IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA · izve[taj na strategiska ocena na @ivotnata sredina za lokalna urbanisti^ka planska dokumentacija za gp v.1. na kp br. 449, ko

IZVE[TAJ NA STRATEGISKA OCENA NA

@IVOTNATA SREDINA

ZA

LOKALNA URBANISTI^KA PLANSKA DOKUMENTACIJA ZA GP V.1. NA KP BR. 449, KO

VOLKOVIJA, GOLEMI UGOSTITELSKI EDINICI, OP[TINA MAVROVO I ROSTU[A

N A C R T I Z V E [ T A J

Skopje, Noemvri 2015 godina

2

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz

ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a soglasno ~len

65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 183/13, 42/14, 44/15 i 161/15) i podzakonskite akti, se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija na sertifikat, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa: Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist, Igor Kukulovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Keti Andonova, administrator.

Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje

Upravitel

Emil Stojanovski

3

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina za LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a kako i odredbite od Zakonot za ìvotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E

Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran inèner, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na ìvotna sredina za LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a. Obrazloènie: Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel _________________ Emil Stojanovski

4

5

6

7

8

9

Sodrìna:

Voved .............................................................................................. 11

1. Celi na Planskiot dokument ................................................... 14

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................ 18

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 19

1.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 21

1.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 23

1.5 Institucionalna ramka ............................................................ 25

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na

ìvotnata sredina ...................................................................... 26

1.7 Rezime ............................................................................................ 26

2. Pregled na planskiot dokument .............................................. 27

2.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 27

2.2 Planski opfat ............................................................................. 28

2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 28

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 28

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za

izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 30

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ........................................................... 30

3.2 Vodosnabditelna mreà ............................................................ 30

3.3 Fekalna kanalizacija ................................................................ 30

3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii.... 30

4. 4.1

Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina ...................................................................... Karakteristiki na prostorot .................................................

32

32

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ............................................................ 32

4.1.2 Hidrotehni~ka struktura ......................................................... 32

4.1.3 Ekonomski osnovi ...................................................................... 35

4.1.4 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot ............ 35

4.1.5 Energetski izvori i energetska struktura .......................... 37

4.1.6 Geolo{ki i pedolo{ki karakteristiki .............................. 38

4.1.7 Seizmika ....................................................................................... 40

4.1.8 Naselenie ...................................................................................... 40

4.1.9 Prirodno nasledstvo .................................................................. 41

4.1.10 Kulturno istorisko nasledstvo ............................................... 46

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiot opfat ..........................................................................

47

4.3 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat ..........................................................................

47

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 53

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa .............. 55

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina ...........................................................................................

56

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe

na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument ................................ 65

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina ......... 74

10

10. Netehni~ko rezime ..................................................................... 76

11. Prilozi ......................................................................................... 81

Dodatok ........................................................................................... 84

Koristena literatura ................................................................. 85

11

Voved

So analiza na potrebite na investitorot i negoviot plan za iden razvoj, se konstatira deka se javuva potreba od izrabotka na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, pa zatoa se pristapuva kon izrabotka na istata.

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a vo delot na izve{tajot na Strategiskata ocena na ìvotna sredina se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na negativnite vlijanija. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a do podobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko angaìrawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj.

Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i

programi vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite. Isto taka, cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na

12

lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.

Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi.

Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe:

proverka;

opredeluvawe na opfat;

osnovni podatoci na ìvotnata sredina;

podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina;

konsultacija so zasegnatata javnost;

prifa}awe na strategijata i

monitoring. Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo

Izve{tajot za ìvotna sredina, organot koj go podgotvuva planskiot dokument e dolèn da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti,

kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, organot koj go podgotvuva planskiot dokument e dolèn da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku:

}e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;

nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i

na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar. Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno

gi definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot.

Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.

13

Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni segmenti od ovoj Izve{taj.

14

1. Celi na Planskiot dokument

Pri izrabotka na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, e primenet metodolo{ki pristap i postapka soglasno ~len 50-a od Zakonot za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 55/13, 70/13, 163/13 i 42/14), Pravilnikot za pobliska sodrìna razmer i

na~inot na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14) i Pravilnikot za standardi i normativi za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14).

Spored ovaa sodrìna }e se izraboti LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, koj se finansira soglasno zakonskite propisi.

Postapkata za donesuvawe na LUPD }e se sproveduva soglasno Zakonot i Pravilnikot.

Metodolo{kiot pristap ima su{tinsko zna~ewe za celokupniot proces pri izrabotka na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija i vo su{tina pretstavuva izrabotka po fazi, po~nuvaj}i od analiza na postojnata sostojba, usvoenite principi za poedini problemi do sozdavawe na osnovnata koncepcija za planirawe na povr{inite i izrabotka na konkretni prostorni, soobra}ajni i infrastrukturni re{enija.

Prostorot so svojata mestopolo`ba e vo atar na selo G. Volkovija vo mesnosta Brestovica zapadno od Mavrovo vo blizina na regionalniot pat R1202 Mavrovi Anovi - Debar. Preku postojnata soobra}ajna infrastruktura planiraniot opfat se povrzuva so ostanatiot del od op{tinata i po{iroko so regionot.

Definiraniot prostor za izrabotka na navedeniot planski dokument zafa}a povr{ina od 4977 m2.

Predmetniot prostor dosega e predmet na obrabotka na Prostoren plan na RM. Intencijata na ovoj plan e vo utvrduvawe na parcelacija soglasno potrebite na investitorot, kako i re{avawe na namenata na prostorot i gradbite soglasno negovite potrebi, odnosno soglasno zakonot i pravilnikot.

Vrz osnova na Planskata programata za izrabotka na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, se pristapuva kon realizacija na istata.

Analiziraj}i gi pri~inite i celite koi treba da se postignat so izrabotka na noviot planski dokument, nara~atelot konstatira deka treba da se izraboti planski dokument za navedeniot lokalitet.

Pri~ina za izrabotka na planot e urbanizacija na prostorot koj do sega ne bil urbaniziran, kako i predviduvawe na optimalna povr{ina za gradba, soglasno zakonskite propisi za urbanizacija na prostorot.

Vo opfateniot prostor se vr{i parcelacija na istiot so grade`na parcela spored potrebite na investitorot na ovaa planska dokumentacija.

15

Vo planskiot opfat ima pet objekti od koi ~etiri se so armirano betonska konstrukcija i se zapu{teni, a eden e so drvena konstrukcija i e vo sredna sostojba.

Vo opfatot {to e predmet na razrabotka na ovaa LUPD ne se

zabeleàni objekti od kulturno i istorisko zna~ewe od pri~ina {to ovoj planski opfat e nadvor od grade`niot reon.

Do planskiot opfat egzistira nekategoriziran pat koj go tangira planskiot opfat i e asfaltiran i istiot e povrzan so regionalniot pat R1202 Mavrovi Anovi - Debar. Preku postojnata soobra}ajna infrastruktura planiraniot opfat se povrzuva so ostanatiot del od op{tinata i po{iroko so regionot.

Postojnite objekti se povrzani so elektri~na energija. Postojnite objekti se povrzini so voda od postojniot rezervoar koj

se snabduva od beli~kite vodi. Odvodnuvaweto na otpadnite vodi od postojnite objekti e vo

septi~ka jama. Atmosferskite vodi se slevaat slobodno po povr{inata na

terenot, odnosno nema organizirano prifa}awe i odveduvawe na atmosferskite vodi.

Niz planskiot opfat ne pominuva telefonska instalacija.

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot,

16

za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi.

Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina.

Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe.

Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr.

Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na ìvotnata sredina. Vo procesot na

aproksimacijata na EU asquis communautaire (EU zakonodavstvo) od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:

Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 183/13, 42/14, 44/15 i 161/15);

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11, 100/12 i 10/15);

Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 163/13 i 51/15);

Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik

na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12, 39/12 i 163/13);

Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);

Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);

17

Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11 i 163/13);

Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13 i 41/14). Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no

vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj.

Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite

resursi-podzemnite i povr{inskite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat;

- Iskoristuvawe na solarnata energija - kako ~ista energija, preku implementirawe na konceptot po~ista sredina;

- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot;

- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija;

- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdravstveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto;

- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina;

- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium

vo ìvotnata sredina po principot DPSIR (dviè~ka sila-pritisok-sostojba na ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore

navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:

Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;

Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

18

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina se identifikuvani na osnova napravenata analiza na sostojbite i problemite vo ìvotnata sredina vo planskiot opfat i okolinata i identifikacija na najsenzibilnite segmenti vrz koi e utvrden pritisok i se mo`ni vlijanija so realizacijata na planskiot dokument:

- Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot dokument;

- Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto nivo na flora;

- Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava i vibracii;

- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za

za~uvuvawe na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot; - Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina.

Za sekoj zna~aen element na Strategiskata ocena se utvrdeni celi, koi se osnova na identifikacija na vlijanijata od realizacijata na sodrìnite utvrdeni vo planskiot dokument. Ispolnuvaweto na navedenite celi na Strategiskata ocena preku realizacija na sodrìnite na planskiot dokument }e se sledi preku predloènite indikatori.

Strate{ki celi

Da se pottikne lokalnata zaednica da prevzeme grià za ìvotnata sredina;

Da se definiraat prirodnite resursi na lokalno nivo vo nasoka na dolgoro~na proekcija za razvoj;

Da se utvrdat lokalnite prioriteti vo za{titata na ìvotnata sredina;

Da se za~uva biolo{kata ramnoteà na ekosistemite;

Da se obezbedat uslovi za za{tita, unapreduvawe i za~uvuvawe na ìvotnata sredina vo nasoka na sproveduvawe na principot na odr`liv razvoj na edinicite na lokalnata samouprava;

Integrirawe na politikata za za{tita na ìvotnata sredina po vertikala i horizontala;

Da se opredelat realni mo`nosti za realizacija na poedini aktivnosti;

Da se ovozmoì povrzuvawe so sli~ni programi na regionalno i centralno nivo kako i koordinacija so NEAP. Planskiot opfat e usoglasen so:

Prostoren plan na RM, 2004; Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2010-2030; Vtor nacionalen Ekolo{ki Akcionen Plan na RM, 2006; Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008; Strategija za upravuvawe so podatoci za ìvotnata sredina, 2005;

19

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005.

Prostoren plan na RM

Uvaùvawe na realnite faktori na razvoj;

Prevzemawe stimulativni merki od strana na dràvnite i drugi vidovi poddr{ka za programi na lokalnite zaednici i stopanskite akteri;

Vospostavuvawe na pazarni principi i formirawe soodvetna institucionalna ramka vo koja }e moàt da funkcioniraat pazarnite institucii;

Sozdavawe na regionalen diferenciran ambient za stopanisuvawe so pomo{ na soodvetna politika.

Nacionalen ekolo{ki akcionen plan

Da se ovozmoì integrirawe na politikata za za{tita na ìvotna sredina vo ostanatite sektorski politiki;

Da se pottiknat industrijata, davatelite na uslugi i drugite subjekti vo oblasta na ìvotnata sredina kon pogolema odgovornost za za{titata na ìvotnata sredina;

Da se dadat nasoki za ekolo{ki odr`liv pristap;

Da se zgolemi stepenot na ispolnuvawe na obvrskite od regionalnite i globalnite dogovori vo oblasta na ìvotnata sredina.

1.3 Upotrebena Metodologija

Grafi~ki prikaz na metodologijata za izrabotka na Izve{tajot

za ocena na ìvotnata sredina

20

Pri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti.

Postapno se prevzedoa slednite ~ekori:

– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko;

– Se ostvari sredba so pretstavnik od lokalnata samouprava i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìni koi }e bidat opfateni so prostorot i nivnata postavenost;

– Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto;

– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a;

– Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo;

21

– Se napravi uvid na postojnata realizirana urbanisti~ka sostojba na podra~jeto definirano so planskiot opfat (bespravna gradba, soobra}aen pristap, i sl.);

– Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

– Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

– Nadminuvawe na negativnite vlijanija ili nivno ublaùvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;

– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite;

– Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina za LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo ìvotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina 1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07,

159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 183/13, 42/14, 44/15 i 161/15).

Strategiska ocena na ìvotnata sredina 1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto

(„Sl. Vesnik na RM” br. 114/07); 2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na

tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata

sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11);

4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11);

22

5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe, odnosno

nesproveduvawe na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13 i 41/14).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst i 10/15).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12 i 163/13).

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11 i 163/13).

Indikatori za bu~ava 1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni

indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za

ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 107/08);

2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08).

Monitoring za bu~ava

1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl.

Vesnik na RM” br. 120/08); 2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema

koja treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i institucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na

opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 152/08).

Zakon za voda Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13 i 180/14).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015) Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11 i 41/14).

23

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 24/08, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14).

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13 i 37/14). Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~ki planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14). Plan za prostorno ureduvawe na Nacionalniot Park Mavrovo (1998). Zakon za proglasuvawe na {umski predeli okolu Mavrovskoto Ezero za Nacionalen Park („Sl. Vesnik na SRM” br. 10/49, 23/52 i 16/65).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava

(„Sl. Vesnik na RM” br. 58/00, 44/02, 82/08, 167/10 i 51/11) gi definira slednite nadle`nosti na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe:

sledeweto na sostojbata na ìvotnata sredina;

za{titata na vodite, po~vata, florata, faunata, vozduhot i ozonskata obvivka od zagaduvawe;

za{titata od bu~ava, radijacija, za{titata na biodiverzitetot, geodiverzitetot, nacionalnite parkovi i za{titenite oblasti;

restavracijata na zagadenite delovi od ìvotnata sredina;

predlagaweto merki za tretman na cvrst otpad;

prostornoto planirawe;

prostorniot informativen sistem;

nadzorot od negova nadle`nost i

vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon. Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava

vo ova nasoka na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe mu dava klu~na uloga, vo procesot na kreirawe na politikata za za{tita na ìvotnata sredina.

Odredeni nadle`nosti vo upravuvaweto so ìvotnata sredina imaat i drugi organi na dràvnata uprava i lokalnata samouprava kako {to se:

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

Ministerstvo za transport i vrski;

Institutot za javno zdravje;

Ministerstvo za zdravstvo;

Hidrometerolo{ki Zavod, i

Edinicite na lokalnata samouprava.

24

Zna~ajna uloga vo procesot na donesuvaweto na zakonite od oblasta na ìvotnata sredina ima i Sobraniskata komisija za transport vrski i ekologija.

Vo procesot na Strategiska ocena na ìvotnata sredina, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ima odredeni nadle`nosti propi{ani so Zakonot za ìvotnata sredina, kako {to se:

podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;

podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i;

vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S.

Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi

gi podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti soglasno Zakonot za ìvotnata sredina imaat obvrska za:

podgotovka na izve{tajot za SOV@S;

objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;

objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;

podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;

25

kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i

monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP. Vo ovoj proces Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno

za sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva, koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e

interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat:

– Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite

odluki;

– Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot;

– Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti.

Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na Izve{tajot, gi obrabotuva slednite sodrìni:

– Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati;

– Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite;

– Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki;

– Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt

26

i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti;

– Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii (kako {to se tehni~kite nedostatoci ili

nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii;

– Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski;

– Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocenka na ìvotnata

sredina za LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, istiot moè da se izraboti i kako takov e prifatliv za implementacija.

27

2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, se izrabotuva

soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik

na RM” br. 55/13, 70/13, 163/13 i 42/14). Ovaa planska dokumentacija se izrabotuva soglasno Planskata programa odobrena od gradona~alnikot na op{tina Mavrovo i Rostu{a, soglasno ~len 15-a od Zakonot. Planot e izraboten od strana na pravno lice koe e licencirano soglasno ~len 18 od zakonot. Planot e izraboten soglasno Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14) i Pravilnikot za pobliska sodrìna,

razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14). Sodrìnata na ovaa Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija e soglasno ~len 11 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 55/13, 70/13, 163/13 i 42/14). Postapkata za donesuvawe na ovoj plan }e se vodi soglasno Zakonot

za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 55/13, 70/13, 163/13 i 42/14), odnosno, ~len 50-a. Planskiot period za koj se izrabotuva ova Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija ne e utvrdeno so zakon. Celiot lokalitet se nao|a na katastarskite parceli 449 KO G. Volkovija, vo m.v. Brestovica, vo blizina na regionalniot pat R1202 Mavrovi Anovi - Debar. Pristapot do grade`nata parcela so namena B3 - Golemi ugostitelski edinici e od nekategoriziran pat koj se nadovrzuva na regionalniot pat R 1202 Mavrovi Anovi - Debar. Povr{inata na opfatot e 4977 m2. Vo planskiot opfat se predviduvaat objekti za:

B3 - golemi ugostitelski edinici

D2 - za{titno zelenilo

E1 - komunalna infrastruktura. Generalniot koncept koj e koristen pri re{avawe na ovaa LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, se sostoi vo urbanizirawe na prostorot koj do sega ne bil urbaniziran i predviduvawe na optimalna povr{ina za gradba soglasno vaè~kata zakonska regulativa.

28

Sintezen plan za LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi

ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Prostorot so svojata mestopolo`ba e vo atar na selo G. Volkovija vo mesnosta Brestovica, zapadno od Mavrovo vo blizina na regionalniot pat R 1202 Mavrovi Anovi - Debar. Preku postojnata soobra}ajna infrastruktura planiraniot opfat se povrzuva so ostanatiot del od op{tinata, gradot Tetovo i po{iroko so regionot.

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za grade`na parcela V.1. na KP br. 449 KO G. Volkovija golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{e, planskiot opfat se predviduvaat objekti za:

29

KOMERCIJALNI I DELOVNI NAMENI

B3 - golemi ugostitelski edinici Kompatibilni klasi na namena se: A3, B5, V4, V3 i D3 so maksimalno dozvoleno vkupno u~estvo od 40% vo odnos na osnovnata klasa na namena. Pradvideni se objekti so namena golemi ugostitelski edinici vo sopstvena grade`na parcela. Povr{inite za gradba se predvideni soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14). So planot e utvrdena namenata na gradbite i istite se prezentirani so soodvetni {trafuri, vo soglasnost so pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na

urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14). ZELENILO

D2 - Za{titno zelenilo Kompatibilni nameni ne se predvideni, soglasno Pravilnikot za

standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14). Predvidena e povr{ina so namena za{titno zelenilo kako za{titen pojas od lokalniot pat. Povr{inite za gradba se predvideni soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14). Ne e potrebno odreduvawe broj na parking mesta {to e definirano so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14). INFRASTRUKTURA

E1 - Komunalna infrastruktura

30

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna

infrastruktura 3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Vo planskiot opfat egzistira lokalen pat, a soobra}ajot vo ramkite na grade`nata parcela }e se re{i pri izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt i (ili) Osnovniot proekt {to }e bide del od postapkata za dobivawe na odobrenie za gradba. Prostorot so svojata mestopolo`ba e vo atar na selo G. Volkovija vo blizina na Mavrovo vo mesto vikano Brestovica, op{tina Mavrovo i Rostu{e koj se nao|a vo zapadniot del na R. Makedonija i toa zapadno od Mavrovo vo neposredna blizina na regionalniot pat R1202 Mavrovi Anovi - Debar. Preku postojnata soobra}ajna infrastruktura planiraniot opfat se povrzuva so ostanatiot del od op{tinata i po{iroko so regionot. Do planskiot opfat egzistira lokalen pat koj go tangira planskiot opfat, a ne e asfaltiran. Preku postojnata soobra}ajna infrastruktura planiraniot opfat se povrzuva so ostanatiot del od op{tinata, gradot Debar i po{iroko so regionot. Patniot pravec e so prose~en popre~en profil od 6.0 m.

Kategorizacijata, radiusite i profilite na ulicite se spored

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14).

3.2 Vodosnabditelna mreà

Vo planskiot opfat vodosnabduvaweto }e se odviva od postojniot priklu~ok na voda.

3.3 Fekalna kanalizacija

Fekalnite vodi }e se odveduvaat vo septi~ka jama. Atmosferskite vodi se slevaat slobodno po povr{inata na


3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacija

So ogled na toa {to objektite se vo funkcija, ednovremenata elektri~na snaga na objektite ne vlijae vrz vkupniot energetski bilans od usvoeniot Prostoren plan. Niskonaponskiot razvod kako i osvetluvaweto na ulicite }e se izvede sprema posebnite proekti izraboteni od soodvetni stru~ni lica. Analizata za potrebna ednovremena elektri~na snaga za novopredvidenite sodrìni vo lokalitetot }e se opredeli vo ponatamo{nata postapka na izgotvuvawe na tehni~ka dokumentacija, odnosno izrabotka na Osnovni proekti za poedini potro{uva~i vo lokalitetot.

31

Za ugostitelstvo:

za prose~no elektrificiran objekt, instalirana energija od 1kV / 50 m2,

koeficient na ednovremenost na objekt 0,51,

izgradena povr{ina 9560 m2. Vkupna ednovremena snaga e Re = 240 kW.

Za uli~no osvetlenie - okolu 25 kW. Niz planskiot opfat se predviduva nova linija na telefonska

mreà.

32

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot Geografski op{tina Mavrovo i Rostu{a se nao|a na padinite na planinata Bistra, na nadmorska visina od 1240-60 m. Soobra}ajno se povrzuva preku regionalniot pat R-413 Mavrovi Anovi-Mavrovo-Bunec so magistralniot pat M4, Gostivar-Ki~evo-Struga-]afasan (grani~en premin so R. Albanija), preku regionalniot pat R-409 Mavrovi Anovi-Debar-granica so R. Albanija. Podra~jeto na planskiot opfat se nao|a vo atarot na s. Mavrovo, dol` trasata na regionalniot pat R-413 Mavrovi Anovi-Mavrovo-Bunec.

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost Lokalnata mreà na op{tinata ja so~inuvaat brojni lokalni pati{ta koi gi povrzuvaat naselenite mesta. Onie naseleni mesta koi se situirani vo dijametar od 5 metri od regionalnite pati{ta R-409 i R-415 (Skopje-Debar-Struga i Ohrid-Bo{kov most-Ki~evo) imaat dobra infrastruktura, dodeka naselenite mesta koi se nao|aat na pogolema oddale~enost se povrzani so lokalni pati{ta so pomal kvalitet. Iako naselenite mesta okolu Rostu{e se povrzani so asfaltni pati{ta {irinata na patot e okolu 3 m i e nedovolna za da se razminat dve koli. Od druga strana vo delot pokraj Mavrovskoto Ezero pokraj toa {to najgolem del na naselenite mesta se povrzani so asfalten pat sepak ima i naseleni mesta koi se povrzani so zemjen pat ili pat pokrien so makadam. Taka, selata Nivi{te, Ni~pur i Sence se povrzani so zemjeni pati{ta dodeka pak selata Duf, Nistorovo i Bogdevo se povrzani so pat pokrien so makadam. Pri~inata za vakvata lo{a infrastruktura delumno leì i poradi faktot deka ovie sela se slabo naseleni so isklu~ok na seloto Nistorovo vo koe ìveat 120 ìteli. Edinstveno selo koe ne e povrzano so pat e @u`we, no pri~inata za toa leì vo faktot deka ne e naseleno.

4.1.2 Hidrotehni~ka struktura

Mavrovskiot region raspolaga so golem voden potencijal. Vo neposredniot sliv na Mavrovskoto Ezero spa|aat trite reki i toa: Mavrovska, Nikiforovska i Leunovska reka. Vodite od ovie reki porano preku Radika te~ea vo Jadranskiot sliv, dodeka denes so izgradbata na Ezeroto se prefrleni vo slivot na Vardar, odnosno kon Egejskiot sliv. Vo ramkite na hidrografskite osobenosti na Nacionalniot Park posebno zna~ewe od pove}e aspekti ima Mavrovskoto Ezero. Toa pretstavuva poseben i zna~aen hidrografski objekt vo reljefnata plastika na Nacionalniot Park. Vsu{nost, toa pretstavuva najgolemo ve{ta~ko ezero vo Makedonija. Ezeroto leì na nadmorska visina od 1233 m i e so vkupna korisna zafatnina od 274 milioni m3 voda.

33

Rekite vo podra~jeto na parkot se relativno bogati so voda i pravat ne tolku gusta re~na mreà. Ovde e najkarakteristi~na rekata Radika koja prote~uva samo so svojot goren tek. Izvornata ~lenka na Radika e dosta prostrana i zafa}a povr{ina od okolu 300 km2 del od vodite na ~lenkata, preku nea, istekuvaat vo Jadranskiot sliv. Radika e formirana od dve pomali reki~ki: [tirovica i Crn Kamen. [tirovica gi sobira vodite od severnata padina na Korab, dodeka Crn Kamen ima pogolemo slivno podra~je kon koe gravitiraat pove}e postojani i povremeni vodoteci, glavno so poroen karakter, koi gi odveduvaat vodite od najvisokite delovi na Korab i Vraca. Radika i nejzinite pritoki imaat planinski karakter ~ii dol`ni profili se odlikuvaat so brzaci i

vodopadi, a isto taka i so golem pad. Rе~niot reìm vo oddelni reki e nestabilen bidej}i del od vodite protekuvaat niz varoviti tereni i se gubat vo niv.

Mavrovskiot hidroenergetski sistem opfa}a 13 reki, ~ii vodi se vovedeni vo Mavrovskoto Ezero. Tuka se opfateni rekite: [tirovica (desna ostavka na rekata Radika), Bela Reka (pritoka na [tirovica), Crn Kamen, Axina Reka (Leva ostavka na Radika), Brode~ka, Krakornica, Bogdevska i Vrbenska Reka, Beli~ica, Mavrovska, Nikiforovska i Leunovska Reka. Vodata na Radika, od mestoto na nejzinoto nastanuvawe do utokata na Mavrovska Reka, na sostavot e vovedena vo ezeroto. Toj del gi svrtuva levite pritoki na Radika i prakti~no e ostanat bez voda vo dolìna od 10 km. Na toj sektor se ostanati samo izvesen broj pomali pritoki (potoci i poto~iwa) koi ne se kaptirani i pomalku go vla`nat koritoto na Radika.

Me|u rekite vo dolno rekanskiot - mija~kiot predel treba da se spomenat Govedare~ka Reka kaj Treson~e, Mala Reka, Gali~ka Reka, Garska Reka, Belev~ica, Melnica, Bitu{ka Reka, Vidu{nica i @erovni~ka Reka.

34

Spored terenskite prou~uvawa na D. Vasilevski na podra~jeto na N. P . Mavrovo ima pove}e ezera koi, spored nivniot nastanok, moè da se podelat na prirodni i ve{ta~ki.

Me|u prirodnite ezera postojat erozivni i akumulativni. Vo

nivnoto sozdavawe kako glaven agens se javuva glacijalnata erozija, a vrz osnova na reìmot na akumuliranata voda tie imaat postojan, povremen i periodi~en karakter. Vo slivot na rekata Radika postojat 17 postojani ezera raspoloèni na slednive planini: Stogovo-3, De{at-5, Korab-8, [ar Planina-1.

Glacijalnite ezera se najmnogubrojni vo slivot na rekata Radika. Gi nema samo na planinite Bistra i Kr~in. Popoznati ezera na teritorijata na parkot se: Korapsko Ezero, Mal Korab, Ba~ilski Kamen, Lokuv, Turen Kamen, Sveta Nedela, Maru{a Ezero i mnogu dr.

Periodi~ni ezera ima samo vo tekot na zimskiot period od godinata a vo drugiot del se suvi i bezvodni. Ovie ezera se nao|aat na Korab, De{at, Bistra i [ar Planina.

Posebna turisti~ka atrakcija pretstavuvaat ponornicite vo karstificiranite delovi na slivot na Radika, a osobeno na planinata Bistra. Najpoznati se Tonivoda, Bistrica, [aren Pejko i Porodinski potok.

Dosta atraktivni se brzacite i vodopadite koi gi ima pokraj site povr{inski vodoteci, po celata nivna doìna. Najgolemiot postojan vodopad se nao|a vo blizina na s. Rostu{e na okolu 20-tina minuti pe{a~ewe niz Dufskiot kawon. Vodopadot Duf e visok okolu 28 metri i e dosta atraktiven posebno vo proletniot period koga nivoto na vodata e najgolemo.

35

4.1.3 Ekonomski osnovi

Konceptot na planiran stopanski razvoj utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija }e se realizira so izrabotka na prostorni i urbanisti~ki planovi od regionalno i lokalno nivo koi }e se temelat na osnovnite uslovi i pretpostavki za ostvaruvawe na celite i opredelbite postaveni vo oblasta na razvojot i razmestenosta na stopanskite dejnosti.

Stopanstvoto na Republikata, a sledovatelno i stopanstvoto na poodelnite op{tini, so ogled na ograni~enata sopstvena akumulacija i potrebata za pointenziven stopanski razvoj i menuvawe na nepovolnata stopanska struktura i natamu }e bide upateno na koristewe na dopolnitelna akumulacija od stranstvo.

Osnovnata strategija vo organizacijata i koristeweto na prostorot ja so~inuvaat takvi re{enija vo prostorot koi ovozmoùvaat: pogolema atraktivnost na prostorot, za{tita na prirodnite i sozdadenite resursi i bogatstva, soobra}ajno, informati~ko i upravuva~ko povrzuvawe, razvoj na informacionen sistem za prostorot i ìvotnata sredina, lokaciona fleksibilnost vo donesuvawe na investicionite odluki.

Mestopolo`bata na teritorijata na op{tinata, vo formirawe na makedonski nacionalen turisti~ki proizvod e od golemo zna~ewe. Vedna{ po Ohrid i Skopje, moè da se smeta za tret turisti~ki region vo zemjava.

Vo pogled na hotelskata ponuda moè da se skenira slednata sostojba: 18 hoteli, 7 odmarali{ta, 5 moteli, 400 sobi i okolu 2000 legla. Toa zna~i deka postoi aktiven i operativen turisti~ki sektor. Brojot na no}evawa vo site (evidentirani) turisti~ki kapaciteti na den e 82,9, {to zna~i deka mnogu od turisti~kite kapaciteti ne se koristat vo tekot na celata godina. So ogled na ova, ima golem turisti~ki potencijal izrazen vo broj na hoteli i ostanati smestuva~ki kapaciteti, koi preku podobra turisti~ka propaganda moàt da bidat podobro iskoristeni i da obezbedat pogolemi prihodi op{tinata.

4.1.4 Klimatski i mikroklimatski karakterisitki

Klimata na teritorijata na NP Mavrovo se razlikuva spored visokoplaninskiot i dolinskiot reqef. Visinskite razliki pridonesuvaat za raznolikosta na klimata vo odredeni regioni na parkot.

Faktot deka ovaa teritorija pripa|a na {arskiot planinski sistem vo koj re~nite dolini se blagi, ovozmoùva klimata na ovie prostori da otstapuva od srednoevropskiot klimatski tip, poradi {to ima pomalku vrneì vo tekot na godinata. Vakvoto vlijanie e usloveno od bliskosta so Jadranskoto more (na oddale~enost od samo 95 km vozdu{no) Blagata klima e osnovnata pri~ina poradi koja florata i faunata se pretstaveni so ogromen broj na rastenija i ìvotni koi se specifi~ni isklu~itelno za vakov tip na regioni ili retko se nao|aat vo ostanatite delovi od svetot.

36

Vo delovite od parkot kade {to nadmorskata visina e pogolema od 2000 m se zabeleùva vlijanie na alpskata klima, a so toa i brojot na vrne`livi denovi vo tekot na godinata tuka e pogolem. Reqefnata struktura na mavrovskiot del kako i visinskata postavenost vo odnos na rekanskiot del od parkot, pridonesuva klimata da bide postudena so pozna~itelni vrneì na do`d i sneg. Vakvata postavenost na teritorijata na parkot uslovuva da se razlikuvaat tri dela od istiot vo koi postojat razli~ni klimatski uslovi. Razli~nata konfiguracija na terenot sama po sebe vlijae na neramnomernoto koli~estvo na vrneì vo tekot na godinata.

Najmalku vrne`livi denovi se zabeleùvaat vo period na mesec avgust, a naj~esti se vo tekot na esenskite i proletnite meseci pred se vo noemvri, april i maj.

Vo zimskiot del ima zna~itelno golem broj na sne`ni vrneì. Snegot obi~no zapo~nuva da pa|a docna na esen a se zadrùva vo tekot na celata zima. Obla~nosta pretstavuva zna~aen klimatski faktor koj vlijae na vrneìte i temperaturnite razliki.

Maksimalni vrneì se javuvaat vo zimskite meseci, najmnogu vo noemvri, a minimum vo avgust. Bidej}i, naj~esto vrne vo tekot na zimskite meseci, toa vo golema mera e sneg. Broj na denovi so sneg prose~no godi{no iznesuva 75,6, dodeka mese~no vo januari 20, fevruari 19,1, mart 20,7, april 4,1, noemvri 3,6, dekemvri 9,5 i oktomvri 0,6.

Vo podra~jeto okolu gorniot tek na rekata Radika i mavrovskiot region srednata godi{na obla~nost iznesuva 5,3 desetini, svojot maksimum go dostignuva vo mesec februari so 7,1 desetina, a minimumot vo juli so 2,5 desetini. Obla~nosta e najgolema vo zimskiot, esenskiot i proletniot period koga se javuva i najgolema relativna vla`nost na vozduhot.

37

Naj~esti vetrovi vo mavrovskoto podra~je se onie {to duvaat od

severoistok so ~estina od 212‰ i jugozapad (197‰), a najslabi se severo-zapadnite, odnosno jugo-isto~nite so 5‰. Me|utoa, Mavrovskata kotlina, koja e visoka i so relativno plitka depresija zatvorena od site strani, nema pozna~itelna cirkulacija na vozduhot.

4.1.5 Energetski izvori i energetska struktura

Od aspekt na energetikata i energetskata infrastruktura so Prostorniot plan na Republika Makedonija se definiraat sostojbite, potrebite i na~inite na zadovoluvawe na potro{uva~kata na raznite vidovi na energija, odnosno zadovoluvawe na potro{uva~kata so doma{no proizvodstvo.

Razmenata na elektri~na energija pome|u balkanskite elektroenergetski sistemi (~ii zemji naj~esto se uvoznici) e mnogu zna~aen faktor za natamo{niot razvoj. Elektro energetskite sistemi na balkanskite zemji treba da bidat povrzani so konektivni vodovi koi {to nema da pretstavuvaat tesno grlo vo transmisija na potrebnite koli~ini na elektri~na mo}nost. Makedonija dosega ima 400 kV konektivni vodovi so Grcija (kon Solun i Amindeo), Kosovo (Kosovo-B) i Bugarija (Crvena Mogila), a vo plan e gradbata na vodovi kon Srbija i Albanija. Vo ovoj region minuva 400 kV vodot [tip-Crvena Mogila.

Konceptot za celosno iskoristuvawe na vodeniot potencijal na dvata najgolemi plansinski masivi vo makedonija, [arplaninskiot i Korabskiot masiv zapo~nat u{te vo dale~nata 1947 godina so po~etocite na izgradbata na hidro-energetskiot sistem Mavrovski elektrani ne moè da se smeta za zavr{en bez realizacija na proektot Brana Lukovo Pole i dovod na Korabskite vodi. Zaradi toa, vo izminatiov period Vladata na RM vloì silni napori za realizacija na ovie dva proekta.

38

Ovoj proekt }e obezbedi sobirawe na dopolnitelni koli~ini na voda od [arskiot i od Korabskiot Basen i nivno koristewe za proizvodstvo na

dopolnitelni 130 GWh elektri~na energija vo postojnite elektrani vo Mavrovskiot sistem. Spored predvidenata dinamika, realizacijata na ovoj proekt treba da zavr{i do krajot na 2015 godina.

4.1.6 Geolo{ki i pedolo{ki karakteristiki

Na teritorijata na Mavrovo karpestite masi se so razli~na starost i minerolo{ki sostav. Spored minerolo{kiot sostav vo sklopot na filitoidite, pokraj filitite se javuvaat argilofiliti, kvarcno-sericitski {krilci, kvarcni {krilci, metapeso~nici i dr. Istite me|usebno se menuvaat i preo|aat edni vo drugi, kako horizontalno, taka i vertikalno. Odnosot so drugite ~lenovi glavno e postepen i zaedno so niv gradat sinklinalni i antiklinalni strukturi so razli~ni dimenzii.

Karbonatnite {krilci se javuvaat vo blizina na selo Krakornica, pokraj [tirovica, po dolinata na Radika i Mavrovska Reka, na Koà, Vlajnica i drugi mesta. Kalcitskite sivobeli bankovito-masivni mermeri se javuvaat vo vid na pogolemi masi. Konstatirani se po dolinata na reka Radika, po~nuvaj}i od selo Sence, pa na sever do selo Ni~pur, potoa po dolinata na Mavrovska Reka, ju`no od seloto Bel~ica, po Axina Reka i ]afa Kadis na Korab.

39

Masovni varovnici se sre}avaat na pove}e mesta na planinata

Bistra, a najdobro se izrazeni vo blizina na seloto Gali~nik. Podra~jeto na NP Mavrovo se nao|a vo {arplaninskata grupa

planini od {arkopadinskiot sistem. Spored dene{nite granici, ova podra~je gi zafa}a ju`nite razgranoci na [ar Planina, del od masivot Korab i planinata Bistra koi grani~at so slivot na rekata Radika. Mavrovskoto ezero go opkruùvaat razgranocite na planinite Bistra i [ar Planina. Reqefot e osobeno razvien i raspolaga so 52 vrvovi visoki nad 2000 mnv, koi se rasporedeni na site okolni planini.

Najvisok vrv e Golem Korab ~ija visina iznesuva 2764 mnv i istiot voedno e najvisok vrv vo dràvava. Vrvot Golem Korab e vistinska turisti~ka atrakcija i so poslednite merewa se smeta deka e za nekolku metra povisok od vrvot Triglav vo R.Slovenija koj momentalno vaì za najvisok vrv na prostorite na eks Jugoslavija.

Najniska to~ka e mesnosta Bo{kov most na vlivot na Mala reka vo Radika so 600 mnv. Planinata Bistra se karakterizira po toa {to na nea se istaknuvaat brojni vozvi{enija izdignati nad najvisokata fluvijalna povr{ina. Bistra ima najgolem broj na vrvovi povisoki od 2000 m. Najvisokiot nejzin vrv e Medenica (2163 m). Slivnoto podra~je na gorniot tek na Radika ima izrazita planinska reqefna struktura kade {to se dopiraat ogranocire na Korab i [ar Planina.

Na Korab najvisok vrv e Golem Korab na viso~ina od 2764 m. Vo ju`niot severniot i isto~niot pravec na Korab se izdigaat pove}e vrvovi nad 2000 mnv kako Korapska Vrata i dr. Eden od najinteresnite oblici nastanati so karstnata erozija se i karstnite poliwa. Na planinata Bistra se nao|aat 14 karstni poliwa (Tonivoda, Govedarnik, barda{, Sultanica, Solomunica, Suvo pole, Mal i Golem Brezovec, ûkni Topanica, Dolno i Gorno Popqce, Tri Bari, Tri Groba i Lazaropole).

40

4.1.7 Seizmika

Spored seizmi~kata reonizacija, podra~jeto se odlikuva so relativno visoki seizmi~ki aktivnosti pri {to se mo`ni potresi od 70-80 po Merkalieva skala. Istoto se karakterizira so pojavi na nestabilnost na terenot koi se od lokalen karakter, ograni~eni na pomali povr{ini. Poradi toa se neophodni prethodni ispituvawa na terenot pri sekoja gradba na objekti.

4.1.8 Naselenie

Spored Popisot od 2002 godina za naselenoto mesto Mavrovo, dadeni se slednite podatoci:

n.m. Mavrovo

@iteli (postojani)

Doma}instva Prose~en broj na

~lenovi na doma}instvo

Broj na stanovi

1994 g. 191 45 4.3 500

2002 g. 166 45 3.7 700

Naselenoto mesto Mavrovo ima broj na ìteli-postojni i privremeni korisnici na objektite kako {to se: vikend ku}i, ugostitelski kapaciteti, avtokamp, lu|e koi incidentno boravat i sli~no. Postojni ìteli se 166, a zaedno so ostanatite korisnici za Mavrovo e daden podatok deka toa se 3500 korisnici. Tuka treba da se zemat vo predvid i kapacitetite na postojnite hoteli, moteli i odmorali{ta vo koi prestojuvaat gosti i turisti vo tekot na celata godina. Sega se registrirani okolu 6000 legla vo re~isi

41

40 turisti~ki i rezidencijalni objekti vo Op{tina Mavrovo i Rostu{a, od koi najgolem broj otpa|aat na Mavrovo.

Iako brojot na ìteli vo n.m. Mavrovo ima tendencija na opa|awe, sepak proektiraniot broj na naselenie se zgolemuva, blagodarenie na zgolemeniot interes za razvojot na Mavrovo kako turisti~ki centar.

4.1.9 Prirodno nasledstvo Vo blizina na planskiot opfat koj e predmet na izrabotka na ovoj dokument se Nacionalniot park Mavrovo. Vo prodolènie }e dademe karakteristiki za Nacionalniot park Mavrovo.

Nacionalniot park Mavrovo e definiran so Prostoren plan donesen 1988 godina i e najgolem Nacionalen park vo Makedonija so povr{ina od 73.088 ha. Podra~jeto na parkot gi opfa}a ju`nite delovi na [ar Planina, zapadnite i centralnite delovi na Bistra i site delovi na Korab i De{at {to se vo granicite na Republika Makedonija. Ovaa karakteristika pretstavuva raznoviden reljef sostaven od ovie ~etiri orografski celini: Korab, Ju`na [ara, De{at i Bistra.

Podra~jeto na Nacionalniot park „Mavrovo” raspolaga so mo{ne golemi vrednosti na prirodnata sredina i spomenici na kultura koi imaat golemo zna~ewe. Parkot poseduva vrednosti na prirodna sredina kako avtenti~na priroda so svoi prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i ìvotinskiot svet, geolo{ki, geomorfolo{ki, hidrografski i pejsa`ni vrednosti.

Za rastitelniot svet na parkot karakteristi~no e bogatstvoto i raznovidnosta na vegetacijata. Isto taka, ima i isklu~itelno faunisti~ko bogatstvo so raznovidnost i mnogubrojnost na vidovite koi se golem pridones na vrednostite na prirodnata sredina na parkot. Kako

42

vrednost na prirodnata sredina se i geolo{kite karakteristiki so svojata sloèna geolo{ko-tektonska gradba na terenot kako i geomorfolo{kite svojstva na terenot. Parkot poseduva i golemi vrednosti na prirodnata sredina so negovite hidrografski elementi-Mavrovskoto Ezero i Radika so svoite pritoki. Pejsa`nite karakteristiki i specifi~nosti na parkot zazemaat zna~ajno mesto vo vrednostite na prirodnata sredina. Pejsa`nite vrednosti gi so~inuvaat raznovidnosta i bogatstvoto na rastitelniot i ìvotinskiot svet, formite na ~etirite orografski celini, koi sozdavaat prekrasen pejsa` i izvonredna ubavina, kako i hodrografskite vrednosti i vegetaciskiot pejsa` koj go sozdavaat bukovite {umi okolu Ezeroto i sl.

MAVROVO (Nacionalen park - za{titen) Zazema prostor od 73.088 ha i najgolem e od ve}e proglasenite

nacionalni parkovi vo R. Makedonija. Najvisok vrv na podra~jeto na parkot e Golem Korab - visok 2764 m. Sredi{niot del na nacionalniot park go zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika vo koj se nao|aat golem broj na interesni geomorfolo{ki formi: klisuri, strmni otseci, steni so razli~en oblik, pe{teri i sl.

Vegetacijata na parkot e zastapena so golem broj na rastitelni vidovi koi imaat tercierno poteklo. [umskite zaednici moàt da se ras~lenat na nekolku ekolo{ki grupi. Vo najniskite delovi na parkot, pokraj rekite Radika i Mala Reka, kade ima golemo vlijanie na mediteranskata klima, se nao|aat submediteranski termo-kserofilni {umi vo koi se zastapeni zaednici na blagun-belgabrovi {umi. Na izrazito strmnite i nepristapni delovi, vo kawonskiot del na Radika,

zastapeni se crnogaberovite {umi i {ikarite od blagun (Quercus

pubescens i Ostrya carpinifolia) i bel gaber (Carpinus orientalis). Vo parkot

najgolema zastapenost ima zaednicata od gorska bukova {uma (Fagetum

montanum) koja formira visinski pojas so amplituda od 1300 do 1550 m. Isto taka, relativno golemi povr{ini zavzema i zaednicata na gorskata

bukova {uma so ela (Abieti fagetum). Taa se karakterizira po bogatiot floristi~ki sostav vo koj pribli`no podednakvo u~estvuvaat bukata i elata. Vo najvisokite delovi na bukoviot region zastapeni se subalpskite bukovi {umi koi glavno pretstavuvaat gorna granica na

{umskata vegetacija. Zastapenosta na smr~a (Picea excelsa) na podra~jeto na Nacionalniot park Mavrovo ima lokalen karakter. Taa se nao|a samo na eden lokalitet - vo gorniot tek na Axina Reka, kade kako sostoina pretstavuva najjuèn areal na nejzinoto rasprostranuvawe vo Evropa.

Kako rezultat na golemata izdiferenciranost na reljefot i izobilstvoto na razli~nite mezo i mikroekolo{ki uslovi, Nacionalniot park Mavrovo se odlikuva so izvonredno floristi~ko bogatstvo, koe se sostoi od nad 1000 vidovi vi{i rastenija od koi 38 vidovi drvja, 35 grmu{ki, a okolu 100 se retki ili endemi~ni vidovi za Balkanskiot Poluostrov. Zna~eweto na Nacionalniot park Mavrovo ne e samo vo toa {to vo nego se nao|a za~uvana reliktna tercierna flora, tuku i kako sredi{te na razvoj na alpski i arkto-alpski elementi, kako

{to e prisustvoto na tropskite elementi (Ramonda serbica Pan.); arkto-

tercijarnite rodovi (Pedicularia, Primula, Soldanella, Gentiana, Saxifraga); mediteransko-planinskite elementi (Festuca, Sesleria, Alyssum, Achillea,

43

Dianthus, Campanula); gr~ko-maloaziskite elementi (Acantholimon echinus BOISS) i arkto-alpskite rodovi: Sesleria, Androsace, Dianthus, Campanula.

Faunata na Nacionalniot park Mavrovo isto taka se odlikuva so zna~itelna raznolikost. Taa se sostoi od 140 vida ptici od koi

pozna~ajni se: siviot sokol (Falco peregrinus Tunst.), orelot krsta~ (Aquilia

heliaca Sav.), suriot (zlaten) orel (Aquila chrysaëtos L.), {umskiot buf (Strix

aluco), golemiot buf (Bubo bubo), livadskata eja (Circus pygargus), stepskata eja (Circus macrourus), 11 vidovi vodozemci, 12 vidovi na vle~ugi

i 38 vidovi na cica~i. Od cica~ite najva`ni se: me~kata (Ursus arctos L.), risot (Lynx lynx L.), divokozata (Rupicapra rupicapra L.) i divata ma~ka (Felis

silvestris Schreb.). Zna~ewe: Prostorot na parkot ima osobeno zna~ewe za nau~no istraùva~ka, vospitno-obrazovna, kulturna i turisti~ko-rekreativna namena. Nau~no-istraùva~kata funkcija moè da se odviva vrz prou~uvaweto na ìviot svet na ekosistemot na parkot vo pogled na floristi~kiot i faunisti~kiot sostav, taksonomskiot i sistematskiot, biocenolo{kiot, ideoekolo{kiot, populaciskiot, genetskiot i drugi, dodeka od neìvata priroda, posebno zna~ewe imaat geolo{kite, paleontolo{kite, geomorfolo{kite, hidrolo{kite i drugi posebnosti. Prostorot na parkot poseduva i golem broj na kulturno-istoriski spomenici od koi najzna~aen e manastirot Sv. Jovan Bigorski, poznat po negoviot ikonostas. Podra~jeto se karakterizira i so golemo bogatstvo na etnografski vrednosti: tipot na ku}ite, narodnata nosija, obi~aite, pesnite, gastronomijata i dr. Namena: Golem del od prostorot e namenet za razvoj na sto~arstvoto i za {umsko-odgleduva~ki aktivnosti, a pomal del za zemjodelstvo. Opredeleni prostori imaat turisti~ko-rekreativna namena (stacionaren turizam, planinarewe, izletni~ki turizam). Od drugite dejnosti golemo zna~ewe ima i iskoristuvaweto na hidroenergetskiot potencijal. Sostojba na dosega{nata za{tita: Vo zavisnost od prirodnite i drugi vrednosti na prostorot na teritorijata na parkot izvr{eno e zonirawe pri {to se definirani tri zoni: strogo za{titeni, meliorativni i turisti~ko-rekreativni. Strogo za{titeni zoni se slednite: Lukovo Pole-Axina Reka, Strezimir, Bogdevska Reka, Sene~ka Planina i Korab.

Vo meliorativni zoni pripa|aat: Mavrovo, Bistra I, Bistra II, De{at, Korab i Gorna Radika. Vo ramkite na meliorativnita zona izdvoeni se 11 nau~no-istraùva~ki oddeli (rezervati), i toa:

rezervat na bukova {uma vo Nikiforovskata {uma-oddel 19 od {umsko-prostornata edinica Mavrovo - 13,8 ha;

rezervat na bukovo-elova {uma vo Ki~ini~kata {uma-oddel 44 c od {umsko-prostornata edinica Mavrovo - 22,8 ha;

rezervat na elova {uma vo Volkovska {uma - oddel 71 b od {umsko- prostornata edinica Mavrovo - 1,65 ha;

rezervat na me{ovita {uma vo neposredna blizina na manastirot Sv. Jovan Bigorski - oddel 25 i pododdelite a, b i c od {umsko-

prostornata edinica Bistra I - 81 ha;

44

rezervat na bukova {uma vo neposredna blizina na manastirot Sv. Tanasije - oddel 66, a od {umsko-prostornata edinica Bistra II - 27,8 ha;

rezervat od dabova {uma isto~no od s. Ribnica pome|u Ribni~ka Reka i mesto vikano Karst (kota 1531 m) vo {umsko-prostornata edinica Korab - 70 ha;

rezervat na ~ista buka vo {umata Melnik, ju`no od s. Tanu{e - 10 ha;

rezervat na me{ovita vegetacija (ela, buka, breza, jasika i dr.) na ridot Koà. Rezervatot moè da ima namena na arboretum, a vo negovite ramki moè da se organizira botani~ka gradina - alpinetum. Rezervatot zazema vovr{ina od okolu 300 ha rezervat Careva ê{ma. Se nao|a kaj mesnosta Careva ê{ma, na patot kon s. Gali~nik. - 42 ha;

rezervat na smr~eva {uma vo klisurata ]afa Kadis na podra~jeto na Axina Reka - okolu 300 ha;

rezervat Brzovec - okolu 750 ha. Tuka se sre}avaat gnezdili{ta na: sur orel, orel krsta~, xuxest orel, beloglav mr{ojadec, siv sokol, eja stepska, crvenokluna ~avka, golem u{est buf, gavran, erebica kamewarka i dr. Od retkite vidovi cica~i se sre}avaat: ris, me~ka, divokoza, srna i drugi, a od rastitelnite vidovi se sre}avaat tisata, buka so esenska {a{ika i dr.

Vkupnata povr{ina na rezervatite iznesuva 1.669,1 ha. Vo parkot izdvoeni se 3 turisti~ko-rekreativni zoni. Toa se: Mavrovsko Ezero, Radika i Bistra. Vo parkot se izdvoeni i 9 pomali lokaliteti koi se pogodni za pokratki turisti~ki poseti ili izleti, i toa: Mala i Golema Korabska Vrata, grupata vrvovi Kaba{ so Rosi Rimnic, kawonot Guri Vran na Dlaboka Reka kaj s. @u`we, kawonskata klisura Bari}, klisurata na Sredna i Dolna Radika, Sene~kite Karpi, [tirovi~kata Planina i klisurata na Gorna Radika. Opfat: Podra~jeto na parkot gi opfa}a ju`nite delovi na [ar Planina, zapadnite i centralnite delovi na Bistra i site delovi na Korab i De{at {to se vo granicite na Republika Makedonija. Zagrozenost: Podra~jeto na parkot vo osnova e relativno za{titeno. Potencijalni izvori na zagrozuvawe se: izgradba na industriski objekti, nedozvolena urbanizacija, eksploatacija na mineralni surovini, otvorawe pozajmi{ta, zagaduvawe na vodotecite so otpadni materijali, divi deponii, nekontrolirano sobirawe na lekoviti rastenija i sporedni {umski proizvodi. Spored Me|unarodniot sojuz za za{tita na

prirodata i prirodnite bogatstva (International Union for Conservation of

Nature and Natural Resources - IUCN) ima me|unaroden status: II.

VOLKOVIJA (Nau~no-istraùva~ki priroden rezervat- predlog za za{tita)

Prostor pod s. Volkovija po vlivot na Mavrovska Reka vo Radika. Pripa|a na Nacionalniot Park Mavrovo, na povr{ina od 100 ha. Terenot vo gorniot del se odlikuva so vla`ni livadi, a dolu e zaklonet od veter i pojaka insolacija, zaradi {to snegot leì podolgo. Podlogata e me{ana

od varonik i fli{. Karakteristi~na za ovoj prostor e asocijacijata Aceri

45

obusti - Fraxinetum excelsioris. Terenot se nao|a me|u 900 i 1200 mnv, no vo

gorniot del {umata e uni{tena, a mnogu ubavo e zapazena vedna{ nad magistralniot pat Gostivar-Debar. So ogled deka se raboti za asocijacija koja e edinstvena vo R. Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov, ostatocite treba da bidat strogo za{titeni. Imeno, opasnosta preti od tamu, {to steblata se stari i visoki, a spa|aat vo plemeniti lisjari.

Me|unaroden status spored Me|unarodniot sojuz za za{tita na prirodata

i prirodnite bogatstva (International Union for Conservation of Nature and

Natural Resources - IUCN): Ib kategorija i reìm na za{tita: 6.

46

Predmetnata lokacija za koja se planira izrabotka na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, se nao|a vo opfat na za{titeno prirodno nasledstvo NP Mavrovo i vo blizina na predloèniot za za{tita nau~no-istraùva~ki priroden rezervat Volkovija, poradi {to e potrebno da se po~ituvaat odredbite propi{ani vo Zakonot za za{tita na prirodata i podzakonskite akti doneseni vrz osnova na ovoj zakon, kako i strogo da se po~ituvaat za{titnite kategorii spored Me|unarodniot sojuz za za{tita na prirodata i prirodnite bogatstva soglasno valorizacijata dadena vo Prostorniot plan na Republika Makedonija.

4.1.10 Kulturno - istorisko nasledstvo

Na podra~jeto koe e predmet na analiza ima registrirani

nedvi`ni spomenici na kulturata (Eksperten elaborat):

Crkva Sv. Dimitrije, Volkovija. Vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva

predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ovekovata egzistencija, od najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je, nema evidentirani lokaliteti.

Spored Prostorniot plan na R. Makedonija, najgolem broj na celi se odnesuvaat na tretmanot i za{titata na kulturnoto nasledstvo vo planovite od ponisko nivo.

Pri izrabotka na planska dokumentacija od ponisko nivo, da se utvrdi to~nata pozicija na utvrdeniot lokalitet so kulturno nasledstvo i vo taa smisla da se primenat planski merki za za{tita na nedvi`noto nasledstvo:

zadolìtelen tretman na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo procesot na izrabotkata na prostornite i urbanisti~kite planovi od ponisko nivo zaradi obezbeduvawe na planski uslovi za nivna za{tita, ostvaruvawe na nivnata kulturna funkcija, prostorna integracija i aktivno koristewe na spomenicite na kulturata za soodvetna namena, vo turisti~koto stopanstvo, vo maloto stopanstvo i uslugite, kako i vo vkupniot razvoj na dràvata;

planirawe na rekonstrukcija, revitalizacija i konzervacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i organizacija i ureduvawe na kontaktniot, okolniot spomeni~en prostor zaradi za~uvuvawe na nivnata kulturno - istoriska dimenzija i nivna soodvetna prezentacija;

izmena i dopolnuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi zaradi usoglasuvawe od aspekt na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo.

Soglasno Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14 i 44/15) kulturnoto nedvi`no nasledstvo vo prostornite i urbanisti~ki planovi treba da se tretira na na~in koj }e obezbedi negovo uspe{no vklopuvawe vo prostornoto i organizaciono tkivo na gradovite i naselenite mesta ili po{irokite podra~ja i potencirawe na negovite grade`ni, oblikovni i estetski vrednosti.

47

4.1.11 Vegetacija i pejsa`

Prostorot {to go zafa}a Mavrovo so po{irokoto opkruùvawe obiluva so raznovrsni, dinami~ni, bogati pejsaì so mnogu zna~ajni prirodni vrednosti i ubavini. Osnovnite elementi i prostorni vrednosti koi go ~inat bogatstvoto i karakteristikite na pejsaòt proizleguvaat od raznovidnosta na reqefnite i topogravskite osobenosti, bogatstvoto na vegetaciskite kompleksi i vodnite tokovi.

Pejsa`nite karakteristiki i specifi~nosti na parkot zazemaat zna~ajno mesto vo vrednostite na prirodnata sredina. Pejsa`nite vrednosti gi so~inuvaat raznovidnosta i bogatstvoto na rastitelniot i ìvotinskiot svet, formite na ~etirite orografski celini, koi sozdavaat prekrasen pejsa` i izvonredna ubavina, kako i hodrografskite vrednosti i vegetaciskiot pejsa` koj go sozdavaat bukovite {umi okolu Ezeroto i sl.

4.2. Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata

sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.

So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, tloto, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

Vozduh Soglasno Direktivite na Evropskata Unija, zagaduvaweto e neposredno ili posredno vnesuvawe, kako rezultat na ~ovekovite dejstvija, na materii, vibracii, toplina ili bu~ava vo vozduhot, vodata ili vo po~vata, koi {to moàt da bidat {tetni po ~ovekovoto zdravje ili po kvalitetot na ìvotnata sredina, od koi {to moè da proizleze {teta po materijalniot imot ili koi {to gi naru{uvaat ili vlijaat vrz prirodnite ubavini i drugite legitimni na~ini na koristewe na ìvotnata sredina.

Kvalitetot na vozduhot e eden od pova`nite ~initeli na koi treba da se vnimava pri planirawe na prostorot zaradi spre~uvawe na degradacija na istiot so implementacija na planskiot dokument.

Vlijanieto na toksi~nite gasovi moè da ostavi posledici na lu|eto koi se direktno i dolgovremeno izloèni na istite i toa preku nivnoto direktno dejstvo (vdi{uvawe) i indirektno. âdot, na primer, dejstvuva prete`no na di{nite organi, na koàta i sli~no, a jaglerodnite oksidi deluvaat kako silni otrovi i antioksidanti.

48

Voda

Kolku vodite vo odreden prostor moè da se smetaat za voden resurs zavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta za realizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat za pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto, industrijata i za{titata na ìviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogu pomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid pri planiraweto za nejzino iskoristuvawe.

Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskite vodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na ~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat ìvot i razvoj na ekosistemot.

Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite, morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i moè da bidat korisni za pokrivawe na potrebite od voda.

Naselenite mesta vo Mavrovo i Rostu{e na razli~ni mesta go

imaat re{eno problemot so vodosnabduvaweto. Vodosnabduvaweto na naselenite mesta i turisti~kite naselbi okolu Mavrovskoto Ezero se vr{i so nekolku oddelni vodosnabditelni sistemi. Nekoi od sistemite se me|usebno povrzani i se nadopolnuvaat, dodeka ostanatite se potpolno nezavisni. So pove}eto od sistemite upravuva JKP Mavrovo, dodeka so nekoi mesnite zaednici.

Edinstveno naseleno mesto koe nema organizirano snabduvawe so voda e seloto Vrbjani, koe se snabduva so voda od lokalnite izvori. Soglasno posledniot Popis od 2002 godina, vo naselenite mesta koi bea del od op{tina Mavrovi Anovi, 67% od doma}instvata se povrzani so javnite sistemi za vodosnabduvawe, dodeka vo naselenite mesta koi bea del od op{tina Rostu{e, 95,3% od doma}instvata se povrzani so javnite sistemi za vodosnabduvawe.

Zagaduvaweto na vodnite tekovi i rekite na op{tina Mavrovo i Rostu{a doa|a naj~esto od fekalnite kanalizacioni vodi, kako i od

49

divite deponii na komunalen otpad. Pogolem del od naselenieto vo op{tina Mavrovo i Rostu{e nemaat sistem na kanalizacija. Samo 9% od doma}instvata se povrzani so kanalizacija, dodeka vo porane{na op{tina Rostu{e ovaa brojka iznesuva 12,5%. Soglasno ovie podatoci moè da se zaklu~i deka sostojbata e zagriùva~ka vo site naseleni mesta vo op{tina Mavrovo i Rostu{e.

Vo regionot okolu Mavrovskoto Ezero pokraj ku}ite na postojnite

ìteli ima i 1106 vikendici i 16 hoteli ~ij vkupen broj na legla iznesuva 1788. Sobiraweto i odveduvaweto na fekalnite otpadni vodi od naselenite mesta i vikend naselbi se vr{i neorganizirano, so nekolku stari poodelni kanalizaciski sistemi koi pokrivaat minimalen del od lokalitetot. Prifatenite otpadni vodi nekontrolirano se ispu{taat vo lokalnite re~ni tokovi, direktno vo Mavrovskoto Ezero ili vo individualni septi~ki jami. Malite postojni kanalizacioni sistemi ne se odrùvaat i so niv nikoj ne upravuva. Vo pogled na tretmanot na otpadnite vodi, so isklu~ok na tri hotelski objekti Hotel Makpetrol, Hotel Srna i Rekreativniot Centar Bunec, koi poseduvaat lokalni pre~istitelni stanici za minimalen kapacitet za sopstveni potrebi, ne postoi infrastruktura za pre~istuvawe na vodite. Sepak ne postojat podatoci dali ovie pre~istitelni stanici se vo funkcija. Kanalizacionata voda {to doa|a od hotelite go zavzema prvoto mesto kako zagaduva~. Zasega 79% od optovaruvaweto proizleguva od vikend ku}ite dodeka 21% od hotelite.

50

Izvor: Analiza na postojna sostojba i koncepciski re{enija za razvoj na

infrastruktura i za{tita na ìvotna sredina vo Mavrovskiot region, PointPro (2007)

Imaj}i vo predvid deka od osobena va`nost e tretmanot na kanalizaciskite vodi so cel da se spre~i zagaduvaweto na vodite na rekite vo ramki na op{tinata potrebno e da se izgradat kanalizacioni sistemi i pre~istitelni stanici.

Otpad Komunalen otpad pretstavuva sekakov vid na otpad {to se producira od doma}instvata, javnite i ekonomskite ustanovi i pretprijatija i instituciite na edna urbana sredina. Otpadot {to se producira od industrijata, zemjodelieto i rudarstvoto, kako i patogenite ostatoci od izumreni ìvotni ne spa|aat vo ovoj vid na otpad.

51

Vo minatoto, otpadot {to go sozdaval ~ovekot od zadovoluvaweto na svoite ìvotni potrebi bil vo koli~ini i oblik {to prirodata bila sposobna sama da go razgradi do oblik na izvorna materija, so {to se vospostavila ramnoteà pome|u ~ovekot i negovata okolina. Me|utoa, vo ponovo vreme na intenziven industrisko tehnolo{ki razvoj od edna strana i demografskata eksplozija i pregolema gustina vo naselenost od druga, svedoci sme na superprodukcija na cvrst otpad vo koli~ini i oblik koj prirodata nemoè samostojno da go razgradi so {to se naru{uva ramnoteàta pome|u ~ovekot i negovata ìvotna okolina. Cvrstiot otpad se pove}e gi osvojuva zemjenite povr{ini, ja zagaduva po~vata, vozduhot i povr{inskite i podzemnite vodi.

Op{tina Mavrovo i Rostu{e se soo~uva so problemi povrzani so komunalniot otpad. Sekojdnevnite aktivnosti na lu|eto vo svoite ìveali{ta, dvorovi, biznisi rezultiraat so komunalen otpad koj pretstavuva golem zagaduva~ na ìvotnata sredina. Vo ramkite na op{tinata Mavrovo i Rostu{a, JKP Mavrovo e zadolèno za sobirawe i otstranuvawe na komunalniot otpad vo naselenite mesta okolu Mavrovskoto Ezero (porane{na op{tina Mavrovi Anovi), a od mesec dekemvri 2008 godina i za seloto @irovnica. Sedmi~no se sobira po 60 m3 otpad od regionot na Mavrovskoto Ezero. Vo regionot se koristat 120

metalni kontejneri i plasti~ni PVC kontejneri naj~esto od strana na hotelite i javnite ustanovi i 30 pomali plasti~ni kontejneri so volumen od 120 litri koi se koristat od strana na individualni doma}instva i vikendicite. Problem koj se javuva e nedostigot na kontejneri i kanti, za da se zadovolat potrebite.

Proekcija na generiran cvrst otpad so vklu~en maksimalen broj na turisti

Izvor: Analiza na postojna sostojba i koncepciski re{enija za razvoj na infrastruktura i za{tita na ìvotna sredina vo Mavrovskiot region, PointPro

(2007)

Bu~ava

Na nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava se meri od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita so svojata mreà na regionalni zavodi.

Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: - Soobra}aj;

52

- Proizvodni i delovni procesi; - Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni

centri i sl).

Rastitelen i ìvotinski svet

Prirodnite karakteristiki na predelot, planinite, rekite,

nivnite klisuri, planinskite ezera uslovile razvitok na izvonredno bogata floristi~ka raznovidnost.

Prirodnite karakteristiki na planinite, rekite, nivnite klisuri, planinskite ezera, lokvi i drugi delovi, koi vleguvaat vo sostavot na NP Mavrovo, nivnata mestopolo`ba, geolo{ka istorija, reljef, geolo{kata podloga, klimatskite karakteristiki i drugo, uslovile razvitok na izvonredno bogata floristi~ka raznovidnost, pretstavena so okolu 1700 rastitelni taksoni, pome|u koi posebno zna~ewe imaat endemi~nite i reliktnite vidovi.

Vo Mavrovo se nao|aat klasi~ni nao|ali{ta so nad 25 rastitelni taksoni, od koi pogolemiot broj se so validen taksonomski status, a del od niv se lokalni endemiti. Nao|ali{tata na nekoi od niv se zasega i edinstveni poznati za teritorijata na Republika Makedonija. Tuka se prisutni i pogolem broj na retki vidovi, koi se registrirani na ovoj prostor, dodeka vo ostanatite delovi na Makedonija se sretnuvaat na ograni~en broj lokaliteti.

Ptici

Za vreme na istraùvawata sprovedeni vo periodot mart- noemvri 2010 god. poseteni se skoro site tipovi na stani{ta na NP Mavrovo od najniskite (Bo{kov Most) do najvisokite delovi (Korab, 2743 m). Pri toa potvrdeno e prisustvoto na 129 vidovi na ptici od koi 68 vidovi se novi

za ornitofaunata na NP Mavrovo. Eden vid Phoenicurus erithrogaster e nov vid za Ornitofaunata na Makedonija i Balkanskiot Poluostrov. Od vkupniot broj na vidovi vo NP Mavrovo ima 2 SPEC 1 vidovi (1,5%) i 7 (5,4%) SPEC 2 vidovi koi se vsu{nost vidovi od najvisok za{titarski interes i za koi treba da se prevzemat najitni merki za niven redoven monitoring i pratewe na sostojbata i po potreba prevzemawe na merki za podobruvawe na nivniot status vo NP Mavrovo. Analizata na kategorite spored Evropskiot status na zagrozenost pokaùva deka vo NP Mavrovo

prestojuvaat 32 vidovi (24,8%) so zagrozen status (V,R,D) odnosno sekoj 4-

53

ti vid e so status na zagrozen vid vo evropski razmeri za kogo treba da se prevzemat merki za nivna za{tita preku soodvetno upravuvawe na vidovi i stani{ta. Od listata na direktivite za divite ptici pri sovetot na Evropa vo NP Mavrovo se sre}avaat 19 vidovi (14,8%) od listata br. 1 za koi e potrebna striktna i neodlo`na za{tita. Ponatamu vo Ornitofaunata na NP Mavrovo se zastapeni 45 vidovi odnosno 34,9% od vtoriot dodatok na Bernskata konvencija. Za dvete grupi se potrebni soodvetni merki za podobruvawe na nivniot status bilo preku soodvetni merki na nacionalno nivo ili preku sorabotka so sosednite dràvi vo

regionot. Vo NP Mavrovo se sre}avaat 23 CORINE vidovi (17,8%), odnosno vidovi koi isto taka pobaruvaat najitni merki za za{tita. Seto predhodno ja potvrduva golemata zna~ajnost na NP Mavrovo po odnos na negoviot ornitolo{ki sostav, odnosno nivniot golem procent na vidovi so visok za{titarski interes na evropsko i svetsko nivo.

Bez 'rbetnici

Imaj}i gi vo predvid analizite napraveni vrz bezrbetnite ìvotni vo Parkot, kako i valorizacionata analiza napravena za site aspektivni grupi, osobeno peperugite, se dojde do soznanie za relevantnite podatoci za vidovoto bogatstvo vo NP Mavrovo.

Analizite pokaàa deka Parkot vo faunisti~ki pogled se odlikuva so golemo raznoobrazie. Ubaviot, bogat i raznoviden ambient, prisustvoto na brojni rastitelni zaednici kako i raznolikosta na biotopite uslovile pojava i prisustvo na bogat i raznoviden ìvotinski svet. Vo ramkite na Parkot se sre}avaat pogolem broj endemski vidovi organizmi, osobeno od svetot na insektite.

Vodozemci

Vrz osnova na literaturni podatoci, neobjaveni podatoci na avtorot na ovoj izve{taj, analiza na muzejskite zbirki, kako i terenskite prou~uvawa, za teritorijata na Za{titenoto Podra~je Nacionalen Park Mavrovo, utvrdeno e prisustvo na vkupno 11 vidovi na vodozemci, {to pretstavuva 73.3% od Makedonskata fauna na vodozemci, pretstavena so vkupno 15 vidovi.

4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredina

vo i okolu planskiot opfat

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite kako sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni

faktori dobra

Elementi na SO@S

54

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.

Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S.

Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina: Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opften

ocena na ìvotna sredina problem

Vozduh

Naru{en kvalitet na vozduhot od upotreba na nafta kako agens za zatopluvawe h

Voda

Naru{en kvalitet na rekite kako i na Mavrovskoto Ezero kako rezultat na ispu{tawe komunalni otpadni vodi h

Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto h

Otpad Postoewe na divi deponii h

Po~va Degradacija na po~vite h

Naru{en kvalitet na po~vata kako rezultat na koristewe na septi~ki jami h

Predel Degradirani predeli h

Uzurpacija so divogradbi h

Naselenie Pojava na migracija h

Nevrabotenost h

Klimatski faktori Koristewe na ogrevno drvo i mazut za zatopluvawe h

Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h

Materijalni dobra Postoewe na bespravni gradbi h

Sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina

55

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Zna~eweto na realizacija na planskiot dokument LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, e o~igleden vo pogled na operacionalizirawe na prostorot vo podra~jeto na op{tina Mavrovo i Rostu{a. Treba da se zeme vo predvid i sega{nata sostojba so najosetlivite elementi na ìvotnata sredina na planskiot opfat. Isto taka, se razgleduva opcijata bez da se

sprovede planska aktivnost, odnosno rabotite da оstanat vo prvobitnata polo`ba.

Vo konkretniov slu~aj dokolku ovoj plan ne se sprovede, se o~ekuvaat slednive posledici:

Pojava na nekompatibilni dejnosti;

Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;

Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;

Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo ìvotnata sredina;

Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i postoewe na divi deponii;

Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;

Nema uslovi za sozdavawe na povolen ekonomski ambient za odr`liv ekonomski i ekolo{ki razvoj na podra~jeto - regionot;

Namaleni prihodi vo buxetot;

Otsustvo na investicioni vloùvawa;

Naru{eno zdravje na naselenieto;

Zgolemeni socijalni tro{oci;

Namalena mo`nost za vrabotuvawe;

Porast na ekonomskata migracija;

Ne se sozdavaat uslovi za iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energijata (solarnata energija);

Ne se sozdavat uslovi za odr`liv razvoj na turizmot;

Namalen ìvoten standard i

Ne se sozdavaat uslovi za ekonomski i odr`liv razvoj. Dokolku ne se realiziraat predvidenite re{enija vo ramki na

planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta za ekonomski-odr`liv razvoj i promocija na lokacijata kako atraktivna turisti~ka destinacija.

56

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa Realizacijata na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija,

golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat i op{tinata.

Realizacijata na ovoj Planski dokument e od fundamentalno zna~ewe i pretstavuva osnova za negovo ekonomsko oìvuvawe i podobruvawe na kvalitetot na ìveewe.

Pri podgotovkata na planskoto re{enie e razgleduvana alternativata za nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata vo ìvotnata sredina bi ostanala pod vlijanie samo na prirodnite faktori. Vo ovoj slu~aj se o~ekuva momentalnata sostojba na terenot voop{to da ne se promeni, a ekonomskata pasivnost i ponatamu da prodolì.

Vo slu~aj na nerealizirawe na planskite re{enija na analiziranoto podra~je se o~ekuva:

Postojniot socijalno-ekonomski status na naselenieto vo po{irokoto podra~je i ponatamu da stagnira;

Trendot na migracija na naselenieto kon porazvienite urbani centri i ponatamu da prodolì;

Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;

Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodrìni, a so toa i degradacija na predelskata raznovidnost na podra~jeto;

Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina. Realiziraweto na planskite re{enija so izbranata namena vo

prostorot }e ovozmoì iskoristuvawe na povolnata geografska polo`ba na lokacijata, iskoristuvawe na povolnite mikroklimatski uslovi i dobrata postavenost vo odnos na soobra}ajnata povrzanost so okolnite naseleni mesta, zgolemuvawe na atraktivnosta na prostorot preku izgradba na sodrìni koi se vklopuvaat vo predelot i podobruvawe na turisti~kata ponuda i kvalitetot na ìvot na lokalnoto naselenie.

So realizacija na ovoj plan se ovozmoùva lokacijata da prerasne kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina koja }e dade golem doprinos za razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za cel animiraweto na interesot na razni investitori za realizacija na predloènata programa za razvoj na turizmot kako orientacija vo aktuelnite ekonomski tendencii na dràvata.

Aktiviraweto na ovoj prostor }e ovozmoì odr`liv razvoj na pove}e dejnosti, koi }e produciraat ekonomski efekti ne samo vo oblasta na turizmot i ugostitelstvoto, tuku i vo ostanatite dejnosti neposredno povrzani so izrabotkata i efektuiraweto na urbanisti~ki re{enija i toa: proektiraweto, grade`ni{tvoto, komunalnite dejnosti, trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, javnite funkcii i dr.

Neposredniot efekt koj }e proizleze so realizacijata na predloènata LUPD }e se reflektira vrz zgolemeno angaìrawe na

57

raspolo`livata rabotna sila preku novi vrabotuvawa vo dejnostite predvideni so planskite sodrìni, odnosno pozitiven kumulativen efekt vrz socio - ekonomskata komponenta i odr`liva i integrirana za{tita na ìvotnata sredina, {to se odslikuva preku:

Socijalna, ekonomska i prostorna kohezija pome|u urbanite i ruralnite op{tini vo ramki na regionot, so optimalno koristewe na negovite specifi~ni osobenosti;

Realizacija na celite za za{tita na ìvotna sredina relevantni za planskiot dokument, preku primena na merkite za izbegnuvawe, ublaùvawe i/ili kompenzacija na potencijalnite vlijanija predloèni vo ovoj izve{taj;

Za~uvuvawe, za{tita, obnovuvawe i unapreduvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina;

Za{tita na kvalitetot na ambientniot vozduh, izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni emisii vo vozduhot;

Za{tita, za~uvuvawe i postojano podobruvawe na raspolo`livite vodni resursi preku nivno odr`livo koristewe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni ispu{tawa, odveduvaweto i tretman na komunalnite otpadni vodi, tretman na otpadni vodi od strana na samite subjekti;

Izbegnuvawe i namaluvawe na sozdadeniot otpad, negovo selektirawe i povtorno iskoristuvawe i otstranuvawe na prifatliv na~in soglasno zakonskite re{enija;

Ramnomeren i odr`liv prostoren razvoj, racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot;

Racionalno i odr`livo koristewe na prirodnite resursi;

Koristewe na obnovlivi izvori na energija;

Za~uvuvawe i za{tita na komponentite na biolo{kata i predelskata raznovidnost i

Izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na bu~avata.

Treba da se ima vo predvid, deka celite na planskiot dokument za odr`liv ekonomski razvoj, so svoite propratni sodrìni i neophodnata infrastruktura, vo eden del moè da bide vo konflikt so ìvotnata sredina i toa bi bilo izrazeno preku kratkoro~ni negativni vlijanija vo fazata na izgradba (aerozagaduvawe, bu~ava, sozdavawe na otpad) i dolgoro~no trajna promena na del od predelskite karakteristiki. Poradi ova, vo ovoj dokument se predloèni merki za za{tita na mediumite od emisija na otpadni materii, od emisija na bu~ava, generirawe na otpad, razli~ni nepogodi i havarii. Isto taka, kako sostaven del na Izve{tajot za Strategiska ocena se prezentirani dopolnitelni merki za spre~uvawe, namaluvawe ili ublaùvawe na negativnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od realizacijata na celite na planskiot dokument.

Imaj}i gi predvid konstatiranite sostojbi na terenot, navedeniot planski opfat sozdava povolen ambient za odr`liv ekonomsko - socijalen razvoj i od aspekt na za{tita na postojnata flora i fauna vo delot kade istata ne e degradirana - uni{tena.

58

Kako rezultat na realizirawe na planskite sodrìni, soglasno potrebite i senzibilnosta na planskiot opfat, }e zaìvee odr`liviot ekonomski razvoj na op{tinata i regionot, }e se namali ekonomskata migracija na naselenieto i }e se efektuira prostorot vo nasoka na negovo racionalno iskoristuvawe vo funkcija na odr`liv ekonomski i ekolo{ki razvoj.

Sekako, toa }e ja namali natamo{nata uzurpacija na prostorot i nenamensko koristewe na zemji{teto, kako i }e ja podobri turisti~kata ponuda.

So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat i pozitivni aspekti vo delot na mo`nosta za koristewe na obnovlivi izvori na energija, povolna dispozicija vo odnos na razvojot na soobra}ajnata i komunalnata infrastruktura, {to e vo funkcija na razvojot na turisti~kata ponuda.

59

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina

Vakvite pojavi koi kako pretpostavka moè da se javat od

implementacijata na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, moè da se analiziraat od negativen aspekt kako i od aspekt na perspektivni,

odnosno pozitivni vlijanija. Izve{tajot za Сtrategiska ocena ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od globalen aspekt.

Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od generalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki.

Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina potrebno e da se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koj vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Inicijativata na sozdavawe na nestopanski kapaciteti }e ima pozitivno vlijanie na ruralnite naselbi vo neposrednata okolina i }e pretstavuva dviè~ka sila za pobrz i poramnomeren odr`liv razvoj na istite. Toa }e vlijae posredno i na vkupniot odr`liv op{testveno-ekonomski i urban razvoj vo regionot, odnosno po{irokata okolina. Uslovite za planirawe na prostorot za izrabotka na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, }e imaat pozitivni impulsi i efekti vrz celoto neposredno opkruùvawe od aspekt na povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot i negovo odr`livo koristewe i se razbira ekonomski efekti manifestirani preku otvarawe na novi rabotni mesta, educirawe na novi kvalitetni stru~ni kadri, neophodni vo procesot na sozdavawe na nova rabotna sila

60

i nejzino vklu~uvawe vo ekonomskiot i op{testven ìvot, kako na lokalno, taka i na regionalno i na nacionalno nivo. Toa e va`no so zemawe vo predvid deka vo op{tinata Mavrovo i Rostu{a na ~ij prostor se nao|a predmetnata lokacija, pretstavuva raspoloìva rabotna sila, {to e zna~aen potencijal za idniot razvoj na ovoj kraj.

Realizacijata na predvidenata sodrìna od planskiot opfat, ne samo {to }e vlijae vrz namaluvawe na ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenie, tuku }e pretstavuva i pozitiven stimul za demografskiot razvoj, kako i zgolemuvawe na natalitetot na dolgoro~na osnova. Investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveeweto, kako i privlekuvawe na novi investicii od strana na biznis sektorot, odnosno na sozdavawe na povolen i odr`liv ekonomski ambient.

Investicionite vloùvawa za realizacija na predvidenite planski sodrìni }e zna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìvot vo neposrednata okolina.

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na objektite ne se o~ekuva istite da predizvikaat negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie. Vo odnos na vlijanieto vrz ~ovekovoto zdravje ne se o~ekuvaat vlijanija imaj}i ja, pred se vo predvid namenata.

So implementacijata na planot moè da se predizvikaaat eventualno odredeni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto od aspekt na:

Nepravilno upravuvawe so ìvotnata sredina;

Nepravilno postapuvawe so otpadot od ras~istuvaweto na terenot vo podgotvitelnite aktivnosti. Poradi transportot na gradeèn materijal, rabotnata sila, kako i

bu~avata predizvikana od zgolemeniot soobra}aj koja moè da se poka~i, no samo vo periodot na grade`nata faza emisijata na pra{ina i izduvni gasovi od motornite vozila i mehanizacijata }e se poka~at poradi izveduvawe na grade`ni aktivnosti.

Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortiklulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od razli~ni aspekti na mediumite na ìvotnata sredina {to e i zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskiot razvoj na op{tinata, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto,

61

komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl., zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot, zgolemeno iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

So LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi

ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a ne se o~ekuvaat osobeni vlijanija vrz ambientniot vozduh. Vo funkcija na predvidenite sodrìni, odnosno vo operativnata faza se o~ekuva da se zgolemi brojot na posetiteli i turisti~ki grupi vo letniot period, {to }e predizvika zgolemeno nivo na emisii na izduvni gasovi od mobilnite izvori vo vozduhot.

Eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na ambientalniot vozduh }e bidat detalno analizirani pri izrabotkata na Studijata za ocenka za vlijanieto vrz ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od site aspekti na ìvotnata sredina, kako bi se ostvarile povolni uslovi za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot, {to e i zakonska obvrska, koja treba da se realizira vo fazata na dobivawe na odobrenieto za gradba.

Vlijanija vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni.

Klasata na nameni predvidena vo ovaa planska dokumentacija ne spa|a vo grupata na golemi zagaduva~i na ìvotnata sredina. Imaj}i ja vo predvid namenata na klasi za ovoj planski opfat ne se o~ekuvaat golemi sogoruva~ki procesi (osven upotrebata cvrsto gorivo koi bi se koristelo sezonski za greewe) ili pak koristewe na elektri~na energija. Dopolnitelnoto utvrduvawe na mo`nostite za koristewe na obnovlivi izvori na energija za zatopluvawe na objektite vo zimskiot period e izbor na u{te popovolna alternativa za indirektno namaluvawe na

emisiite na CO2 vo ìvotnata sredina, koi bi moèle da vlijaat na mikroklimata. Iskoristuvaweto na solarnata energija kako izvor na energija odi vo prilog na namaluvawe na vlijanijata na klimatskite promeni.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na infrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava.

Na opfatot vo ovaa faza ne se predvideni sodrìni koi bi moèle da bidat izvori na {tetna bu~ava.

Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat

merkite definirani soglasno Сtrategiskata ocena na vlijanijata vrz

62

ìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Vlijanie od vibracii

Vo planskata zada~a za realizacijata na planskiot opfat ne se predvideni dejnosti koj }e produciraat postojani izvori na vibracii.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot se

sanitarnite i otpadnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so istite moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te.

Od analizata na postojnata sostojba konstatirano e deka vo planskiot opfat vodosnabduvaweto }e se odviva od postojniot priklu~ok na voda.



Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz po~vata

Vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetno upravuvawe so otpadnite vodi, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva i sl.

Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot za izgradba se predvideni merki i aktivnosti za upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot.

Pocelosna analiza od site aspekti na vlijanijata na po~vata }e bidat predmet na posebni Studii ili Elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanie vrz predelot

Implementacijata na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a nema da ima negativno vlijanie vrz predelot od pri~ina {to celta na ovoj plan e da se sozdadat realni uslovi za odr`liv razvoj i podobro ìvewe.

Implementacijata na planot }e ima pozitivno vlijanie na predelot, pred se, od pri~ina {to deluva kako edna osmislena urbana celina vo koja pokraj objektite treba da se predvidat i zeleni povr{ini

63

so hortikulturno ureduvawe i drugi za taa cel i funkcija planski sodrìni.

Realizacijata na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a na povr{ina od 0,498 ha soglasno opredelbite od Prostorniot plan na Republika Makedonija, so ogled na toa {to se nao|a vo podra~jeto na "Nacionalniot park Mavrovo", treba da bazira na principite i standardite za za{tita na ìvotnata sredina i odr`liv razvoj, osobeno prevencija i spre~uvawe na negativnite vlijanija na proizvodnite i uslu`ni dejnosti, primenuvaj}i ja relevantnata zakonska regulativa.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Na samiot planskiot opfat ne se o~ekuvaat negativni vlijanija na kulturnoto nasledstvo. Spored zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te da se postapi soglasno odredbite od ~len 71 od Zakonot za za{tita na

kulturno nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 38/14, 44/14 i 199/14).

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

Od oblasta na za{tita na prirodata (prirodnoto nasledstvo,

prirodnite retkosti i biolo{kata i predelskata raznovidnost), urbanisti~kata planska dokumentacija treba da se usoglasi so Prostorniot plan na Republika Makedonija na toj na~in {to, vrz osnova na reìmot za za{tita, }e se organizira raspored na aktivnosti i izgradba na objekti koi }e se usoglasat so barawata koi gi postavuva odr`livoto koristewe na prirodata i sovremeniot tretman na za{titata.

Osobeno vnimanie pri za{titata na prirodata, treba da se posveti na na~inot, vidot i obemot na izgradbata {to se predviduva vo za{titenite prostori za da se odbegnat ili da se nadminat sudirite i koliziite so inkompatabilnite funkcii. Za taa cel e neophodno po~ituvawe na slednite principi:

Optimalna za{tita na prostorite so isklu~itelna vrednost;

Za~uvuvawe i obnovuvawe na postojnata biolo{ka i predelska raznovidnost vo sostojba na prirodna ramnoteà;

Obezbeduvawe na odr`livo koristewe na prirodnoto nasledstvo vo interes na sega{niot i idniot razvoj, bez zna~itelno o{tetuvawe na delovite na prirodata i so {to pomali naru{uvawa na prirodnata ramnoteà;

Spre~uvawe na {tetnite aktivnosti na fizi~ki i pravni lica i naru{uvawa vo prirodata kako posledica na tehnolo{kiot razvoj i izvr{uvawe na dejnosti, odnosno obezbeduvawe na {to popovolni uslovi za za{tita i razvoj na prirodata;

Racionalna izgradba na infrastruktura;

Koncentracija i ograni~uvawe na izgradbata;

Pravilen izbor na soodvetna lokacija.

64

Vlijanija vrz materijalnite dobra

Implementacijata na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto vo planskiot opfat i po{iroko. Vrednosta na zemji{teto }e se zgolemi zaradi turisti~kata atraktivnost na prostorot i postojnite pejza`ni dominanti vo okolniot predel.

Vlijanija po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacijata na planskiot opfat za o~ekuvawe e generirawe na gradeèn i zemjen otpad. So planskiot dokument treba da se predvidi otpadot pri gradbata da se sobira i prevzema od strana na javnoto komunalno pretprijatie ili od drug licenciran praven subjekt. Dokolku otpadot uredno se selektira i sobira vo kontejneri, a posle toa i organzirano se transportira na deponija se o~ekuva vlijanijata od generiraweto na otpad da bidat svedeni na minimum. Se prepora~uva ispituvawe na mo`nosta za iskoristuvawe na otpadot kako sekundarna surovina ili negovo odloùvawe do kapaciteti kade }e moè da se iskoristuva negoviot energetski potencijal.

Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni so izrabotkata na studiite ili elaboratite soglasno zakonot.

Vlijanija od nesre}i i havarii

Za namaluvaweto na seizmi~kiot rizik predvideni se soodvetni merki na grade`na intervencija na nosivata konstrukcija, zaradi doveduvawe na otpornost protiv najsilnite zemjotresi, odnosno zadolìtelna primena na normativno - pravna regulativa, so koja se uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe tehni~ki konzistenten i ekonomski odr`liv stepen na seizmi~ka za{tita.

Bidej}i ne postoi seizmi~ka mikroreonizacija za ovoj prostor merodavna e kartata na makroseizmi~ka reonizacija so {to prirodno nestabilnite i seizmi~kite nepovolni tereni, a toa se mestata kade se smenuvaat geolo{kite formacii, treba da se isklu~uvaat od grade`nite zafati, a za pogolemite investicioni objekti potrebno e izvr{uvawe na detalni inìwersko-geolo{ki i seizmolo{ki istraùvawa na terenot.

Od ostanatite prirodni katastrofi se i meterolo{ki pojavi so karakteristiki na elementarni nepogodi koi se manifestiraat so pojava na vetrovi i magli.

Vo investicioniot proekt se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi.

65

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument

So Zakonot na ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 183/13, 42/14, 44/15 i 161/15) kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti se uredeni pravata i dol`nostite na na Republika Makedonija i na op{tina Mavrovo i Rostu{a, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za za{tita i za unapreduvawe na ìvotnata sredina, zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava i ìvotna sredina.

Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskite studii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija.

Analizata na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, kako preventiva, ima za cel da gi identifikuva mo`nite problemi, da gi racionalizira tro{ocite i da napravi optimalen izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Za razlika od pasivniot pristap, so koj se primenuvaat za{titni merki po nastanatiot problem, {to pretstavuva finansisko optovaruvawe na proizvoditelite, dava~ite na uslugi i op{testvoto vo celost, preventivnata za{tita na ìvotnata sredina se transformira vo element na razvoj i pojdovna osnova za globalnoto upravuvawe so ìvotnata sredina zasnovano na principite na odr`liviot razvoj. Odrùvaweto na kontinuitet vo sledeweto na sostojbite vo mediumite i oblastite na ìvotnata sredina, dava pretstava za trendot na promeni koi nastanale vo tekot na podolg vremenski period na analiziranoto podra~je, kako osnova za planirawe i predviduvawe na promenite koi bi moèlo da se o~ekuvaat vo ìvotnata sredina vo vremenskata ramka na koja se odnesuva planskiot dokument.

Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

- Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot; - Soodveten tretman na sanitarnite vodi; - Ozelenuvawe na dvornite povr{ini; - Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite

potencijali na prostorot; - Izgradba na sovremena infrastruktura; - Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe

na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

- Dosledno sproveduvawe na planot. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na

drvoredi pokraj soobra}ajnicite i objektite za da go spre~at negativnoto vlijanie na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba

66

da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na demografskiot razvoj i zatoa ne se prepora~uvaat merki za za{tita.

Realizacija na planskata dokumentacija }e vlijae vo nasoka na namaluvawe na ekonomskata migracija na lokalnoto naselenie i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj kako i zgolemuvawe na natalitetot na dolgoro~na osnova. Investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveeweto, kako i privlekuvawe na novi investicii od strana na biznis sektorot.

Spored toa, moè da se kaè, deka implementacijata na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a }e ima pozitivni dolgoro~ni vlijanija vrz razvojot na demografskite karakteristiki na op{tina Mavrovo i Rostu{a i po{iroko.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Integralnata realizacija na predloènite merki vo site fazi na investicioniot ciklus e vo nasoka na namaluvawe na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè na direkten ili indirekten na~in da se reflektiraat vrz zdravjeto na lu|eto. Cvrstiot otpad {to bi se javil vo ramkite na planiraniot opfat e potencijalna opasnost. Zatoa se predlaga (integrirano upravuvawe), organizirano sobirawe i transportirawe do mestoto nameneto za otpad. Kanalizacionata otpadna voda potrebno e soodvetno da se postapuva soglasno planskata dokumentacija. Doslednoto sproveduvawe na planskite re{enija, }e dovede do direktna za{tita na ~ovekovoto zdravje. Primenata na site merki }e ovozmoì eliminirawe na eventualnite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè da se reflektiraat na direkten ili indirekten na~in vrz zdravjeto na ~ovekot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh

Pri proektirawe i realizacija na planot potrebno e da se primenat sovremeni tehnologii koi go za{tituvaat vozduhot od zagaduvawe. Objektite od aspekt na ekolo{ka za{tita ne smeat da ja naru{at postojnata ekolo{ka ramnoteà i istite e potrebno da bidat izvedeni soglasno site standardi i normativi od vakov vid.

Se pretpostavuva deka zagaduvaweto {to }e bide predizvikano od na~inot na greeweto na objektite, nema da pretstavuva zagriùva~ka opasnost po zagaduvaweto na ìvotnata sredina.

67

Za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na ambientniot vozduh od implementacijata na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a se predlagaat slednite merki:

Okolu objektite da se predvidi formirawe na pojasi so za{titno zelenilo, nisko i sredno, so dolg vegetaciski period se so cel nivno funkcionalno razvivawe kako i dodatno namaluvawe na aerozagaduvaweto;

Pri planiraweto prioritet da se dava na najdobro dostapnite tehniki i instalacii;

Izbegnuvawe na koristeweto na fosilnite goriva kako energetski resurs;

Koristewe na elektri~na energija kako energens za zatopluvawe pri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii ili pak koristewe na obnovlivi izvori na energija;

Monitoring na emisii na zagaduva~ki materii vo vozduhot;

Za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot vo lokalitetot, na site slobodni povr{ini da se predvidat zeleni povr{ini.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

So ogled na mikrolokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot na mikro plan i po{irokiot region ili klimatski promeni. Zatoa ne se prepora~uvaat merki. - Merki za namaluvawe na bu~ava

Pri planiraweto potrebno e da se predviduvaat tehnologii i tehniki koi }e doprinesuvaat za redukcija na zagaduvaweto so bu~ava i doveduvawe na istoto vo zakonski dozvolenite parametri.

Pra{aweto za namaluvawe na problemite so bu~avata treba da se re{ava so obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi vo opfatot.

Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba od voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite }e se sprovedat.

- Merki za za{tita od vibracii

Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika zna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat nekoi posebni merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na vodite

Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot }e bidat sanitarnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so istite moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te i zdravjeto na lu|eto.

68

Za da se spre~i nepravilnoto upravuvawe so otpadnite vodi i da predizvikaat zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi se prepora~uvaat slednive merki:

Kanalizacioniot sistem prepora~livo e da bide re{en po separaciski sistem, odnosno da bide odvoeno odveduvaweto na fekalnite i atmosferskite vodi;

Soodveten tretman na sanitarnite vodi; naso~uvawe kon predvidenata septi~ka jama i nejzino redovno servisirawe od JKP;

Soodvetno upravuvawe so otpadot;

Neutralizirawe na {tetnite otpadni materii. Za namaluvawe na eventualnite vlijanija vrz ìvotnata sredina se

prepora~uva: - Integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija, i - Zapazuvawe na celite na ìvotnata sredina i po~ituvawe na

postavenite standardi.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi:

Soodvetno postapuvawe so sanitarnite vodi;

Integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija;

Postavuvawe kontejneri sprema vidot na otpadot na soodvetni betonski povr{ini;

Selektirano i organizirano deponirawe na komunalniot otpad so kontroliran transporten sistem vo deponija;

So planovite za hortikultura da se utvrdat isklu~ivo dekorativni nasadi za da ne se o~ekuva zna~ajno zagaduvawe na po~vata.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Zagrozuvaweto i namaluvaweto na biodiverzitetot e globalen proces koj vo poslednite 100 godini dobiva zagriùva~ki razmeri. Pri~inite za vakviot trend se mnogubrojni, neposredno usloveni i naj~esto te{ko moè da se eliminiraat. Razli~nite dejnosti na ~ovekot vo smisol na menuvawe na prirodata, dovedoa do silni i vo mnogu slu~ai irevizibilni procesi koi neposredno se odrazuvaat vrz promenata ili celosno uni{tuvawe na poodelni ekosistemi, a so toa i do nepovratno is~eznuvawe na golem broj organski vidovi i namaluvawe na nivnite populacii do kriti~na granica. Negativniot efekt se reflektira i vo direktnoto naru{uvawe na prirodnite ekosistemi i nivnata potpolna destrukcija, pri {to istite se preveduvaat vo urbani ekosistemi i stani{ta.

Predmetnata lokacija za koja se planira izrabotka na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, se nao|a vo opfat na za{titeno prirodno nasledstvo NP Mavrovo i vo blizina na predloèniot za za{tita nau~no-istraùva~ki priroden rezervat Volkovija, poradi {to e potrebno da se po~ituvaat odredbite propi{ani vo Zakonot za za{tita na prirodata i

69

podzakonskite akti doneseni vrz osnova na ovoj zakon, kako i strogo da se po~ituvaat za{titnite kategorii spored Me|unarodniot sojuz za za{tita na prirodata i prirodnite bogatstva soglasno valorizacijata dadena vo Prostorniot plan na Republika Makedonija.

Dokolku se utvrdi deka urbanizacijata na predmetnata lokacija bi predizvikala naru{uvawe na biolo{kata i predelskata raznovidnost na evidentiraniot prostor, potrebno e da se po~ituvaat odredbite propi{ani vo Zakonot za za{tita na prirodata i podzakonskite akti doneseni vrz osnova na ovoj zakon.

Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata se primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so prostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Dokolku pri izrabotkata na planot ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodnoto nasledstvo koi moàt da bidat zagrozeni so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se prevzemat slednite merki na za{tita na prirodnoto nasledstvo:

- Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na objektite proglaseni i predloèni kako prirodno nasledstvo;

- Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita da se dozvolat samo nau~no-istraùva~ki aktivnosti;

- Na mestata so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i ìvotinski vidovi samo vo sanitarno-zdravstveni celi so specijalna dozvola od nadleèn organ;

- Na podra~jata koi se predloèni za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i samo so specijalna dozvola od nadleèn organ;

- Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejsa`;

- Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prevzemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;

- Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetnite institucii vo okruùvaweto;

- Za za{tita na prirodniot biodiverzitet, so poseben akcent vrz ekolo{kata struktura i poddr{ka na prirodnite procesi da se promoviraat edukativni i rekreativni aktivnosti.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija }e bidat vo nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot. Planskata realizacija so merkite dadeni vo ovoj izve{taj samo }e go nadopolni predelot vo pozitivna smisla.

So izrabotka na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a prostorot dobiva nova dimenzija vo funkcija na zgolemuvawe na atraktivnosta na podra~jeto i zgolemuvawe na negovata vrednost.

70

Implementacijata na planot }e ima pozitivno vlijanie na predelot, }e deluva kako edna osmislena urbanizirana celina vo koja pokraj objektite treba da se predvidat zeleni povr{ini so hortikulturno ureduvawe.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Implementacijata na planskiot dokument ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra zaradi zgolemuvawe na atraktivnosta na prostorot so samata realizacija na ovoj plan. Ottuka, merkite koi bi se prevzemale bi bile vo nasoka na zgolemuvawe na pozitivnite implikacii na okolniot prostor i zgolemuvawe na negovata atraktivnost i vrednost.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo Vo svoeto mileniumsko postoewe, ~ovekovata civilizacija od praistorijata do denes, na teritorija na R. Makedonija ostavila zna~ajni tragi od vonredni kulturni, istoriski i umetni~ki vrednosti, koi go potvrduvaat postoeweto, kontinuitetot i identitetot na makedonskiot narod na ovie prostori. Prostorniot aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo e predmet na analiza vo korelacija so dolgoro~nata strategija za ekonomski, op{testven i prostoren razvoj, odnosno strategijata za za~uvuvawe i za{tita na toa nasledstvo vo uslovi na pazarno stopanstvo. Vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ovekovata egzistencija, od najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je, nema evidentirani lokaliteti. Spored Prostorniot plan na R. Makedonija, najgolem broj na celi se odnesuvaat na tretmanot i za{titata na kulturnoto nasledstvo vo planovite od ponisko nivo. Pri izrabotka na planska dokumentacija od ponisko nivo, da se utvrdi to~nata pozicija na utvrdeniot lokalitet so kulturno nasledstvo i vo taa smisla da se primenat planski merki za za{tita na nedvi`noto nasledstvo:

zadolìtelen tretman na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo procesot na izrabotkata na prostornite i urbanisti~kite planovi od ponisko nivo zaradi obezbeduvawe na planski uslovi za nivna za{tita, ostvaruvawe na nivnata kulturna funkcija, prostorna integracija i aktivno koristewe na spomenicite na kulturata za soodvetna namena, vo turisti~koto stopanstvo, vo maloto stopanstvo i uslugite, kako i vo vkupniot razvoj na dràvata;

planirawe na rekonstrukcija, revitalizacija i konzervacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i organizacija i ureduvawe na kontaktniot, okolniot spomeni~en prostor zaradi za~uvuvawe na nivnata kulturno - istoriska dimenzija i nivna soodvetna prezentacija;

71

izmena i dopolnuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi zaradi usoglasuvawe od aspekt na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo.

Soglasno Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 38/14, 44/14 i 199/14 ) kulturnoto nedvi`no nasledstvo vo prostornite i urbanisti~ki planovi treba da se tretira na na~in koj }e obezbedi negovo uspe{no vklopuvawe vo prostornoto i organizaciono tkivo na gradovite i naselenite mesta ili po{irokite podra~ja i potencirawe na negovite grade`ni, oblikovni i estetski vrednosti.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Soglasno Zakonot za upravuvawe so otpad, sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto. Pri upravuvawe so otpadot po prethodno izvr{enata selekcija, otpadot treba da bide preraboten po pat na reciklirawe, povtorno upotreben vo istiot ili vo drug proces za ekstrakcija na sekundarnite surovini ili pak da se iskoristi kako izvor na energija. Mora da se pottiknuvaat procesite na povtorno iskoristuvawe, reciklirawe i na prerabotka na materijalnite /energetskite frakcii na otpadot, so cel da se podobri iskoristenosta na resursite, a na deponiite da se otstranuvaat samo neupotreblivite frakcii.

Sozdava~ot i/ili poseduva~ot na otpadni materii i emisii }e gi snosi site tro{oci za sanacija na eventualno predizvikanite naru{uvawa vo ìvotnata sredina.

So planovite za hortikultura neophodno e da se utvrdat isklu~ivo dekorativni nasadi.

Za izbegnuvawe na eventualnite vlijanija vrz ìvotnata sredina poradi nesoodvetnoto upravuvawe so otpadot, koj {to }e se sozdava na lokacijata se prepora~uva realizacija na zakonskite obvrski za upravuvawe so otpadot, po~ituvaj}i gi pred se osnovnite principi za upravuvawe so otpadot (odr`liv razvoj, principot na blizina, hierarhija na otpadot, zagaduva~ot pla}a i dr.). Pri upravuvaweto so otpadot da se zeme vo predvid hierarhijata vo upravuvaweto so otpadot i razli~ni dostapni tehni~ki opcii za izbegnuvawe na otpadot, namaluvawe na potencijalot na opasnost na otpadot i namaluvawe na samite izvori, iskoristuvawe za materijali/energija, kako i namaluvawe na ostatocite za deponirawe vo soglasnost so ocenkata na najdobra mo`na ekolo{ka opcija so cel da se primenuva ekolo{ki bezbedno finalno deponirawe, za~uvuvawe na neobnovlivite prirodni resursi i postignuvawe na minimalni emisii od procesite na tretman/deponirawe na otpad vo ìvotnata sredina.

Neophodno e da se vospostavi efektivna organizaciska postavenost vo site fazi na realizacija na planskiot opfat od planirawe do finalno otstranuvawe na generiraniot otpad na lokacijata. Aktivnostite na upravuvawe so otpad mora da gi spre~uvaat emisiite vo ìvotnata sredina, kako i {tetnite i drugite negativni

72

efekti vrz zdravjeto i dobrosostojbata na naselenieto, za ìvotnite i za vegetacijata i za ìveali{tata i za prirodata, preku tehni~kite merki so posebna cel da se za{titat zelenite povr{ini i vodnite resursi koi pretstavuvaat dobra od poseben nacionalen interes.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija, predizvikani od nesre}i i havarii se prepora~uva implementacija na merkite, dadeni vo planskata dokumentacija, vo fazata na realizacija na planskiot opfat, {to }e ovozmoàt minimizirawe na eventualni pojavi na nesre}i i havarii vo operativnata i funkcionalnata faza.

- Merki za za{tita i spasuvawe

Merkite za za{tita i spasuvawe zadolìtelno se primenuvaat pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot, a na~inot na primena so uredba go ureduva Vladata. Kako poseben vid na za{tita treba da se tretira i zasolni{teto koe treba da se predvidi vo objektite kako vtorostepena funkcija na nekoj prostor dovolno dimenzioniran po site standardi i lesno pristapen i adaptabilen za kus period.

Soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11 i 41/14) zadolìtelno treba da se primenuvaat merkite za za{tita i spasuvawe pri planirawe i ureduvawe na prostorot. Toa opfa}a pred se: izgradba na objekti otporni na seizmi~ki dejstvija, regulirawe na vodotecite i izgradba na sistem na odbrambeni nasipi, izgradba na snegoza{titni pojasi i po{umuvawe na golinite, obezbeduvawe na protivpoàrni pre~ki, izgradba na objekti i za{tita i izgradba na potrebnata infrastruktura vo soglasnost so ~len 54 od Zakonot za za{tita i spasuvawe.

- Merki za za{tita od poàr

Predvideni se slednite planski merki za za{tita od poàr:

Objektite vo ramkite na planot da se predvideni so ognootporni materijali;

Objektite da bidat locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila so {to se ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto;

Soobra}ajnicite da se so dovolna {irina, a potrebno e da se izvedat so zadovoluva~ki osovinski pritisok {to ovozmoùva nepre~eno i brzo dvièwe na protivpoàrnite vozila;

Pri planirawe na hidrantskata mreà potrebno e da e obezbedeno dovolno koli~ina na voda za gasnewe na poàri; Vo odnos na za{titata od poàri potrebno e so proektite da se

re{i gromobranskata instalacija so cel da nema pojava na zgolemeno poàrno optovaruvawe.

73

Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da

e vo soglasnost so Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11 i 41/14), Zakonot za poàrnikarstvo

(„Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 81/07, 55/13 i 158/14) i drugite pozitivni propisi so koi e regulirana ovaa oblast.

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

Vo mirnodopski period moè da dojde do pojava na vonredni uslovi poradi elementarni nepogodi koi nastanuvaat pod dejstvo na prirodni sili: zemjotres, poplava, silen veter, sneg, nanosi, lavini, lizgawe i odronuvawe na teren i sl. Mnogu od ovie opasnosti moàt predvreme da se predvidat, vo koj slu~aj moàt da se prezemat odredeni organizaciono-tehni~ki merki za nivno spre~uvawe ili namaluvawe na posledicite.

Prirodnite pojavi moàt da se javat i kako kombinirani pojavi kaj koi pri~initel e ~ovekot, a posledicite se rezultat na prirodni sili (poplavi predizvikani so ru{ewe na brani, naso~uvawe na meterolo{kite pojavi i predizvikuvawe na vonredni sostojbi).

Seizmi~kite pojavi, zemjotresite se dominantni nepogodi koi moàt da imaat katastrofalni posledici vrz ~ovekot i prirodata.

Prostorot na seloto spored seizmi~kite karakteristiki e zona so

visok stepen na seizmo~nost i o~ekuvan intenzitet od 9º po MCS. Namaluvawe na seizmi~niot rizik i posledicite moè da se postigne so primena na soodvetni ekonomski merki za za{tita na sozdadenite vrednosti (grade`na intervencija na nosivata konstrukcija na postojnite objekti zaradi zgolemuvawe na otpornosta na zemjotres), odnosno zadolìtelna primena na tehni~kite normativi za izgradba na objekti od visokogradbata vo seizmi~kite podra~ja.

74

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e

najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto.

Osnovni celi na planot za monitoring se:

Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot;

Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna;

Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;

Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;

Minimizirawe na otpadot, reciklirawe i negova povtorna upotreba;

Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii. Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni

istraùvawa ~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv.

Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite.

So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina.

[to se odnesuva do izrabotkata na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka na planot i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot.

Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo ìvotnata sredina: - Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na po~vata; - Sledewe na bu~avata.

So ovoj plan }e se ovozmoì:

75

Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;

Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;

Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;

Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na ìvotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

76

10. Netehni~ko rezime

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na negativnite vlijanija. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a do podobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko angaìrawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj.

Vo osnova, Izve{tajot za Strategiskata ocena za ìvotnata sredina se bazira na detali od planot, programite i strategiite, kako i informaciite koi se utvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobeno zna~ewe za mo`nite vlijanija na ìvotnata sredina.

Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:

postojnata sostojba na planskiot opfat,

potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo, pejsaì i dr.;

merkite za za{tita i namaluvawa na vlijanijata;

kratok pregled na pri~inite vrz osnova na koj se odvivaat alternativite;

sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;

planot za monitoring na ìvotnata sredina. Pri izrabotka na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija,

golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, e primenet metodolo{ki pristap i postapka soglasno ~len 50-a od Zakonot za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 55/13, 70/13, 163/13 i 42/14), Pravilnikot za pobliska sodrìna razmer i

na~inot na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14) i Pravilnikot za standardi i normativi za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14).

Spored ovaa sodrìna }e se izraboti LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, koj se finansira soglasno zakonskite propisi.

Postapkata za donesuvawe na LUPD }e se sproveduva soglasno Zakonot i Pravilnikot.

Metodolo{kiot pristap ima su{tinsko zna~ewe za celokupniot proces pri izrabotka na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija i vo su{tina pretstavuva izrabotka po fazi, po~nuvaj}i od analiza na postojnata sostojba, usvoenite principi za poedini problemi do sozdavawe na osnovnata koncepcija za planirawe na povr{inite i

77

izrabotka na konkretni prostorni, soobra}ajni i infrastrukturni re{enija.

Prostorot so svojata mestopolo`ba e vo atar na selo G. Volkovija vo mesnosta Brestovica zapadno od Mavrovo vo blizina na regionalniot pat R1202 Mavrovi Anovi - Debar. Preku postojnata soobra}ajna infrastruktura planiraniot opfat se povrzuva so ostanatiot del od op{tinata i po{iroko so regionot.

Definiraniot prostor za izrabotka na navedeniot planski dokument zafa}a povr{ina od 4977 m2.

Predmetniot prostor dosega e predmet na obrabotka na Prostoren plan na RM. Intencijata na ovoj plan e vo utvrduvawe na parcelacija soglasno potrebite na investitorot, kako i re{avawe na namenata na prostorot i gradbite soglasno negovite potrebi, odnosno soglasno zakonot i pravilnikot.

Vrz osnova na Planskata programata za izrabotka na LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, se pristapuva kon realizacija na istata.

Analiziraj}i gi pri~inite i celite koi treba da se postignat so izrabotka na noviot planski dokument, nara~atelot konstatira deka treba da se izraboti planski dokument za navedeniot lokalitet.

Pri~ina za izrabotka na planot e urbanizacija na prostorot koj do sega ne bil urbaniziran, kako i predviduvawe na optimalna povr{ina za gradba, soglasno zakonskite propisi za urbanizacija na prostorot.

Vo opfateniot prostor se vr{i parcelacija na istiot so grade`na parcela spored potrebite na investitorot na ovaa planska dokumentacija.

Vo planskiot opfat ima pet objekti od koi ~etiri se so armirano betonska konstrukcija i se zapu{teni, a eden e so drvena konstrukcija i e vo sredna sostojba.

Vo opfatot {to e predmet na razrabotka na ovaa LUPD ne se zabeleàni objekti od kulturno i istorisko zna~ewe od pri~ina {to ovoj planski opfat e nadvor od grade`niot reon.

Do planskiot opfat egzistira nekategoriziran pat koj go tangira planskiot opfat i e asfaltiran i istiot e povrzan so regionalniot pat R1202 Mavrovi Anovi - Debar. Preku postojnata soobra}ajna infrastruktura planiraniot opfat se povrzuva so ostanatiot del od op{tinata i po{iroko so regionot.

Postojnite objekti se povrzani so elektri~na energija. Postojnite objekti se povrzini so voda od postojniot rezervoar koj

se snabduva od beli~kite vodi. Odvodnuvaweto na otpadnite vodi od postojnite objekti e vo

septi~ka jama. Atmosferskite vodi se slevaat slobodno po povr{inata na


Niz planskiot opfat ne pominuva telefonska instalacija. Povr{inata na opfatot e 4977 m2. Vo planskiot opfat se predviduvaat objekti za:

B3 - golemi ugostitelski edinici

78

D2 - za{titno zelenilo

E1 - komunalna infrastruktura. Generalniot koncept koj e koristen pri re{avawe na ovaa LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a, se sostoi vo urbanizirawe na prostorot koj do sega ne bil urbaniziran i predviduvawe na optimalna povr{ina za gradba soglasno vaè~kata zakonska regulativa.

Prostorot so svojata mestopolo`ba e vo atar na selo G. Volkovija vo mesnosta Brestovica, zapadno od Mavrovo vo blizina na regionalniot pat R 1202 Mavrovi Anovi - Debar. Preku postojnata soobra}ajna infrastruktura planiraniot opfat se povrzuva so ostanatiot del od op{tinata, gradot Tetovo i po{iroko so regionot. Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za grade`na parcela V.1. na KP br. 449 KO G. Volkovija golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{e, planskiot opfat se predviduvaat objekti za: KOMERCIJALNI I DELOVNI NAMENI

B3 - golemi ugostitelski edinici Kompatibilni klasi na namena se: A3, B5, V4, V3 i D3 so maksimalno dozvoleno vkupno u~estvo od 40% vo odnos na osnovnata klasa na namena. Pradvideni se objekti so namena golemi ugostitelski edinici vo sopstvena grade`na parcela. Povr{inite za gradba se predvideni soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14). So planot e utvrdena namenata na gradbite i istite se prezentirani so soodvetni {trafuri, vo soglasnost so pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na

urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14). ZELENILO

D2 - Za{titno zelenilo Kompatibilni nameni ne se predvideni, soglasno Pravilnikot za

standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14). Predvidena e povr{ina so namena za{titno zelenilo kako za{titen pojas od lokalniot pat. Povr{inite za gradba se predvideni soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14).

79

Ne e potrebno odreduvawe broj na parking mesta {to e definirano so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14). INFRASTRUKTURA

E1 - Komunalna infrastruktura Vo planskiot opfat egzistira lokalen pat, a soobra}ajot vo ramkite na grade`nata parcela }e se re{i pri izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt i (ili) Osnovniot proekt {to }e bide del od postapkata za dobivawe na odobrenie za gradba. Prostorot so svojata mestopolo`ba e vo atar na selo G. Volkovija vo blizina na Mavrovo vo mesto vikano Brestovica, op{tina Mavrovo i Rostu{e koj se nao|a vo zapadniot del na R. Makedonija i toa zapadno od Mavrovo vo neposredna blizina na regionalniot pat R1202 Mavrovi Anovi - Debar. Preku postojnata soobra}ajna infrastruktura planiraniot opfat se povrzuva so ostanatiot del od op{tinata i po{iroko so regionot. Do planskiot opfat egzistira lokalen pat koj go tangira planskiot opfat, a ne e asfaltiran. Preku postojnata soobra}ajna infrastruktura planiraniot opfat se povrzuva so ostanatiot del od op{tinata, gradot Debar i po{iroko so regionot. Patniot pravec e so prose~en popre~en profil od 6.0 m.

Kategorizacijata, radiusite i profilite na ulicite se spored

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 167/13 i 37/14).

Vo planskiot opfat vodosnabduvaweto }e se odviva od postojniot priklu~ok na voda.



So ogled na toa {to objektite se vo funkcija, ednovremenata elektri~na snaga na objektite ne vlijae vrz vkupniot energetski bilans od usvoeniot Prostoren plan. Niskonaponskiot razvod kako i osvetluvaweto na ulicite }e se izvede sprema posebnite proekti izraboteni od soodvetni stru~ni lica. Analizata za potrebna ednovremena elektri~na snaga za novopredvidenite sodrìni vo lokalitetot }e se opredeli vo ponatamo{nata postapka na izgotvuvawe na tehni~ka dokumentacija, odnosno izrabotka na Osnovni proekti za poedini potro{uva~i vo lokalitetot. Za ugostitelstvo:

za prose~no elektrificiran objekt, instalirana energija od 1kV / 50 m2,

koeficient na ednovremenost na objekt 0,51,

izgradena povr{ina 9560 m2. Vkupna ednovremena snaga e Re = 240 kW. Za uli~no osvetlenie - okolu 25 kW.

80

Niz planskiot opfat se predviduva nova linija na telefonska mreà.

Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

- Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot; - Soodveten tretman na sanitarnite vodi; - Ozelenuvawe na dvornite povr{ini; - Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite

potencijali na prostorot; - Izgradba na sovremena infrastruktura; - Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe

na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

- Dosledno sproveduvawe na planot. Vlijanieto vrz specifi~nite mediumi od ìvotnata sredina }e

bidat namaleni ili eliminirani dokolku pri izvedbata na planskiot opfat se primenat merkite, definirani vo Planot. Isto taka, treba da se zeme vo predvid i analizata na alternativi od koja se pravi aspekt za izbor na najdobro re{enie za namena na lokacijata zaedno so nejzinata ekonomska opravdanost, ideen razvoj, finansiski mo`nosti i za{tita na ìvotnata sredina.

Koga stanuva zbor za monitoring na ìvotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki.

Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na ìvotnata sredina se gleda vo:

vklu~uvawe na socijalnite, ekonomskite i aspektite na ìvotnata sredina;

me|usektorska sorabotka;

fleksibilnost;

razvoj na regionalnite celi;

konzistentnost so strete{kite opredelbi za odr`liv razvoj. Isto taka, }e se obezbedi za{tita i odr`liv razvoj na resursite,

za{tita na ìvotnata sredina i lu|eto.

81

11. Prilozi Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15 i 161/15);

2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za

ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05);

3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i

promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto

(„Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,

procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za

SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na

lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07); 8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i

drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08);

9. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 24/08, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14);

10. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11, 59/12, 163/12 i 10/15);

11. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe

na kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04);

12. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13 i 180/14);

13. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 14. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i

podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99 i 71/99); 15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);

16. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 9/11, 123/12 i 163/13);

17. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05);

82

18. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11 i 163/13);

19. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka

e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93);

20. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 38/14, 44/14 i 199/14);

21. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13 i 41/14);

22. Zakon za blagosostojba na ìvotnite („Sl. Vesnik na RM” br. 113/07);

23. Zakon za blagosostojba na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98; 06/00);

24. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98; izmeni 06/00);

25. Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 92/07, 136/11, 23/13 i 25/13);

26. Zakon za energetika („Sl. Vesnik na RM” br. 63/06, 36/07); 27. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, 20/98, 40/99,

31/03, 46/05 i 10/08).

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo ìvotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES)

1882/2003 3. Regulativa za prenos na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite

94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES) 2408/98, (ES) 120/97 i (ES) 2557/2001

4. Direktiva za upravuvawe so otpadot od industrija za ekstrakcija na mineralni surovini (2006/21/ES)

5. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES), dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003

6. Direktiva za nacionalni plafoni na emisii (2001/81/ES) 7. Direktiva za benzen i jaglerod monoksid (2000/69/ES) 8. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES 9. Direktiva 2004/107/ES za arsen, kadmium, ìva, nikel i

policikli~ni jaglevodorodi vo ambientniot vozduh 10. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta

so Direktivata 2003/73/ES 11. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata

2455/2001/ES 12. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so

Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003 13. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata

(ES) 1882/2003

83

14. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007

15. Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES) 16. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite

(76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000.

17. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007)

18. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES

19. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES i Regulativata (ES) 807/2003

20. Direktiva za Strate{ka ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES) 21. Direktiva za pristap na informacii za ìvotnata sredina

(2003/4/ES) 22. Direktiva za Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina

(85/337/EES) dopolneta so Direktivite 97/11/ES i 2003/35/ES

84

Dodatok

Izvestuvawa

85

Koristena literatura

Prostorniot plan na RM, 2004;

Planska dokumentacija za LUPD za GP V.1. na KP br. 449, KO Volkovija, golemi ugostitelski edinici, op{tina Mavrovo i Rostu{a;

Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008

Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;

Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006

Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;

Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;

Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;

Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;

Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);

Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;

Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;

Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;

Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;

Direktiva za stani{ta (92/43/EES);

Direktiva za divi ptici (79/409/EES);

Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);

Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);

Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);

Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);

Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (85/537/EES);

Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);

EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);

Direktivata na sovetot 96/61/ES od 24.09.1996 god. za integrirana kontrola i prevencija od zagaduvaweto;

Dostapni iskustva i praktiki.

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA · izve[taj na strategiska ocena na @ivotnata sredina za lokalna urbanisti^ka planska dokumentacija za gp v.1. na kp br. 449, ko

Documents