zamere. Varite se, hitro pojte domu, ncvar-nosti se oi konee, dokler ne host e imeli svojc domace zemlje pod nogami.« »Lej t e ga no! Do zdaj nisem dos ti verjel, ali zdnj pa vem, dn znas vee, ko hruske peei. Kar se tiee hoja, to je hilo z velikanom, zamera pa pri eesa-riei znvoljo lipe. Ali uaj pride za mano, kolik or jih ee, ne bojim se jib, saj scm jih uie petnajst ot epel. «

Pa vender mu je nekaj reklo , da vari se. Storil si je hil tudi trden sklep. tega eloveka varovati se. Nekoliko pomolei, potem pa reee : »Spat ho treba, ura na dye kaze, petelinje so ui.e prvo pot peli . Prvo moram po-gledati, ako je malopridnd asti hlapec kobilici jesti dal. «

Vstane in gre h kobiliei . Lovce Andrej pa nagio, da nihee ui vidcl, spusti v Krpallov kozaree tri kapljice list e pijaee, ki ruu je jo bila Aneika dala. Potem Krpana ea-ka , ki se je res urno vrnil. »Kobilica ima krme v jaslih dovolj , zdaj pa lahko noe. Vi oee mi pa pokazite, kje born spat. Jutri bo se en dan in jaz moram se nektero noe prenoeiti , preden born doma.«

Ali Andrej IOU natoei kozarec do vrha in pride k njemu do vrat: »Se eno kupo za lahko noe, saj mlaji ga ne homo nikoli vee pili in morda nikoli vee vkupaj ne tak6 ne tak6. «

88

Krpan vzame, akoravllo zoprn in popije. Ali ko-maj izprazne kozarec, kar se rou je zacel 8ve t ern delati in mize in stoli plesati. Omahue in komaj se ujame ua klop pri mizi. Prime lovea za vrat, da je hil preeej ves ern in pravi: »Kurvie, tvojo pijaeo je satan kul131! «

Komaj to iz reec, uze ga mo e pust1 in prstje za vra-10m odnehajo. Pade oa mizo z glavo tel' zaene glasn6 smreati. Vsi ljudje so se debelo gledali , ali lovee Andrej vzame ('.esarski list in da brati kmetom.

Ker ga nihce oi umel, posLj ejo po zupana, ki je ne-voLj en, da se po noci pokoja ni, v biso priklel. lupan prebcre Ji st, pogleda Krpalla in Andreja dobro gori in doli , ker sta hila v Ii stu oba popisana. Rece Krpaua djati v najtezje zelezje, ki se je tam dobilo.

Naprezejo naglo voz, Krpana nalozijo nanj pa ga peljajo na Dunaj, mesa rico in kij dena tudi z njim . Lovee Andrej ga brZ vsega pretiplje, kje ima zlatove. In kaj hud je hi I, ker do hi prazno mosnjo. KobHieo so zas taviLi za vecerjo za Krpana in za ujo, k er nj iwel Krpan s elm plaeati.

Na Dunaji pak je bila cesnrica llaroeiLa kuhariei Anciki , da naj pride hri povedat, ako hodo Krpana pri. peljlili . Vso noe ni s tisnila oei, zmirom je vstajala in tekala k oknu, kadar je straia pri durih koga ogovorila ; k adar so t ezke duri iz dobovega lesa zakreale, pa Krpana vender se Ili hilo.

Zaeelo se je u.zc daniti, lovee Andrej sc vcnder ni hil se vrnil. »Kaj je to? Lovca ul, Krpaua ni . Nisem pravega eloveka poslala. Go rje ti Ancika, ako lle 10 Krpana! « Taka je premlevala sarna sabo.

Kar se pripclja voz; kmet je vozil, Andrej je seA del zad, Krpan, mesaeica s kij em pa sredi, Idee in spijoc, kakor bi ga ubi!. Cesarica bez poklice svo-jega moza. Ta pogleda skozi okno, pa se zalosten in nevoljen vrne, pa govori sam sabo: »Audrej je vee ko

89

hudic! Brdova ga ni zmogel. Andrej pa . . . Hm. hm, to je vender eudo preeudo! «

Ccsarica je puslila moza, da je godrnjal, kar se rou je Ijubilo, pa t eee doli Krpana gledat. Andrej ji poljuhi roko, kakor je pri mestih gospem navada, pa ji reee: »Vas pokorni, poniini sluga vam je pripeljal vascga sovraznika.« Ccsadca mll poda mosnjo polno zlata : »Na, to je Ie nekoliko placila! Kar Sl dobil pri Krpanu, tisto je t lldi tvoje.« »0 cesarost,« pravi ta , »Krpanova mosnja je hila prazna. Ta moz je priea in vsi Ijudje v krcmi. Se vecerje ni mogel plneali, mornli smo kobilico z8staviti. Preiskali smo sedlo in njega, pa nie nismo dobili, kakor to mosnjo, ki mu je jo dal ce-sar, pa ne prazne, ampak polno zlata. Moral me je men(Ia spoznati. ker je hil sel iz hise, preden je mislil iti spat. Menda je takrat zlato kam zakopal; drugaee ne more biti .«

»In ee hi tudi hil ti se vee dohil, se vse premalo je za to, kar si mi storil. Pridi potlej v moje hrame, da mi natanko poves. kako ste tega peklenskcga tica njeli, pa tudi An cika naj pride s taho! To varna ne bo po-zabljeno! Zdaj pa brz poklici beriea, da ga uklene v trojno zelezje pa ga zaprite Ije v le-oni stolp, ki je tei nadstropja visoko. Preden ho tri dni, mora visthi po leg predice na razpotji.« To izusti, pa se vrne v svoj e hrarne.

Krpan8 uklenejo. kakor je bi lo reccno. Vdejo ga v temno jeeo, zapro za njim troja zelezna vratn in kljuce prineso cesarici.

Ta poklice naglo jecarja, sUrega moza. po imenu Rupert, izroei mu k ljuee in pravi: »Rupert, n8 kljuce! Vari Krp8na! Veeega sovraznika nisi se varoval! Gledi nanj, da zelezja ne utrga. Pravijo, da je mocneji od medveda. Zakovaj se v troje spone, ako ni drugace, Ie nili mll nc daj! Ne hom ti pozabila! Ce pa uid e, vedi , da b08 ti visel namcsto njega. «

Rupert odgovori: »Cesarost . mlad sem bil in sta-rost sem storil , vedDo scm imel pri vasi hisi heano in

90

cesar mi je hilo treba. In sluzil scm zvest.o, k~likor .l~i je hilo mogoce. Tudi zdaj sem pripr~vIJe~ Ill. volJun storiti kar mi ukazujete. Pa vender hi raJe hll hotel, da bi 'hili komu druzemu da li Krpana cuvali .«

»Zakaj ?« II ] lej te, jaz scm se postaral in v starosti

zapu8cajo cloveka vse rooci. « . .. . »Ce ni druzega ko to , pa ga uklem se trJe, saj scm

ti uze rekla. Le pojdi , pojdi! Morda je Krpan uze po-hegnil , ko Ii lu pred mana prazne be~ede tratis.« "

Rupert gre zaloslen, k er se roll Je Kr~an SIDlhl. Ze poprej jc bil sklenil , jeco pol~jsati ml~, ko~,~or s~ bo dalo. Tudi rdit hi ga hil rad; ala kadar Je mlslal k~J ta: ccga, vsclcj se je opomllil cesnri.einih h.cscd.: ,1'1 bos visel namesto njega, ce uide.' Daslravllo Je bll star~ pa vender ni zcl el se tako nagio smrti storiti , na vislacah pa se posebno ne. Kaj se. p~ ~e? Vsak. clovek rad zivi in ko bi lie stsrji bil. 21vlJcnjc Je dosukraL grcllka skorja , pa jo vender vsaki rad sree. .

Starec gre tedaj precej h Krpanu. odpre v.sa .. troJa vrata in najde ga se zmirom spijocega. To se mu Je cud."~ zdelo. Suval ga je io majal pa ga oi mogel vZ~Ulmu . Uklcne ga se v troje spone, potero ga pa zapusll. pa z

rook rimi ocmi. . . Andrej je bit sel poLem k cesarici. in , AIl ~lko Je

peljal sabo. Cesarica je hotela naLenko lzvede t~, ~ako ga je k rokam dohil. Ko je to slibla, AndrcJa ~~ko pobvali in ohljubi, da bo cesarja izprosila , da ~o llJlma bogato zemljisee dal z lepo hiso. tla se bosta vzela. ..

Krpan jc spa t Sliriindvaj sc t ur zddcma, tako moe

so imcle Iri kaplje one pijacc. .. Ravno je hila v cerkvi ura dye ccz polnoc, kar ,se

obudi. Oci odpre. Vse Lema je hilo krog in krog .. VZ~lg-k (Ia hi si oei zmcncal , kar culi na seb, tezko ne fO 0 , , .

zeJezjc, da jc skoraj oi mogel vzdigniti , pollplJc ~e z.a noge, spet zelezj e, hoce vstat.i, pa ne. ~ore, ker Ie ~ll za steher na kratko priklcnJen. pOl1plJe pod sabo III culi golo slamo. »To ne more biti r es, to so gotove

91

milenaUnderline

milenaUnderline

milenaHighlightsmrti storiti,

sanjc,« pravi. »Saj vcm, saujalo se ml jC c3si, da scm k acega mejaca toliko prevec krcnil , da je oblezal. Presneto me je skrbi lo, kaj boo Pa scm 8e prebudil ill vscga je bilo kouec, daravuo so Dektere sanje tako trdo-vra tue, da clovek uzi vZbUjCll misli , da se rou zdaj sanja in da je v sanjah cuI. Zdaj mora bili ravno tak6. Le to se mi zdi cuuno, uzi toliko casa se De morem pred ramili .«

Potem zaene opoIDtnjati se, kje je zadnjie bil , kaj se je godi lo. Zuaj so se rou oci odprle. Oporonil se je cig

mrlev. Saj bos danes 8e bolj v slast jedel, ali vedi, da tehi ni odlocenega na dan vee, ko zjutraj in zvecer koscc kruha in vrc mrzle vode.«

»Meni? Ki scm imel poprej dva janeD na daD in vina, kolikor sem hotel! Oce Rupert, Ie pojte k eesa-rid ill recite, dn jokam in (uHm in prosim zivljenja 8e vsaj 8tirillajst dui, pa me Lo dala gOlovo ie jutri obe-siti , kar mi bo stokrat bolj vsec, kakor stradanje v tej pasji luknji. «

»Tako ni prav, « odgovori Rupert. »Jaz bi ti rad olnjial jeco, kolikor hi mogel. Zalo ti bom tlajal svoje hrnne, kolikor ho mogoce.«

»Kaj bos te pa vi imeli?«

»Zame nc skrbi , meni je malega treha. Olrok nimam pri sebi. Sin ill hei sta uile v zakonu, zena mi je pa laoi umrln, Bog ji daj nebeiiko luc. Mislil scm, dn pojdem jaz pred ojo, pa je sla ona pred mano. Meni vsaki dan ostaja kosiJa in vecerje, kar easi skrivaj potisl1em ka-eemu ubozell, ee morem tak6, da Ancika ne vidi. Ako ona zapazi, kolne, da se morajo v8Bcemu kris tjanu noge sibiti ; ona iroa psc in macke raje od ubozcev.«

»Prckleta haba!« pravi Krpan. »Boii. jn roka bo 5C tezko padJa nan jo, to si zapomoile, Rupert! Ali Yam pa hvala! Ce born kdaj lie prost, pa kaj se hom to me-oil. Na ouem svelu, ako me Bog v milosti vzame k se-bi , lam se born pri vasi zcni oglasil in povetia l ji, kako doher moz ste vi. Zdaj pa me poslu iia jte! K cesarici ne hodite! Pojdite raje k eesarju in recite, da rou pa. dam pred kolcna s pro ii njo, da naj mi po1iJje dubovuega v Jeco. vsaj dva dnt pred smrtjo. Druge milosti De zcllm. «

Rupert mn obljuhi ler ide iu zaprc vsa troja vrala. Cesar iu eesuiea sta se sprehajala ravllO po vrtn.

Cesarica je djala : »Jutri mora viseti. «

»Draga moja,« pravi OD, »pomjsli , da Krpan mi je storil, kar nibce drugi oe.«

94

»Zato je pa tudi oi prenasal angleske postavo.«

uie pop red gre'ii il ua soli? Ali ni to greh,

to van. Ali kar je eez

»Naj bo greh, pa smrti vreden vender .nl.« Ona: . Skoda Ie, da nisem rekla, vzetl roll pisroa

zavoljo soli. Pa saj zdaj roll nima kaj pomagati! 1I. Na ta pride minister Gregor in se prisroeja . pta:

sladko. Daravno je bilo Da vsc zgodaj, pa vender JC bLl uie pijan. on je bil posebui vinski pr~jatelj. Ccsariea mn pravi: »Gregor, sam ti si z mano vlekel zoper Krpana,

zoto si pa rooj prijatclj. 1I. »Saj scm djal ,« rcce ta , »da ta kroet bo tic poeelljal

hudobijc, do. ga bomo morali umoriti . Upa on, ccsa~skem vrtu je vee vreuna, ko sto kmetov, pa jo gre p08eka~. «

Cesar pravi: »Uze vidim, da vsi preostro sod~t e moin ki It e ve llasih navad in seg. Na j bo lipa, kJe.r hoee! Da je pozdaj nikdar vee ne "sli sim ~m~lIovall! Kdor sc ho menil od nje, ta naj se vee ne pnk azc pre~ moje oei, malo in dosti net Zavoljo drevesa .bi jaz nwe h.ll Krpanu hlata za lloblom obriizil, Ie zavolJo obllasu~J~ proli cesarici se jc zakopal, do. ga vee ne morem ote1l, daravno si oi mislil nie hudega sto nll.«

Cesariea pa jezno pravi: »Ne? Lej g~, . Iej ga, ,ali si uie pozahil, kaka je s kij em mahat , kllko Je mesanca

Zvizgala nad nj egovo glav6.« . .' Ves ali on J'e bil tabko Jezen! TI Sl pregrdo go-• , • L " I " II J ., P ko hi te hit hotel kdo hi ga ul (un. az

VOrl a. a '. ... tIN . ne vi Gregor minist er tudi ne. Sam se JC dna . OJ bo' to uie, kakor hoce, da pozdaj milosti proti Kr.paou

nikoli vee De slisim imenovati. Kdor se bo meml od .• e vee" no prikaie pred moje oci, malo in

nje, ta naJ dOSli oe.« .

K bil,' se v besedi, pride Rupert. Ceaanea ga

0.0 . " I "" J

"

d. pa si vender PI upala er mill vee. e-ieljno pog e , . . ca r pa eesarjn poljubi roka in pravi: »J etmk prosl cesarost milosti, da bi dva dni pred smrtjo poslali rou

95

duhovllcga, da sc z Bogom apravi, predcll sc pod,i ua pot, kamor pojdemo vsi za njim, bodisi cesar ali bernc. a:

»Tvojega vecnega prerokovanja sem uze sita,« pravi ccsarica . »Molci, ali pa kaj druzega povedi!« »Druzega nimam kaj ,« rccc ataree. Ali eesar odgovori srdi t: »Kakor mi Boga in moj e duse, ki jo ho sodil . ves svet je krivicen zoper ubozega Krpalla . gc danes InU pri. peljilc gospoda, kakor gre kristj anu, preden se loci. Kdor Lo govoril drugacc, naj ga udari ho i ja roka! « To izreec pa naglo popusti vrt in z njim tucli Rupcr t.

Ccsariea sc jc kar cudila. Tako trd in krepk c nose cesar ni bil 5e nikoli , kakor zdaj . »Miuister Grcgor,« rece. »la kmet nama bo se gospodarstvo iz rok izpulil. ki sva ga do zdaj zrnirom imel a.« To rcce iu grcsla vsaki v svojo slran.

ge ti sto popoldne je prise! duhovni k jelniku. Naj-prvo ga je izpovedal , potem pa ohhaja l. Ko to mini, povprasa: »Brat Kepan. ali se kaj druzega iieliii ad mene?« »ge nekaj vas hi rad progil, oce !« »Le govori!« »Svoje zadnje naroeilo hi rad spisal , pn 8am ne zuam pisati. Ali hi hotcti vi pera prijeti v roka in zacrkati , kakor yam hom govoril ?« »Iz area rad. «

ReiSe prines li pisavo in pot em rece: »Govori , jaz born pa pisal! «

Krpan zacne: »Svojo duso porocam Bogu, svoje meso menda krokarjem. ki ga bodo kljuvali, svoje ko· s ti pa solnell, luui in rosi in deii ju in snegu, ki gil bodo ohseviili, mocili in pokrivtiLi. Svojo hiso in kar imam zemljc svoji ses tri Mici , naj Be moZl ali stori kakor in kar hoec, Ie mojega hromcga brata Jozeta mora hra· niti do amrli , pa zame naj moli , kadar bom obc~cn. «

Duhovni je vse zapisat. Potem 5e podkriza najprvo Krpan, potem duhovni, jecar Rupert in se ella prica.

»Sc nekaj vas hi rad prosil , ako mi nc odrecetc !« »Vse hom sto ril , kar ielis, ako je Ie v moji moei.« »Posljitc mojo oporoko domo na Veh pri Sveti Trojici

96

•

v Notranjem v Kranjski zemlji, in pi sit e sea tri in bratu, zakaj me smrtijo in pa lepo ju pozdravite.«

Ko mu dubovni to dovoli, rece dalje : »Nekaj mi je se Da srcu, ali kaj, ko ne more nie hiti, saj scm vas uie tako prevec oblozi1.« »Tudi to born storil.« »Vi labko doidete pri cesarji , drugi nihee ne. Svojo kobi· lieo bi se cad videl , ki mi je prenesla nekteri atot soli in pa mesnrieo a kijem, ki sla mi pomagala pre· magati edinega sovrazuika razun mejaeev, in ki je hil pa Ie cesarjev, rnoj ue! «

Nato ae oglasi Rupert: »Ljubi Martin Krpan, ko· bilieo so ti zastnvili v kremi, ker nisi imel s Cilll pia. ca li vecerje.« »Tudi sedlo?« »Tudi!« »Skoda ga je. Uie rnoj rajDek occ so jahali na njem.(( Duhovui pravi : »Prav, do 8i opomnil! Kako je hilo z zlatovi? Zdaj vse mesto na tihem dolii Andreja, da Ie je okradel. Daj Bogu cas t, nam pa resDieo. preden prideS pred atras-oi obraz sodnikn, ki v srcih here.« On odgovori: »Andrej ni vreden, da solnce sije nanj, dn ga zemlja nosi, da ga vet er piha, pa vender mora priti reanica na dan. Andrej mi ni nie vzcl. Ziato sem jaz dal vbogajme, komo aJi zakaj, to mora ostati v mojih pesih, cez jezik ne sme priti!«

Duhovni reee : »Kar si prosil zavoljo meaarice in kija , to born opomnil pred eesarjem, kar vem, da ti bo dovolil rad, aaj jutri si tako lahko zbcreS kar hoecS, ker jutri je zadnji dan tvojega zivljenja. « Duhovni sc je locH, tudi Rupert. Krpan je ostal pa 0

nart: dil z Brdavsom, kakor Andrej z njim. Taka bo, pa Die drugace!«

Ko hodi gari in doli, pride Ancika DB vct prikuhe iskat . PrijazDo se ji prismehlja pa ji cece : »Ancika, .. dohr,o si se hila umislila 8 pijaco! Kaj ti je pa Krpan~~k b~l stocil taka zalega, da si mll to nahudila? « »NIC, m~lostljivi gospod minister! Vidite, pa on je ad l,am domn, kjee jaz. To me je uze peklelo, da zaroblJcn kmet: ki oc ve, koliko je Bogav, ki ne ve, ,kakiicn j~. svell J eronim on pratiki, da hi on precej taliko za.81uzJ~:. Jaz pa 8e uLijam in ukvarJam, panm In e 1m r . . . bT P I ognJI od jutea pa v ledno noc, pa vender Die nimam: To m.e je zgalo DOC in dan. Pa enkcat, se ko 8~m hila dom~, me je dobit Da veto pod jablano. V nedelJo popol~lIe )C hilo, pa je, berae, oeltal mi, d~ jabelka ~~adem. ~aJ h~~ kradla! Mi SIDO jih imt;Jj dostl, on pa Dl C. Mae hi svoJlh vzela ako hi se mi ravno toliko zljuhilo do kterega.« . .

»Staeo sovrailtvo, Ancika, staeo sovraitv.o, ~~ na~ je pa zdaj vsem pomagalo, ki ~is.mo Kep~novi pnJatel~l . Kadae hos vzela Andeeja, Ie pnd. k meDl v sva t e va hit, heez nie ne h6, ako pride1i.«

»Saj ne vern, ce born Kocevarja kdaj vzela .a li ~e. Zato mi pa ni po volji, da nama cesariea ohetaJo ~HSO in zemljo. Raje naj hi dali vsaee-:nu o~ro~lega~ .. kohkor zelijo; pa do zdaj je sarno Andrej dobd, Jaz me, razun prstenee, ki ne velja cez tri zlate.«

» Tiho Ancika, til1o! Kar se ni, pa so boo Da ne pozabim ~ovoriti zate, moram narediti vozal na ruto. « To rece pa groat a vsak svojo pot.

Se tieti vecer je prisel Rupert h Krpanu, pa ~u prinese mesarieo in kij , ki mu ~e j.u hi! posl.a l cesar, lD je vrh tega pa oarocil , da oaJ nJegovega JDleOa pred Krpanom v misel ne vzame. ... . •

Krpan je prosil, da naj mu da klJ. lD mesar~e~ zad· njie v roko. Ali ooi pravi: »Tega ne sme~, kar ml Je p~e. povedano, koli hi rad storil. « »Pa oaJ ho tam, kJer

98

je,« pravi Martin. »Zdaj me samega pustite, oce Rupert! Bvala yam za vccerjo in vse, kar ste mi storili dohrega. «

Nato gre Rupert iz jeee ter jo zaklene za saho, ka. kor vsaki dan. Krpan pak leze in kmaJo zaspi.

Cisto je hil i ivljellje v nemar puetiI, ves pripravljen je hi! za oni sve t. Dorgo je leial v trdnem spanji . Sijal je uie h i li dan, ko se prehudi. »Cudne sanje sem imel,« pravi. »Po noei se mi je zdelo, kakor da hi prise I k meDi pritlikovcek l ekovec in da hi me vprahl: ,Kam si djal pa mojo pilo in klohko? Vari, da ne izgnhis!' Kaj mi ho zdaj vse to pomagalo ? Kako scm vender neumen! Kdnj pa, ee zclnj ne? Menda nisem zguhil! To hi hila velika nesreea, Bog je ne claj!«

Tako hilro Be mu je zopet obudila skrita iskra Ijn. hezni do iivljenja . Brz odveie ruto izza vrata in vesel zagJeda pilo, klobk o in cesa rsko pismo. Kar se je zacel Rupertov kljuc vrte ti v zadnjih vnitib. BrZ ruto zopet zaveze za vrat, da Rupert ni videl nie, ko k njemu stopi in r cce: »Dohro jutro, Krpan, zadnje dobro jutro na tern svetu. Bog daj, da hi se oa on em bolj ve-fiela seiila!« »Bog daj,u rnn ustreze Krpan. »Danes je tvoj zadnji dan. Ljudje te hodo hodili gledat. Tudi v dar ti bodo dajali. Tisto deneS, kamor ces, pa veci del se daja za svet e maie. Zdaj si pa izberi, kar JJOCe8 jes ti in piti; to je pri n as navada. « »Prinesi mi tedaj peeencga janea pa villa, kolikor gre tacemu, ko sem jaz, da De pojdem lacen in zejen s t ega sveta.«

Ruper t mu vee ohljubi pa grc. Na to stopita k lljemu dva vojakn, z zeleznimi k apami na glavi pa do)ge su-lice sta drZllla. Noheden ni pcegovoril i njim. »Po kaj sta pa vidvli prisla ? Ko hi hil prost , potlej hi ne r ek el nie; ampak zvezan pa vam ne hom zIetel. Pa naj ho, kakor je ! Kar je druzim Ijudem pray, mora hili meni tudi!«

Ljudje so se zaceli snovat i k njemu. Vsi so se eu-dili, ko so videli mesa rico, kij in njega. To je trpelo do mraka. Vsaki mu je nekaj vrgel na mizo, na kt eri

'" 99

je stal kriz iD pa posveceDa sveca. Do mraka se je Da· brat velik kupec.

Ko je prisel mrak, pride Rupert, veli vojakoma, da oaj gresta, ker je cas zapreti jeeo. Krpan je pa vesel obiral janca pa viDO pil.

Rupert se je eudil njegovi dobri voIji, ali Krpan mu reee : »Sedi k meoi pa jej in pij, saj imava oba zadosti. « Rupert pravi: »Rad bi, pa ne smem. Kaj bi cesarica rekla , ko bi izvedela! « »Ce ne smes jesti, popij vsaj to kupico vina oa svoje in moje izveJicanje!«

Rupert se oi mogel braniti. Vzame kozarec in pravi: »Bog nam dnj sveti raj in pa srenost on zadnjo uro. « »Amen!« odgovori Krpim. Rupert poplje, potem rou se vosci lahko noc pa zapre vsa troja vrata.

Krpan je tega komaj caka!. Ves dan je roislil v sa· nje, in pa v pilo in v klobko. Komaj je bil sam, hd vzame pilico pa zacne piliti zelezno oh6d Da roci. In lej, trio krat je potegnil , pa je bilo prepiljeDo. Neizreccno vesel hi bit kmalo zavpil na glas in Ruperta poklieal, da hi rou povedal, kaj in kak6. Pa se je vender opomnil, da je jetnik in k smrti obsojen, Rupert pa njegov cuvaj.

Poje bri, kar mu je hilo janea ostalo in tudi VillO popije. Potem dene prepiljcDo obod zopct un roko in IHe, kakor bi spal. Komaj je cakal, da hi POIDOei ura hila. Zmirom je Boga prosil, da hi Ie tudi tenka nit bila tako trdna, kakor je obital pritlikovcek in pa, da bi rou Bog dal sreeo.

Ko vender cDkrat ura odhije dvannjst, posluSa, ce je vse tiho, pa vzame zopet pilico in predrgne vse zeIezo Da rokah in llogah. Kakor hi se IOU kamen sto stotov tezak odvalil od srea, tako mn je bilo. Toliko da ni za-uknil. Vzame bri nit iD ohesi nanjo mesa rico in kij , pa je ohoje driala. Lej veselja! PoskuSa jo pretrgati , pa ni mogel, kolikor jc hit mocan. Vender se ni verjel. »To niso igrace, po taki niti spustiti se tri Dadstropja visoko na zemljo. «

100

Tiho stopi na mizo in priveze majhno Ditko na ve· rigo, ki je bila v stropu tef se obesi nanjo. Kakor se je zibal sem ter tje, vende.f se Di utrgala.

»To ho tudi! « pravi. Brz se opravi pa zacne piliti deheto zelezno omrezje na oknu. Kmalo je bilo vse prec, sarno eno veco zelezno palico je pus til, da hi nanjo pri-vezal nit.

Ko to storl, pogleda skoz okno, je-Ii spodaj vse mirno. Kar slisi, da nekdo govori. Vlece Da uho, kolikor more in kmalo spozna, da je straZa pri velicih durih. Prisli so jo bili namrec izlosit in kroalo so se vra-ta zaprla.

Spusti po niti najprvo mesa rico in kij po lahkem Da tla. Potem vzame denarja , kolikor ga jc moglo v mosnjo, drugo pa pusti. Stori kriz, priveze nit trdDo za zelezo pa se spusti doli po tenki vrvici. Visoko je hilo. Ko bi 8e mu bilo kolikaj v glavi zvrtelo, pa bi mu bile roke omagale in v drobnib kosovih bi bit lezaI Da zemlji. Srecno je prisel na tla vender.

Ko 8e nazaj ozre, skoraj da ga obide groza, videc kak6 delee je dreal po niti. Clovek bi mislil, da je precej skusal priti skozi vrata na plano; pa Bog obvari! Gre oaj. prvo z mesarieo in kijem proti vrtu, kjer so ravno zi-dali velik oblok nad lepo vrsto divjega kostanja, da hi gospoda hodila v dezju sprehajat se.

ODdi je bila na zidanem ohloku sClpa narejena, pa debela vrv je viseln do tal, Da tlch je hila pa velika i e· Iezna verigil. Po tej vrvi na sC1pi so delavci vlacili apoo, kamenje in cesar je bila treha zidarjem. Da je posoda na vrvi mirno stala, da ni zopet zdrcala oa tla, zato je bila pa veriga, da so vrv privezovali zanjo.

V zame Krpan dolgo smrekovo desko, ki jih je bilo tam okrog, kolikor je hotel io tudi sveder kmalo dohi med orodjem, ki ie lei810 raztreseno. Prevrta desko ravno v sredi, da je hila na oba kraja luknje enako tezka, pre-

101

pclja dehelo vrv skozi luknjo in naredi velik vozel ua (lucm koneu, da vrv ni mogia skozi luknjo zmuiiti se.

Ko to zgotovi, vzame mcsarieo in kij pa gre narav-nost proti strazi pred vrati . Zgrahi straznika za vrat, preden je mogel pregovoriti , vzame sulieo iz rok pa mu dene klin med gornjo in spodnjo celjllst, da ni mogcl bcsediee zugniti. Potem rou s tcnko nitjo zveic roke pa ga pus ti oudi.

Urno teee v tisto stran poslopja, kjer je imel Andrej svojo stambo in zagleda luc skozi okno. Pogleda skozi okno in vidi oba pri mizi sedeti Anclreja in Anciko, pa zlatove sta stela.

Odpre vrata in stopi pred njiju, da sc ob:i ust rasi t a, ki sta ga precej izpoznala, kakor hi iz jasncga ncba tresciJo. Zgrabi vsacega z eno roko za grlo ; preden sta mogla dosti vpiti, porine tueli lljima klill med celjusti pa nese vsaeega z eoo roko proti obloku, kjer jc hil ua-redil desko na vrv. Njega posadi na en kOllce deske in pravi: »Ti bos sedel tukaj Andrej, ti pa ua onem koneu Korenovka! Menis, da t e ne pozllam! 0 sc zdaj vem, k ako si jahclka kradla. Zdaj bos vedela pijaee kuhati , Ii hos pa vedel eiganiti. Le hrz se usedi na ono st ran, ce lle hom tehe z mesa rico, tehe pa s kijem po glavi , cia hodo vajui mozgani tekli oh krvavem orozji. Hujega mi tak6 ne morejo storiti, kakor kar mi uzc mislijo. «

Nobeden se oi upal ustavljati . Ko sta sc(It'Ha vsaki na svojcm koneu, potem potegne Krpan dcsko z vrvjo dva seznja visoko, pa vrv priveie za dcbelo vcrigo un t leil. »Zdaj se pn gugajta, kakor se nikdar SC llist ll, odkar sc pozDatn! «

Teee hrz v stambo unzaj , pa vzame mosn jo in zlatove pa gre proti durim, kjer je straia se vcdDo lezala zvczaua. Vzamc kljne z zeblja, kjer je viscl, odpre in gre oa plano. Ko jc zuuaj, rece: »Cast bodi Bogu, l1ajtrji kos dela je konean, ce Bog da! Zid, nikoli mc nisi videl do letos, Bog daj, da bi me zopct nikoli vee ne pozneje. « To izu8ti pa se spusti v t ek po mestu zmirom naprej.

102