IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA ZA URBANISTI^KI PLAN ZA DEL OD SELO LOZOVO - IZMENA I DOPOLNA URBAN BLOK 5 I 14, OP[TINA LOZOVO NACRT-VERZIJA Skopje, 2011 godina
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA
ZA
URBANISTI^KI PLAN ZA DEL OD SELO LOZOVO - IZMENA I DOPOLNA URBAN BLOK 5 I 14, OP[TINA
LOZOVO
NACRT-VERZIJA
Skopje, 2011 godina
So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz
`ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite
aspekti od realizacija na Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-
Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo soglasno ~len 65,
stav 2 od Zakonot za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/2005,
81/2005, 24/2007, 159/2008, 83/2009 i 47/2010), se nalo`i potrebata za
sproveduvawe na Strategiska ocena na `ivotnata sredina.
Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za
Strategiska ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina (videno od
Kopija na sertifikat, dadeno vo prilog).
Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie
vrz `ivotnata sredina u~estvuvaa:
\oko Dinev, dipl. in`. arhitekt, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist, Maja Kostova, ekolog-biolog, Emil Stojanovski, dipl. in`. za za{tita na `ivotna sredina, Igor Kukulovski, dipl. in`. za za{tita na `ivotna sredina, Aneta Tan~eva, administrator.
Enviro Resursi, DOO
Qup~o Avramovski
2
Vrz osnova na odredbite od Zakonot za `ivotna sredina na Republika Makedonija donesuvam: R E [ E N I E M-r \oko Dinev, diplomiran in`iner arhitekt, se opredeluva za ovlasten ekspert za izrabotka na strategiska ocena na `ivotna sredina za Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo. Obrazlo`enie: M-r \oko Dinev, diplomiran in`ener arhitekt, gi ispolnuva uslovite propi{ani vo odredbite od Zakonot za `ivotna sredina na Republika Makedonija soglasno Potvrda za ovlasten ekspert za strategiska ocena na `ivotnata sredina na proektite izdadena od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija.
Enviro Resursi, DOO
_________________
Qup~o Avramovski
3
4
5
6
7
8
Sodr`ina: Voved .............................................................................................. 11 1. Celi na Planskiot dokument ................................................... 15 1.1 Celi na za{tita na `ivotnata sredina ................................ 15 1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 17 1.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 18 1.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 20 1.5 Institucionalna ramka ............................................................ 23 1.6 Sodr`ina na Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina ...................................................................... 24 1.7 Rezime ............................................................................................ 25 2. Pregled na planskiot dokument .............................................. 26 2.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 26 2.2 Planski opfat ............................................................................. 27 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 27 2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 28 2.2.3 Procent na izgradenost na zemji{te...................................... 31 3. Kratok opis i obrazlo`enie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 32 3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ........................................................... 32 3.2 Soobra}aen plan ......................................................................... 32 3.3 Vodosnabditelna mre`a ............................................................ 36 3.4 Fekalna i atmosferska kanalizacija ..................................... 36 3.5 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii.... 37
4. 4.1
Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so `ivotnata sredina ...................................................................... Karakteristiki na prostorot .................................................
39 39
4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ............................................................ 39 4.1.2 Hidrolo{ka struktura ............................................................... 40 4.1.3 Stopanstvo .................................................................................... 42 4.1.4 Klimatski i mikroklimatski karakteristiki ................... 45 4.1.5 Koristewe i za{tita na zemjodelsko zemji{te .................... 46 4.1.6 Energetski izvori i energetska struktura ........................... 47 4.1.7 Naselenie ...................................................................................... 47 4.1.8 Prirodno nasledstvo .................................................................. 49 4.1.9 Kulturno-istorisko nasledstvo ............................................... 50 4.1.10 Industrija ...................................................................................... 51 4.1.11 Seizmolo{ki karakteristiki .................................................. 54
4.2 Opis na sega{nata sostojba so `ivotna sredina vo planskiot opfat ...........................................................................
54
4.2.1 Vozduh.............................................................................................. 55 4.2.2 Voda ................................................................................................ 57 4.2.3 Otpad .............................................................................................. 58 4.2.4 Bu~ava ............................................................................................. 59
4.3 Sega{na sostojba so `ivotnata sredina vo i okolu planskiot opfat ..........................................................................
59
5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 61
9
6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............. 62
7 Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na `ivotnata sredina ...........................................................................................
64
7.1 Vlijanie vrz demografskiot faktor ..................................... 64 7.2 Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje ............................................. 64 7.3 Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba ............................ 64 7.4 Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh ................ 64 7.5 Vlijanija vrz klimatski promeni ........................................... 66 7.6 Vlijanija predizvikano od zgolemena bu~ava ...................... 66 7.7 Vlijanija od vibracii ................................................................ 66 7.8 Vlijanija vrz kvalitetot na vodite ........................................ 66 7.9 Vlijanija vrz po~vata ................................................................ 67 7.10 Vlijanija vrz predelot .............................................................. 67 7.11 Vlijanija vrz kulturnoto nasledstvo ..................................... 68 7.12 Vlijanija vrz biodiverzitetot (flora i fauna) ................ 68 7.13 Vlijanija vrz materijalnite dobra ......................................... 68 7.14 Vlijanija po odnos na generirawe na otpad .......................... 68 7.15 Vlijanija od nesre}i i havarii ............................................... 69 8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od implementacija na planskiot dokument ................................ 70 9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina ......... 79 10. Netehni~ko rezime ..................................................................... 80 11. Prilozi ......................................................................................... 86 Lista na Nacionalna zakonska regulativa ................................................. 86 Lista na relevantni EU Direktivi .............................................................. 89 Dodatok ........................................................................................... 92 Koristena literatura ................................................................. 95
10
Voved
Spored Zakonot za Lokalna samouprava i novata administrativno-
teritorijalna podelba od 1996 godina, naselenoto mesto Lozovo e
sedi{te na novoformirana Op{tina Lozovo, oddelena od Op{tina Sveti
Nikole. Za ovoj vid naseleno mesto vo 1997 godina e izgotven Generalen
urbanisti~ki plan so planski period 1997-2007 godina, no so
razmisluvawa vo planiraweto se i za post planski period.
So analiza na prostorot koj go zafa}a ovoj urbanisti~ki plan, se
dobiva jasna slika za me|usebniot odnos na istiot so prirodnoto
opkru`uvawe kako i za negovata golemina, izgradenost i opremenost.
Za planskiot opfat za koj se raboti predmetniot Urbanisti~ki
plan ne postoi urbanisti~ka dokumentacija.
Celta na izrabotka na Urbanisti~kiot plan e slednata:
- Urbanizirawe na planskiot opfat kako del od Generalniot
urbanisti~ki plan za koj ne postoi odredena urbanisti~ka
dokumentacija;
- Dadeniot opfat planski da se razviva i usmeruva prema potrebite
na investitorot koi ja pokrenuva inicijativata za predmetnata
izrabotka na Urbanisti~ki plan, a vo soglasnost so site zakonski
akti i Pravilnikot za pobliska sodr`ina i na~in na grafi~ka
obrabotka na urbanisti~kite planovi kako i Pravilnikot za
standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe;
- Usoglasuvawe na soobra}ajnata mre`a soglasno GUP.
So postignuvawe na navedenite celi se dobiva potrebna
funkcionalna prostorna organizacija na prostorot i soodveten kvalitet
na `iveewe.
Podgotovkata na razvojnite planski dokumenti vo op{tinite
(kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni) vo domenot na zemjodelstvoto,
{umarstvoto, ribarstvoto, energetikata, industrijata, rudarstvoto,
transportot, regionalniot razvoj, telekomunikaciite, upravuvaweto so
otpadot, upravuvawe so vodite, turizmot, prostornoto i urbanisti~ko
planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen
11
plan i lokalnite akcioni planovi za `ivotna sredina ja nalaga
potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za `ivotna sredina od
sproveduvawe na Strategiska ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina
na ovie planski i programski dokumenti. Celta e da se obezbedi
navremeno identifikuvawe i locirawe na mo`nite vlijanija vrz
`ivotnata sredina, kako rezultat na donesuvawe i sproveduvawe na
planskite dokumenti i na taa osnova definirawe na aktivnosti i merki
koi }e treba da se implementiraat za nadminuvawe ili ubla`uvawe na
vlijanijata na `ivotnata sredina.
Sl. 1 Del od op{tina Lozovo
Strategiskata ocena na vlijanieto, kako va`en dokument, treba da
go sledi donesuvaweto i implementacijata na planskite dokumenti i da
se realizira paralelno so nivnoto donesuvawe, razvivawe i usvojuvawe
od nadle`nite strukturi, kako bi se nadminale ili ubla`ile bilo kakvi
negativni reperkusii i degradira~ki procesi vrz `ivotnata sredina.
Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo
Izve{tajot za `ivotna sredina, lokalnata samouprava na Lozovo e
dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od
implementacijata na planskiot dokument, a isto taka spored ~lenot 8 od
Arhuskata Konvencija e dol`na da nastojuva da go unapreduva aktivnoto
12
u~estvo na javnosta vo faza koga opciite se seu{te otvoreni. Za taa cel,
}e se prevzemat slednive merki:
1. ]e se utvrdi dinamikata i realnite rokovi {to }e ovozmo`at
efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;
2. Nacrt-pravilata }e se objavat i }e bidat javno raspolo`ivi,
odnosno dostapni do zasegnatata javnost, i
3. Na zasegnatata javnosta }e i se dade mo`nost da neposredno
u~estvuva preku davawe na komentira i sugestii ili istoto mo`e da
go ostvari i preku svoite reprezenti, odnosno konsultativni tela.
Rezultatot od u~estvoto na javnosta }e se zeme vo predvid {to e
mo`no pove}e. Uslovite za planirawe na prostorot izdadeni od
Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe na
R. Makedonija pretstavuvaat vlezni parametri i smernici pri
planiraweto na prostorot i planskite koncepcii i re{enija po site
oblasti relevantni za planirawe na planskiot dokument, a koi se vo
soglasnost so Prostorniot plan na Republika Makedonija, kako osnoven
planski dokument.
Sl. 2 Del od Urbanisti~kiot plan
Vo Izve{tajot za Strategiskata ocena na `ivotnata sredina daden
e opis na glavnite celi na planskiot dokument, osnovni podatoci za
`ivotnata sredina, vo i okolu granicite na planskiot opfat, kako i opis
13
na osnovnite komponenti na `ivotnata sredina. Pokraj niv, opfateni se
i socio-ekonomskite uslovi, kako i kulturno-istoriskite
karakteristiki na planskiot opfat.
Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na
koristeweto na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi
opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na `ivotnata
sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na `ivotnata sredina
(SO@S) obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.
Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj
uka`uva na potrebata od neminovno vklu~uvawe na procedurata za
Strategiska ocena na `ivotnata sredina vo procesot na planirawe,
zaradi poefikasna primena na pravilno izbranata alternativa.
O~ekuvanite vlijanija vrz `ivotnata sredina, preporakite i merkite za
namaluvawe na vlijanijata i planot za monitoring se prika`ani vo
posebni segmenti od Izve{tajot.
Sl. 3 Del od planskiot opfat
14
1. Celi na Planskiot dokument
Pri definirawe na celite za izrabotka na Strategiska ocena na
`ivotnata sredina, potrebno e istite da proizleguvaat od planskiot
dokument. So takov pristap se sozdava mo`nost za pravilna primena na
merkite za za{tita na `ivotnata sredina vo ramkite na sodr`inite i
celite definirani so planskiot dokument i ovozmo`uvawe na odr`liv
razvoj preku izbor na alternativni re{enija.
Osnovni kriteriumi vgradeni vo urbanisti~kiot koncept na ovoj
Urbanisti~ki plan se:
- Racionalnost i ekonomi~nost na re{enija od aspekt na optimalno
koristewe na zemji{teto i uslovite {to toa gi dava;
- Re{avawe na soobra}ajniot sistem soglasno opredelbite vo GUP;
- Optimalno po~ituvawe na postojnata sostojba i odreduvawe na
urbanisti~ki parceli za sekoj objekt;
- Usoglasuvawe na potrebite na investitorot so mo`nostite {to gi
dava sogledanata sostojba na terenot;
- Obezbeduvawe soodveten pristap do sekoja urbanisti~ka parcela;
- Obezbeduvawe na soodveten broj parking mesta.
Glavna cel na planot se sostoi vo toa da se grupira i koncentrira
lesna i nezagaduva~ka industrija i stovari{ta, komercijalni i delovni
nameni, obrazovanie i nauka, zelenilo i rekreacija i infrastruktura.
1.1 Celi na za{tita na `ivotnata sredina
Vo ramkite na Evrointegraciskite procesi vo `ivotnata sredina
Republika Makedonija ima potpi{ano golem broj na me|unarodni
konvencii, protokoli i bilateralni dogovori i vo taa nasoka ima
dobieno status na zemja kandidat za priem vo Evropskata Unija (EU).
Procesot na aproksimacija na EU regulativite vo oblasta na `ivotnata
sredina preku transponirawe na EU Direktivite vo sektorite na
15
`ivotna sredina e zapo~nat, vo pomala ili pogolema mera vo site
mediumi vo `ivotnata sredina.
Vo periodot od 2004-2008 godina se doneseni slednite zakoni:
Zakon za `ivotna sredina, Zakon za kvalitet na ambientalniot vozduh,
Zakon za otpad, Zakon za vodi, Zakon za bu~ava, Zakon za GMO (genetski
modificirani organizmi), Zakon za za{tita na prirodata i Zakon za
hemikalii, kako i izmeni i dopolnuvawa na ovoj zakon. Procesot na
usoglasuvawe na tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU
Direktivite vo forma na podzakonski akti e vo zna~ajna faza, a vo
sektorite Ocenka na vlijanie vrz `ivotnata sredina, Strate{ka ocena
na vlijanieto vrz `ivotnata sredina, Integriranoto spre~uvawe i
Kontrola na zagaduvaweto i Kvalitet na vozduhot e skoro zavr{en. No,
isto taka del od sektorite u{te ne e usoglasen so tehni~kite standardi
na EU Direktivite, kako na primer, emisiite i grani~nite vrednosti na
zagaduva~i na otpadnite vodi, emisii vo vozduhot od stacionarni izvori,
hemikalii i dr. Ovoj proces se o~ekuva da zavr{i vo periodot 2010-2020
godina.
Listata na relevantni zakoni e dadena vo to~kata 11, dodeka EU
Direktivite i me|unarodnite dogovori se prika`ani vo listata na
relevantni EU Direktivi.
Site ovie zakonski obvrski i nacionalni strate{ki dokumenti
bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi
na za{tita na `ivotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvaweto
na ovoj izve{taj.
Generalnite celi utvrdeni po ovie osnovi se slednite:
- Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi
- podzemni vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od
realizirawe na planiraniot kapacitet;
- Iskoristuvawe na solarnata energija-kako ~ista energija, preku
implementirawe na konceptot na po~ista sredina;
- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na
vodata, po~vata i vozduhot;
16
- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od
soodvetni drvni rastenija;
- So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe na
mo`nite kontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe;
- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na
sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite
mediumi vo `ivotnata sredina od strana na lokalnite i
republi~ki zdrastveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na
zdravjeto na naselenieto;
- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na
sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo `ivotnata
sredina;
- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium
vo `ivotnata sredina po principot DPSIR (dvi`e~ka sila-
pritisok-sostojba na `ivotnata sredina-vlijanie-odgovor) na
lokalno i regionalno nivo.
Se predlaga pocelosno implementirawe na navedenite celi preku
realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, namaluvawe,
neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite vlijanija od
realizacija na predvidenite planski sodr`ini soglasno Urbanisti~kiot
plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodr`inata na ovoj dokument
se predlagaat:
– tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na
sporeduvaweto na planot;
– preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na
planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na
zakonskite obvrski vo `ivotnata sredina.
1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena
Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na `ivotnata sredina
se identifikuvani na osnova napravenata analiza na sostojbite i
problemite vo `ivotnata sredina vo planskiot opfat i okolinata i
17
identifikacija na najsenzibilnite segmenti vrz koi e utvrden pritisok
i se mo`ni negativni vlijanija so realizacijata na planskiot dokument.
Za sekoj zna~aen element na Strategiskata ocena se utvrdeni celi,
koi se osnova na identifikacija na vlijanijata od realizacijata na
sodr`inite utvrdeni vo planskiot dokument. Ispolnuvaweto na
navedenite celi na Strate{kata ocena preku realizacija na sodr`inite
na planskiot dokument }e se sledi preku predlo`enite indikatori.
1.3 Upotrebena Metodologija
Sl. 4 Grafi~ki prikaz na metodologijata za izrabotka na Izve{tajot za ocena na `ivotnata sredina
Pri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e
metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten
18
so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i
dokumenti i izvr{eniot uvid na lice mesto. Postapno se prevzedoa
slednite ~ekori:
– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo `ivotnata
sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i
po{iroko;
– Podetalno se prou~ija sodr`inite {to se predvideni da se
lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata
i kategorijata na zemji{teto;
– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za
realizacija na proektnata zada~a;
– Definirani se celite za za{tita na `ivotnata sredina
utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i
me|unarodno nivo;
– Se napravi uvid na postojnata realizirana urbanisti~ka
sostojba na podra~jeto definirano so planskiot opfat
(bespravna gradba, soobra}aen pristap, i sl.);
– Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po `ivotnata
sredina od realizacija na sodr`inite predvideni so
urbanisti~kiot proekt;
– Nadminuvawe na negativnite vlijanija po `ivotnata sredina od
realizacija na sodr`inite predvideni so urbanisti~kiot
proekt;
– Nadminuvawe na negativnite vlijanija ili nivno ubla`uvawe i
za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;
– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na
sostojbite;
– Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo
procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na
sostojbite vo `ivotnata sredina so realizacija na planot.
Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na
literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki
dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori,
19
prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi
dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.
1.4 Zakonodavna ramka
Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina na
Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-Izmena i dopolna, Urban blok
5 i 14, op{tina Lozovo e izraboten soglasno postojnata zakonska
regulativa vo `ivotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:
Zakon za @ivotna sredina
1. Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05)
2. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot na `ivotna
sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 81/05, 24/07, 159/08 i 83/09).
Strategiska ocena na `ivotnata sredina
1. Uredba za za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat
odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi mo`ele da imaat
zna~itelno vlijanie vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto
(„Sl. Vesnik na RM” br. 144/07);
2. Uredba za sodr`inata na izve{tajot za strategiska ocena na
`ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);
3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na
tie strategii, planovi i programi, za koi zadol`itelno se
sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz `ivotnata
sredina i vrz `ivotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM”
br. 153/07);
4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i
drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na `ivotnata
sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08);
20
5. Pravilnik za informaciite {to treba da gi sodr`i
izvestuvaweto za namerata za izveduvawe na proektot i postapkata
za utvrduvawe na potrebata od ocena na vlijanieto na proektot vrz
`ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 33/06);
6. Pravilnik za sodr`inata za izve{tajot za sostojbata na `ivotnata
sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 35/06);
7. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,
procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S,
vospostavuvawe na komisijata za ocenka za znaeweto na ekspertite
za SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07).
Za{tita na prirodata
1. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06,
84/07).
Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh
1. Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.
67/04, 92/07 i 35/10).
Upravuvawe so otpadot
1. Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04);
2. Ispravki na Zakonot za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na
RM” br. 71/04);
3. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za upravuvawe so
otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 107/07, 102/08, 134/08).
Za{tita od bu~ava
1. Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na
RM” br. 79/07).
21
Indikatori za bu~ava
1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni
indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za
ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl.
Vesnik na RM” br. 117/08);
2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo
`ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08).
Monitoring za bu~ava
1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl.
Vesnik na RM” br. 120/08);
2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema
koja treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i
institucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na
opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik
na RM” br. 152/08).
Zakon za voda
1. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09 i 161/09);
2. Zakon za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani
otpadni vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 28/06 i 103/08);
3. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99).
Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020)
Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015)
Zakon za za{tita i spasuvawe
1. Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04).
22
Zakon za sproveduvawe na prostoren plan
1. Zakon za sproveduvawe na prostoren plan („Sl. Vesnik na RM” br.
39/04).
Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe
1. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na
RM” br. 51/05).
1.5 Institucionalna ramka
Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na
Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, kako {to
sledi:
• Sledewe na sostojbata so `ivotnata sredina;
• Predlagawe na merki i aktivnosti za za{tita na vodite, po~vata,
vozduhot i ozonskiot sloj, za{tita od bu~ava i zra~ewe, za{tita na
biolo{kata raznovidnost, geolo{kata raznovidnost, nacionalnite
parkovi i za{titeni oblasti;
• Sorabotka so nau~ni institucii so cel sozdavawe standardi, normi
i pravila za postapka za regulirawe na za{titata na `ivotnata
sredina;
• Sorabotka so gra|anski zdru`enija, gra|anski inicijativi i drugi
formi na gra|anska aktivnost;
• Razvivawe na sistem za samo-finansirawe od nezavisni izvori i
vospostavuvawe na tipovi i sumi na kompenzacii za `ivotnata
sredina i drugi stavki;
• Drugi aktivnosti odredeni so zakon.
Drugi ministerstva i dr`avni institucii so odredeni
nadle`nosti na poleto na za{tita na `ivotnata sredina se:
• Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;
• Ministerstvo za transport i vrski;
23
• Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;
• Ministerstvo za zdravstvo i
• Hidrometerolo{ki Zavod.
Postoi i Parlamentarna komisija za `ivotna sredina, koja
sorabotuva so Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno
planirawe.
1.6 Sodr`ina na Izve{tajot za Strategiska ocena
na `ivotnata sredina
Sledej}i gi odredbite na Uredbata za sodr`inata za Strategiska
ocena na `ivotna sredina, ovoj Izve{taj gi obrabotuva slednite
sodr`ini:
• relevantni aspekti na momentalnata sostojba na `ivotnata
sredina i {to najverojatno bi se slu~ilo dokolku ne dojde do
implementacija na planskiot dokument;
• karakteristiki na `ivotnata sredina vo oblastite koi bi bile
zna~itelno zasegnati;
• drugi problemi koi se relevantni za planskiot dokument,
vklu~uvaj}i gi posebno onie koi se pojavile vo nekoja od oblastite,
koi se od posebno zna~ewe za `ivotnata sredina, a osobeno od
aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite;
• celite na za{titata na `ivotnata sredina, odredeni na
nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot
dokument i na~inot na koj ovie celi i drugite aspekti na
`ivotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite
podgotovki;
• verojatnite zna~ajni vlijanija vrz `ivotnata sredina vo celina,
vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, ~ovekovoto
zdravje, faunata, florata, po~vata, vodata, vozduhot, klimatskite
faktori, materijalnite pridobivki, kulturnoto nasledstvo, koe
vklu~uva arhitektonsko i arheolo{ko nasledstvo, pejsa`ot i
me|usebnata povrzanost na ovie faktori. Ovie vlijanija
vklu~uvaat sekundarni, kumulativni, sinergisti~ki, kratkoro~ni,
24
so sredno i dolgoro~ni, trajni i privremeni pozitivni i negativni
efekti;
• merkite predvideni za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe vo
najgolema mo`na mera na site zna~ajni negativni vlijanija vrz
`ivotnata sredina od implementacijata na planskiot dokument;
• rezime/kratok pregled na pri~inite za izborot na alternativite,
opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site
pote{kotii (kako {to se tehni~ki nedostatoci ili nedostigot na
know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite
informacii;
• opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo
soglasnost so zakonskite obvrski;
• ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so
barawata navedeni vo prethodnite to~ki.
1.7 Rezime
Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocenka na `ivotnata
sredina za Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-Izmena i dopolna,
Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo, so vkupna povr{ina na opfatot od
16,93 ha, istiot mo`e da se izraboti soglasno izbranata alternativa i
kako takov e prifatliv za implementacija.
25
2. Pregled na Planskiot dokument
2.1 Osnovi na Planskiot dokument
Metodot za izrabotka na Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-
Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo, so vkupna
povr{ina na opfatot od 16,93 ha, se bazira na analizi i sintezi za
problematikata i funkcijata na ovoj prostor.
So ovaa planska dokumentacija se izrabotuva Urbanisti~ki plan
za del od selo Lozovo-Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina
Lozovo. Soglasno Zakonot za Prostorno i urbanisti~ko planirawe
planskiot period na Urbanisti~kiot plan iznesuva 10 godini, odnosno do
2019 godina.
Pojdovna to~ka vo iznao|awe na koncepcijata na re{enieto na ovoj
Urbanisti~ki plan pokraj smernicite od GUP se i sozdadenite uslovi na
prostorot koj e predmet na izrabotka na ovaa urbanisti~ka
dokumentacija. Koncepcijata na re{enieto proizleguva od postojnata
sostojba i uvidot na lice mesto.
So ovoj plan se ureduva namenata i na~inot na koristewe na
prostorot, kako i uslovite za gradewe. Urbanisti~koto planirawe treba
da obezbedi za{tita i razvoj na dr`avniot i javen interes so planski
odredbi so koi se utvrduva prostorot za gradewe i razvoj na gradbi koi se
od zna~ewe kako na op{tinata taka i na dr`avata. Urbanisti~kiot plan
treba da bide vo soglasnsot so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 24/08) kako i Pravilnikot za
pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na
urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 140/07).
Osnovnata funkcija - lesna i nezagaduva~ka industrija i
stovari{ta e determinirana od pove}e pokazateli:
• postavki od GUP;
• promena na op{testven sistem so {to privatnata sopstvenost si go
dobiva svoeto vistinsko zna~ewe;
26
• golema zainteresiranost za gradba na objekti od malo stopanstvo,
t.e. nezagaduva~ko proizvodstvo, servisi i skladovi;
• osnovno obrazovanie, koe se predviduva da opfati 100% od decata
na vozrast od pret{kolsko i {kolsko obrazovanie;
• mali komercijalni i delovni dejnosti;
• javni funkcii (po{ta).
Urbanisti~kiot plan e osnoven razvoen dokument, so koj se
postignuvaat slednite celi:
1. Racionalno koristewe na zemji{teto;
2. Maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i objektite na terenot;
3. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i priroda;
4. Oformuvawe ambientalni celini;
5. Po~ituvawe i nadgraduvawe na pejsa`nite vrednosti;
6. Po~ituvawe i za{tita na pravoto na ~ovekot na rabota;
7. Oformuvawe kulturen pejsa`;
8. Po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelsko nasledstvo;
9. Podignuvawe na humanosta vo prostorot i nepre~eno dvi`ewe na
hendikepirani lica;
10. Vgraduvawe za{titni merki i merki za za{tita i spasuvawe;
11. Po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo
planiraweto.
2.2 Planski opfat
2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba
Planskiot opfat ima povr{ina od 16.93 ha. Planskiot opfat za
koj se raboti predmetniot Urbanisti~ki plan se nao|a vo centralniot
del na seloto neposredno do glavniot pristap vo seloto od magistralniot
pat.
Prostorot za koj se raboti ovoj Urbanisti~ki plan e vo slednite
granici:
- sever - ul."202";
- jug - Magistralen pat M-5;
27
- zapad - reguliran voden tek;
- istok - ul."101" i granica na parceli K.P.2349, K.P.2350 i K.P.2351.
2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto
Pojdovna to~ka vo iznao|awe na koncepcijata na re{enieto na ovoj
Urbanisti~ki plan pokraj smernicite od GUP se i sozdadenite uslovi na
prostorot koj e predmet na izrabotka na ovaa urbanisti~ka
dokumentacija. Koncepcijata na re{enieto proizleguva od postojnata
sostojba i uvidot na lice mesto.
So predlo`enoto re{enie se zadr`uva predvidenata so GUP
namena na povr{ini: proizvodstvo, javni funkcii, za{titno zelenilo,
organizirano zelenilo. So noviot Pravilnik za standardi i normativi
za urbanisti~ko planirawe, postoi klasa na namena - mali komercijalni
i delovni dejnosti, golemi trgovski edinici, golemi ugostitelski
edinici i delovni dejnosti koi se odvivaat vo golemi kancelariski
prostori od trgovski dru{tva, obrazovanie i nauka, lesna i
nezagaduva~ka industrija i stovari{ta, sport i rekreacija. Vo uslovi
koga zemji{teto stanuva privatna sopstvenost i vo uslovi na sega{na
ekonomska mo}, postoi potreba od izrabotka na urbanisti~ki plan preku
koj postojat realni uslovi za realizacija na predvideni povr{ini za
gradba. Zaradi toa po barawe na gra|anite, a na inicijativa na
soodvetnata slu`ba vo lokalnata samouprava pokrenata e inicijataiva za
nova izrabotka na Urbanisti~ki plan, pri toa ne naru{uvaj}i go
konceptot na soobra}ajnoto re{enieto na GUP. Povr{inite predvideni
za lesna i nezagaduva~ka industrija se zadr`ani vo meri i granici dadeni
vo postojniot GUP. Zaradi obezbeduvawe na soobra}aen pristap do sekoja
parcela, predvideni se soodvetni soobra}ajnici.
Planskiot opfat se sostoi od dva Urbani bloka so vkupno 26
grade`ni parceli so slednata namena:
- B - komercijalni i delovni nameni - 15 parceli
- V - javni institucii - 2 parceli
- G - proizvodstvo, distribucija i servisi - 6 parceli
28
- D - zelenilo - 2 parceli
- E - infrastruktura - 1 parcela
-po{ta............................................................................................0.10 ha......0.59%
-mali komercijalni i delovni dejnosti................................0.05 ha.......0.29%
-motel............................................................................................0.33 ha.......1.95%
-upravna zgrada............................................................................0.80 ha.......4.73%
-pred{kolsko i osnovno obrazovanie...................................1.25 ha.......7.38%
-mlin za `ito i silosi..............................................................0.80 ha.......4.73%
-vinarska vizba............................................................................3.26 ha.....19.26%
-pekara...........................................................................................0.02 ha.......0.12%
-stopanski dvor............................................................................3.92 ha.....23.15%
-fudbalsko igrali{te i soblekuvalna..................................0.10 ha.......0.59%
-za{titno zelenilo.................................................................... 0.04 ha.......0.23%
-neizgradeno zemji{te................................................................5.43 ha.....32.08%
-asfaltiran kolovoz...................................................................0.55 ha.......3.25%
-asfaltiran trotoar ..................................................................0.09 ha.......0.53%
-paten pojas na magistralen pat...............................................0.17 ha.......1.00%
-poplo~ena pe{a~ka pateka......................................................0.02 ha.......0.12%
------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vkupno...........................................................................................16.93 ha.... 100.0%
Industrija
Na prostorot koj e predmet na analiza za izrabotka na
Urbanisti~ki plan, so GUP se predviduva zona za lesna i nezagaduva~ka
industrija i stovari{ta, komercijalni i delovni nameni, obrazovanie i
nauka, zelenilo i rekreacija i infrastruktura.
Uvidot na lice mesto i izvr{enata inventarizacija poka`a deka
na ovoj lokalitet ima neizgradeni povr{ini.
Osnovnata funkcija - lesna i nezagaduva~ka industrija i
stovari{ta e determinirana od pove}e pokazateli:
-postavki od GUP;
-promena na op{testven sistem so {to privatnata sopstvenost si
go dobiva svoeto vistinsko zna~ewe;
29
-golema zainteresiranost za gradba na objekti od malo stopanstvo
t.e. nezagaduva~ko proizvodstvo, servisi i skladovi.
Obrazovanie i nauka
Osnovnoto obrazovanie se predviduva da opfati 100%od decata na
vozrast za pret{kolsko i osnovno obrazovanie. So primena na postojnite
normativi i standardi, a se vo korelacija so zadol`itelno oformuvawe
na osnovno obrazovanie, potrebno e da se obezbedat: korisna povr{ina po
7 m2 od u~enik i 20 m2 po u~enik povr{ina na kompleks.
So sredno i visoko obrazovanie naselenieto i natamu }e se zdobiva
vo sosednite gradovi vo regionot i Republikata
Mali komercijalni i delovni dejnosti
Dejnostite od ovoj sektor se vo direktna korelacija so razvojot na
stopanstvoto i vr{at golemo vlijanie na organizacija na urbaniot
prostor. Vo ovaa grupa spa|aat nekolku stopanski dejnosti so zaedni~ki
karakteristiki {to vo niv se vr{i promet i uslugi, a toa se trgovija,
ugostitelstvo, zanaet~istvo i turizam. Kontingentot na novo
rabotosposobno naselenie, kako i na dosega neanga`irano
rabotosposobno naselenie }e se naso~uva kon anga`irawe na ovoj sektor.
Javni funkcii
Od ovie funkcii vo premetniot planski opfat se locirani
po{ta, banka, administrativen objekt.
Potrebata za ovie funkcii ne e mo`no da se sogleda po normativi,
no vrz osnova na analizite, soznanijata i predviduvawata so maksimalna
dogradba se smeta deka predlo`enitw objekti }e odgovaraat so namenata
spored prognoziraniot broj na `iteli.
30
Vkupna povr{in
a
Povr{ za komerc i
delov nameni
Povr{ za
javni instituci
i
Povr{ za proiz,
distr, servisi
Povr{ za
zelenilo i rekr
Soobra}ajnic
Trotoa ri
Razdelno ostrov
pe{a~k
parkin
Komunalna
suprastruktur
16.93ha 1.85 1.33 8.75 3.18 1.21 0.42 0.18 0.01
100% 10.93 7.86 51.68 18.78 7.15 2.48 1.07 0.06
Tabela 1. osnovna namena na zoni prikazani preku pokazateli
2.2.3 Procent na izgradenost na grade`noto zemji{te
Procentot na izgradenost na grade`noto zemji{te vo planskiot
opfat iznesuva 54,5%.
Sl. 5 Op{tina Lozovo
31
3. Kratok opis i obrazlo`enie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna
infrastruktura
So planot se utvrduvaat planskite re{enija za infrastrukturata.
Mo`nostite za prostoren razvoj gi definiraat nasokite postaveni kako
del na razvojot.
3.1 Soobra}ajno povrzuvawe
Soobra}ajnoto re{enie vo planskiot opfat e definirano so
predvideniot soobra}aj vo GUP i istite so svoite profili se vo
soglasnost so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko
planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 140/07).
Vo planskiot opfat koj e predmet na izrabotka na ovoj
Urbanisti~ki plan osven magistralniot pat M-5 Veles - [tip izvedeni
se ulicite 2 i del od ulica 1 koja sega e pristapna ulica do postojniot
mlin i vinarska vizba. Ulicite se so nesoodvetni profili i nemaat
izvedeno trotoari po celata dol`ina.
3.2 Soobra}aen plan
Soobra}ajnoto re{enie vo planskiot opfat e definirano so
predvideniot soobara}aj vo GUP. Odredeni pravci na predvidenite
soobra}ajnici se zadr`ani od postojniot GUP i istite so svoite
profili se vo soglasnost so Pravilnikot za standardi i normativi za
urbanisti~ko planirawe.
32
Profili na ulicite iznesuvaat:
Magistralen pat M-5
- presek A-A
kolovoz 2 h 3.50 = 7.00 m
trotoar 2 h 2.25 = 4.50 m
........................................................................
Vkupno 11.50 m
- presek A1-A1
kolovoz 2 h 3.50 + 1 h 3.0 + 10.0 = 20.00 m
trotoar 2 h 2.25 = 4.50 m
........................................................................
Vkupno 24.50 m
- presek A2-A2
kolovoz 2 h 3.50 + 1 h 3.0 = 10.00 m
trotoar 2 h 2.25 = 4.50 m
........................................................................
Vkupno 14.50 m
Servisna ulica
-ul."2"
kolovoz 2 h 3.50 = 7.00 m
trotoar 2 h 2.00 = 4.00 m
........................................................................
Vkupno 11.00 m
33
Servisna ulica
-ul."101"
kolovoz 2 h 3.00 = 6.00 m
trotoar 2 h 1.50 = 3.00 m
........................................................................
Vkupno 9.00 m
Stanbena ulica
- ul. "202"
kolovoz 2 h 3.00 = 6.00 m
trotoar 2 h 1.50 = 3.00 m
........................................................................
Vkupno 9.00 m
Industriska ulica
- ul. "1"
kolovoz 2 h 3.50 = 7.00 m
trotoar 2 h 1.50 = 3.00 m
........................................................................
Vkupno 10.00 m
Pristapna ulica
- ul. "3"
kolovoz 2 h 3.5 = 7.00 m
parking = 5.80 m
Pe{a~ka ulica
{irina na ulica 3.00 m.
34
Stacionaren soobra}aj-parkirawe
Stacioniraniot soobra}aj se re{ava vo sklop na sopstvenite
parceli kako i na zaedni~kite predvideni parkinzi.
Kategorija na ulica Povr{ina ha
% zastapenost vo odnos na vkupen
soobra}aj Magistralen pat 0.26 14.36 Servisna ulica 0.43 23.76 Stanbena ulica 0.05 2.76 Industriska ulica 0.29 16.02 Pristapna ulica 0.18 9.94 Razdelno ostrovo 0.03 1.66 Trotoar 0.42 23.21 Pe{a~ka ulica 0.03 1.66 Parking 0.12 6.63 Vkupno 1.81 100.0
Tabela 2. Vkupna povr{ina na soobra}ajnici vo opfat na urbaniot modul
Soobra}ajot vo odnos na vkupnata povr{ina na urbaniot blok
zafa}a 10.7%.
Sl. 6 Soobra}ajna mre`a vo op{tina Lozovo
35
3.3 Vodosnabditelna mre`a
Osnovnite re{enija na komunalnata infrastruktura se izraboteni
soglasno postojnite va`e~ki propisi za proektirawe na vakov vid na
objekti, prisposobeni na ovie lokalni uslovi, odnosno diktirani od niv,
kako lokaciski, reqefni i uslovenosta od postojnata (izvedena)
infrastrukturna mre`a.
Snabduvaweto na objektite so sanitarna, tehnolo{ka i
protivpo`arna voda e preku lokalna vodovodna mre`a so izgradba na
sekundarna i priklu~na vodovodna mre`a. So predlo`enoto re{enie,
predvideno e sekundarnata vodovodna mre`a da bide od zatvoren
prstenast tip, so priklu~oci na primarnata i sekundarnata mre`a.
Kone~niot izbor na priklu~okot mora da bide vo soglasnost so lokalno
komunalno pretprijatie.
Vodovodnite linii se predvideni da bidat vo trotoarite,
zelenilata, a mo`no re{enie za mestopolo`bata na vodovodnite linii se
obele`eni vo grafi~kiot prilog, kako i predlog priklu~oci na
gradskata vodovodna mre`a. To~nite dimenzii na profilite na
vodovodnite cevki }e se dobijat so to~nata hidrauli~ka presmetka, so
to~no poznati potro{uva~i na voda,
Sekundarnata vodovodna mre`a od objektite }e ima: priklu~oci za
korisnicite, NPPH, ispraznitelni {ahti, razdelni {ahti, priklu~ni
{ahti i dr.
3.4 Fekalna kanalizacija
Kanalizacionata mre`a e predvidena da bide od separacionen tip
i da se vliva vo lokalna kanalizaciona mre`a.
Mestopolo`bata na kanalizacionite cevki e predvidena da bide
kako po osovinite taka i po levata ili desna ivica na ulicite, a delumno
i vo zelenite povr{ini, so dlabina koja }e ovozmo`i normalno
opslu`uvawe na korisnicite a i vlivawe vo kolektorite. Dimenziite na
hidrauli~kata presmetka , so to~no poznati koli~ini na otpadni vodi }e
36
se dadat vo narednite idejni i osnovni proekti a se vo granica do f300.
So dobivawe na potrebnite parametri za dimenzionirawe na drena`nata
mre`a, istoto }e se izvr{i i }e se dobijat dimenziite i naklonite na
cevkite.
Atmosferskata kanalizacija }e gi evakuira otpadnite
atmosferski vodi od krovnite povr{ini na objektite, od povr{inite na
ulicite, zelenite povr{ini. Atmosferskite vodi od urbaniziraniot del
}e bidat prifateni vo sobirniot kolektor. Koli~inata na otpadnite
atmosferski vodi }e se odredi so empiriski formuli, a vo zavisnost od
slivnata povr{ina, intenzitetot na do`dot i ote~niot koeficient.
Qatm = qhFh0.5 h 0.5
F-vkupna povr{ina koja se odvodnuva
q-specifi~en debit(merodaven do`d za dimenzionirawe) =
110lit/sek
Qatm = 110h16.93h0.5h0.5 = 465.6lit/sek
3.5 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacija
• Trafostanici
Postojnata trafostanica }e bide povrzana kablovski vo zatvoren
ring so ostanatite trafostanici vo opfat na s. Lozovo. Edine~na snaga
na trafostanicata zavisi od optovaruvawe na edinica povr{ina i istata
}e bide utvrdena vo soglasnost so EVN - ESM. Do realizacija na ovaa
trafostanica se predviduva sekoj korisnik da izvede sopstvena stolbna
trafostanica za svoite potrebi soglasno javnoto pretprijatie za
elektrodistribucija.
37
• Podatoci potrebni za definirawe na telefonskata mre`a
Za definirawe na vkupniot broj na telefonski priklu~oci se
poa|a od principot, za objektite nameneti za javni i prate~ki funkcii se
predviduva eden telefonski priklu~ok na 50-100 m2 povr{ina nameneta
za gradba.
Vo Lozovo postoi sopstvena telefonska centrala so okolu 600
telefonski broja na koja se priklu~eni i okolni sela. Telefonskiot
razvod e izveden so samonosivi telefonski vozdu{ni vodovi a
povrzuvaweto so sosedni sela e izvedeno so podzemni telefonski vodovi.
Sl. 7 Zgradata na po{tata vo Lozovo
38
4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so `ivotnata sredina
4.1 Karakteristiki na prostorot
Op{tina Lozovo se nao|a vo severoisto~niot del na Makedonija.
Le`i vo Ov~epolskata kotlina i zafa}a povr{ina od 15.673 ha. Se
grani~i so Veles, [tip, Sveti Nikole i Gradsko.
Vo op{tinata ima 11 naseleni mesta vklu~uvaj}i go i sedi{teto
Lozovo.
Terenot e pribli`no ramen-ramni~arski teren na nadmorska
visina od 290 m, vo zonata na Srpsko-makedonskiot masiv.
Sl. 7 Mestopol`ba na op{tina Lozovo vo Republika Makedonija
4.1.1 Soobra}ajna povrzanost
Komunikaciskata mre`a na Republika Makedonija, so~ineta od
pove}e potsistemi, a e etablirana preku sistemot za soobra}aj i vrski
~ija osnova, pome|u drugoto se temeli i organizacijata na prostorot na
dr`avata. Komunikaciskite sistemi vo Republika Makedonija, koi se od
39
osobeno zna~ewe za razvojot na stopanskite aktivnosti, se o~ekuva da se
podobruvaat, unapreduvaat i da se razvivaat vo dve nasoki na razvoj na
komunikaciite:
- eksternoto povrzuvawe na dr`avata (strate{ki koridori);
- enternoto povrzuvawe vo dr`avata (regionalni i lokalni
potrebi).
Preku Op{tina Lozovo minuva magistralniot pat Veles-[tip i
Lozovo preku istiot go povrzuva so site patni pravci vo Republikata.
Soobra}ajnata povrzanost preku `elezni~kata pruga ovozmo`uva vrska so
regionot i po{iroko.
4.1.2 Hidrotehni~ka struktura
Teritorijata na Republika Makedonija e podelena na 15
vodostopanski podra~ja (VP) vo trite osnovni slivovi na rekite Vardar,
Crn Drim i Strumica: VP „Polog”, „Skopje”, „Treska”, „P~iwa”, „Sreden
Vardar”, „Gorna Bregalnicav, „Sredna i Dolna Bregalnica”,
„Pelagonija”, „Sredna i Dolna Crna”, „Dolen Vardar”, „Dojran”,
„Strumi~ko-Radovi{ko”, „Prespa”, „Ohridsko-Stru{ko” i „Debar”. Ovaa
podelba ovozmo`uva porealno i pocelosno da se sogledaat
raspolo`livite i potrebnite koli~ini na voda vo daden prostor.
Predmetnata lokacija pripa|a na vodostopanskoto podra~je (VP)
„Sredna i Dolna Bregalnica” koe go opfa}a slivot na rekata Bregalnica
od branata „Kalimanci” do nejziniot vliv vo reka Vardar, so desnite
pritoki Orizarska, Zletovska, Sv. Nikolska i levite pritoki Osojnica,
Zrnovka, Kozja~ka i Lakavica. Se karakterizira so siroma{tvo na
izvori i so mala izda{nost. Podzemnite vodi se nedovolno ispitani, a se
na prose~na dlabina od 3,0 m od povr{inata.
Raspolo`livite vodni koli~ini izrazeni preku prostornata
distribucija na povr{inskoto istekuvawe, odnosno preku specifi~noto
istekuvawe l/sek/km2 poka`uva deka ova VP e siroma{no so voda.
Specifi~noto istekuvawe za reka Bregalnica mereno kaj vodomerniot
40
profil Berovo iznesuva 11,8 l/sek/km2, a kaj vodomerniot profil [tip
4,1 l/sek/km2.
Isto taka, brojot na registrirani izvori go poka`uva bogatstvoto
na vodi na edno podra~je. Od vkupno registrirani 4.414 izvori vo
Republika Makedonija vo VP „Sredna i Dolna Bregalnica” registrirani
se 255 izvori, no ni eden ne e registriran kako izvor so zna~ajna
izda{nost. Za iskoristuvawe na postojniot hidrolo{ki potencijal vo
VP „Sredna i Dolna Bregalnica” izgradeni se akumulaciite
„Kalimanci” na rekata Bregalnica, „Grad~e” na reka Ko~anska,
„Pi{ica” na reka Pi{ica, „Mantovo” na reka Lakavica i „Mavrovica”
na rekata Mavrovica. Za idniot period se predviduva izgradba na u{te
~etiri akumulacii: „Jagrmular” na rekata Bregalnica, „Re~ane” na
rekata Orizarska, „Kne`evo” na rekata Zletovska i „Bargala” na rekata
Kozja~ka.
Vodite od akumulaciite se nameneti za vodosnabduvawe na
naselenieto i industrijata, za navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini i
za proizvodstvo na elektri~na energija.
Sl. 8 Vodostopanska infrastruktura (Izvor: Prostoren Plan na RM)
41
Lozovo se snabduva preku svoj vodosnabditelen sistem koj se sostoi
od:
• izvornik na voda (se koristat podzemni vodi preku cevast bunar so
kapacitet Q-5.0 l/sek, a e lociran vo severozapadniot del na
seloto, potoa od cevast bunar vo s. \uzemenci so kapacitet
Q=5.0 l/sek, a vo letniot period se koristi i od izvor vo
s. \uzemenci so kapacitet od 2.0 l/sek. Site zafateni vodi preku
dovod f100 PVC se doveduvaat vo postojniot rezervoar vo s.
Lozovo;
• pumpna stanica;
• potisen cevovod so f110;
• rezervoar so V=150 m3 na kota 330 mnv;
• distributivna mre`a so profili f110, f90, f65 ...
Prema podatocite dobieni od lokalnoto javno pretprijatie, na
magistralniot pat vo ovoj planski opfat izvedena e vodovodna mre`a so
profil f150.
4.1.3 Stopanstvo
Konceptot na planiran stopanski razvoj utvrden so Prostorniot
plan na Republika Makedonija }e se realizira so izrabotka na prostorni
i urbanisti~ki planovi od regionalno i lokalno nivo koi }e se temelat
na osnovnite uslovi i pretpostavki za ostvaruvawe na celite i
opredelbite postaveni vo oblasta na razvojot i razmestenosta na
stopanskite dejnosti.
Stopanstvoto na Republikata, a sledovatelno i stopanstvoto na
poodelnite op{tini, so ogled na ograni~enata sopstvena akumulacija i
potrebata za pointenziven stopanski razvoj i menuvawe na nepovolnata
stopanska struktura i natamu }e bide upateno na koristewe na
dopolnitelna akumulacija od stranstvo.
Vo investicionite odluki za materijalnoto proizvodstvo,
striktno treba da se po~ituvaat lokacionite, tehno-ekonomskite i
42
kriteriumite za za{tita na `ivotnata sredina, koi se usvoeni na
nacionalno nivo.
Sl. 9 Vinarska vizba
Osnovnata strategija vo organizacijata i koristeweto na
prostorot, vo smisla na poddr{ka na razvojot na stopanstvoto, ja
so~inuvaat takvi re{enija vo prostorot koi ovozmo`uvaat: pogolema
atraktivnost na prostorot; za{tita na prirodnite i sozdadenite resursi
i bogatstva; soobra}ajno, informati~ko i upravuva~ko povrzuvawe;
razvoj na informacionen sistem za prostorot i `ivotnata sredina;
lokaciona fleksibilnost vo donesuvawe na investicionite odluki.
Osnova na idniot razvoj i razmestenost na stopanskite aktivnosti
vo prostorot na Republika Makedonija se definiranite celi na
ekonomskiot razvoj Nacionalanata strategija na ekonomskiot razvoj,
opredelbite za racionalno koristewe na potencijalite i pogodnostite
na razvojot i postavenosta na sistemot na naselbi, kako i politikata za
poramnomerna i proporcionalna prostorna organizacija na
stopanstvoto. Objektivno, idniot razvoj treba da se naso~i kon:
proizvodstvo nameneto za izvoz; tehnolo{ko osovremenuvawe na
kapacitetite; investicioni proekti prete`no so trudointenzivni
karakteristiki poradi obemnata ponuda na relativno evtinata rabotna
sila; investirawe vo mre`ata na lokalnata i regionalnata
infrastruktura.
43
Razmestuvaweto na stopanskite dejnosti, spored objektivnite
faktori se vr{i na dva na~ina: spontano, so izbor na lokacijana oddelni
firmi, pretprijatija, kapaciteti, pogoni, spored odlukite oddelnite
sopstvenici ili menaxeri i programirano, so izgradba spored
predviduvawata i odlukite na op{todr`avnite organi ili na organite vo
lokalnata samouprava.
Dvete metodi zaedno ja izrazuvaat prostornata organizacija na
stopanstvoto. So ove dve metodi na odlu~uvawe, prostornata organizacija
se ostvaruva, so tekot na vremeto, kako disperzija vo prostorot i kako
koncentracija na stopanstvoto na oddelni mesta.
So Prostorniot plan na R. Makedonija definirani se pet oski na
razvoj od koi relevantni za analiziraniot prostor za stopanskata zona e
t.n. razvojna oska Sever-Jug koja minuva po sredinata na teritorijata na
zemjata. Taa go sledi Skopje na jug te~enieto na rekata Vardar.
Formirana e istoriski vo tekot na celiot HH vek, pa i porano, a na jug,
preku granicata stignuva do Solun. Po Prvata Svetska vojna taa
prodol`i i na sever, pa se spoi so oskata po te~enieto na rekata Morava.
Denes, na teritorijata na zemjata gi povrzuva gradovite: Kumanovo -
Skopje - Veles - Negotino (i Kavadarci) - Demir Kapija - Valandovo -
Gevgelija. Na sever od Skopje ima i eden krak do Pri{tina. Kakvi
promeni i da se slu~at, vo narednite decenii ovaa oska }e ostane glavna.
Site oski koi se zacrtani so Prostorniot plan na Dr`avata }e se
imaat predvid za prostornata organizacija, a vo prv red za
modernizacijata na pati{tata, za izgradba na dalekuvodi, gasovodi i.t.n.
Zna~aen impuls vo razvojot i napredokot na nacionalnata
ekonomija obezbeduvaat mo`nite formi na specifi~nite stopanski
prostorni inovacii bazirani vrz strate{kite celi koi {to treba da se
postignat so nivnata promocija.
Od stopanskite dejnosti zastapena e industrijata za grade`ni
materijali. Glavni nositeli na stopanstvoto se AK Xumajlija i IGM
Xumajlija od Lozovo.
44
4.1.4 Klimatski i mikroklimatski karakterisitki
So ogled na geografskata polo`ba i orografskite osobenosti koi
se glavni modifikatori vo ovoj pogled, vo regionot se usloveni odredeni
klimatski vlijanija.
Lozovo, so svojata konfiguracija i geografska postavenost e
izlo`eno na kontinentalni i mediteranski vlijanija.
Temperaturniot re`im go karakterizira visoka sredna godi{na
vrednost od 13ºS i silno izrazeni godi{ni kolebawa.
Najtopol mesec e avgust so 24,1ºS, a najstuden januari so 1,4ºS.
Maksimalnata temperatura vo letnite meseci dostignuva 41ºS.
Vo Lozovo i celoto op{tinsko podra~je godi{nata koli~ina na
vrne`i e mala i e edno od najsu{nite podra~ja vo Republikata so
6,5 mm/do`dliv den. Najsu{ni meseci se avgust i juli so po 1 den i mali
dnevni koli~ini.
• Vrne`ite od sneg se prose~no prisatni vo godinata 113 denovi,
ograni~eni na trite zimski meseci.
• ^estinata na obla~ni denovi e znatno pomala od vedrite denovi.
Son~eviot sjaj e zastapen so prose~no 6,6 ~/den so najkuso
oson~uvawe vo januari, a najdolgo vo juli.
• Vla`nosta na vozduhot e 34% so maksimum vo januari i minimum vo
avgust.
• Prose~en godi{en pritisok e 8,8 mm so maksimum vo juli i
minimum vo januari. Prose~no 9,7 denovi se so magla i toa vo trite
zimski meseci.
• Vetrovite so najgolema ~estina i intenzitet 188% i brzina od
4,6 m/sek se od sever i severozapad. Vetrovite od ostanatite pravci
se so pomala ~estina i intenzitet, a so najmala e ju~niot veter.
Lozovo zaradi mestopolo`bata {to ja ima vo sklop na Ov~e Pole,
spa|a vo izrazito vetroviti podra~ja vo Republikata so 200 vetroviti
denovi vo godinata. Vetrovi so najgolema ~estina i intenzitet 188% i
brzina od 4,6 m/sek se od sever i severozapad. Vetrovite od ostanatite
pravci se so pomala ~estina i intenzitet a so najmala e ju`niot veter.
45
Sl. 10 Ru`a na vetrovi
4.1.5 Koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te
Za~uvuvaweto, za{titata i racionalnoto koristewe na
zemjodelskoto zemji{te e osnovna planska opredelba i glaven preduslov
za efikasno ostvaruvawe na proizvodnite i drugite funkcii na
zemjodelstvoto, a konfliktnite situacii, koi }e proizleguvaat od
razvojot na drugite stopanski i op{testveni aktivnosti, }e se re{avaat
vrz osnova na kriteriumi za globalna op{testveno ekonomska
racionalnost i opravdanost.
Za optimalno iskoristuvawe na ekolo{kite i drugi uslovi so
Prostorniot plan na R. Makedonija do 2020 godina, se predlaga da se
koristi reonizacija spored koja Republika Makedonija e podelena vo 6
zemjodelsko-stopanski reoni i 54 mikroreoni.
Ov~epolieto e prete`no zemjodelski region. Plodnite i
obrabotlivi zemjodelski povr{ini se dominanten priroden resurs vo
Ov~epolieto. Ova e osnovniot preduslov za {to pogolem del od
naselenieto da se zanimava so zemjodelska i sto~arska dejnost.
Vkupnata obrabotliva povr{ina e 9.180 ha ili 58,6%, od koj
najgolem del e pod sistem za navodnuvawe. Pasi{ta 5.635 ha ili 36% i 585
ha {umi ili 5,5%. Najpovolni uslovi za razvoj na op{tinata se
stimulirawe i razvitok na poljodelstvoto i sto~arstvoto.
46
4.1.6 Energetski izvori i energetska struktura
Od aspekt na energetikata i energetskata infrastruktura so
Prostorniot plan na Republika Makedonija se definiraat sostojbite,
potrebite i na~inite na zadovoluvawe na potro{uva~kata na raznite
vidovi na energija, odnosno zadovoluvawe na potro{uva~kata so doma{no
proizvodstvo.
Razmenata na elektri~na energija pome|u balkanskite
elektroenergetski sistemi (~ii zemji naj~esto se uvoznici) e mnogu
zna~aen faktor za natamo{niot razvoj. Elektro energetskite sistemi na
balkanskite zemji treba da bidat povrzani so konektivni vodovi koi {to
nema da pretstavuvaat tesno grlo vo transmisija na potrebnite koli~ini
na elektri~na mo}nost. Makedonija dosega ima 400 kV konektivni vodovi
so Grcija (kon Solun i Amindeo), Kosovo (Kosovo-B) i Bugarija (Crvena
Mogila) a vo plan e gradbata na vodovi kon Srbija i Albanija. Vo ovoj
region minuva 400 kV vodot [tip-Crvena Mogila.
4.1.7 Naselenie
Utvrduvaweto na konceptot na prostornata organizacija,
ureduvaweto i koristeweto na teritorijata na R. Makedonija, a vo
kontekst na toa i stopanskata struktura, zavisi od razvojot, strukturnite
promeni i prostornata distribucija na naselenieto.
Vrz osnova na analiza na brojot, strukturata, tempoto na raste`ot,
kriteriumite za razmestuvawe i podvi`nosta, treba da se poka`e
prostorno-vremenskata komponenta na ostvaruvawe na idnata
organizacija i ureduvawe preku demografskiot aspekt.
47
Sl. 11 Osnovno u~ili{te
Naselenieto spa|a me|u osnovnite elementi na koi bazira
predviduvawe na idnata organizacija. Toa e najva`en faktor na idniot
razvoj na zemjata i op{testvoto. Vo prv red naselenieto treba da ja
prifati neophodnosta za menuvawe na reproduktivnoto odnesuvawe i
potrebata od vospostavuvawe novi normi pri svoeto biolo{ko
odnesuvawe, kako preduslov za ostvaruvawe na pozna~ajni efekti vo
naredniot period.
Demografskite proekcii, koi na planiraweto mu davaat nova
dimenzija, poka`uvaat ili treba da poka`at, kako vo idnina }e se
formira naselenieto, negoviot raboten kontingent (rabotna sila) i
doma}instvata i kako treba da pridonesat kon sestrano sogleduvawe na
idnata sostojba na naselenieto kako proizvoden del, potro{uva~ i
upravuva~-kreator.
Spored podatocite od Popisot na naselenieto, doma}instvata i
stanovite sproveden vo 2002 god. vkupniot broj na `iteli vo op{tina
Lozovo iznesuva 2858 `iteli, od koi 896 `iveat vo seloto Lozovo ili
28%. Kako demografska ramka, naselenieto e zna~ajna kategorija koja
treba da se ima vo predvid pri aproksimacijata na potencijalnite
rabotni resursi i potencijalnite potro{uva~i i korisnici na site
vidovi uslugi.
48
Op{tina Lozovo opfa}a 11 naseleni mesta i toa: Lozovo,
Axibegovo, Aximatovo, bekirlija, Dorfulija, Xuzemlci, Karatmanovo,
Ki{ino, Milino, Saramzalino i ]oselari.
Vo op{tinata prete`no se selski naselbi. Od nacionalniot sostav
po Popisot vo 2002 godina ima:
Број Процент
Вкупно 2.858 100%
Македонци 2.471 86,5%
Турци 157 5.5%
Власи 122 4.3%
Останати 108 3.8%
Tabela 3. Podatoci od Popisot 2002
4.1.8 Prirodno nasledstvo
Od oblasta na za{tita na prirodata (prirodno nasledstvo i
biolo{kata i predelskata raznovidnost), urbanisti~kite planovi i
proekti treba da se usoglasat so Prostorniot plan na Republikata na toj
na~in {to, vrz osnova na re`imot za za{tita, }e se organizira raspored
na aktivnosti i izgradba na objekti koi }e se usoglasat so barawata koi
gi postavuva odr`livoto koristewe na prirodata i sovremeniot tretman
na za{tita.
Posebno vnimanie pri za{titata na prirodata, treba da se obrne
na na~inot, vidot i obemot na izgradbata {to se predviduva vo
za{titenite prostori za da se odbegnat ili da se nadminat sudirite i
koliziite so inkompatibilnite funkcii. Za taa cel e neophodno
po~ituvawe na slednite principi:
- optimalna za{tita na prostorite so isklu~itelna vrednost;
- optimalna za{tita na proizvodnite prirodni potencijali i
unapreduvawe na priodnite bogatstva;
- za~uvuvawe na dominantnite karakteristiki na postojanata
sostojba;
49
- racionalna izgradba na infrastrukturata;
- koncentracija i ograni~uvawe na izgradbata;
- optimalna izgradba na rekreativnata infrastruktura;
- pravilen izbor na soodvetna lokacija.
4.1.9 Kulturno - istorisko nasledstvo
Vo svoeto mileniumsko postoewe, ~ovekovata civilizacija od
praistorijata do denes, na teritorijata na R. Makedonija, ostavila
zna~ajni tragi od vonredni kulturi, istoriski i umetni~ki vrednosti,
koi go potvrduvaat postoeweto, kontinuitetot i indentitetot na
makedonskiot narod na ovie prostori.
Prostorniot aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo e predmet
na analiza vo korelacija so dolgoro~nata strategija za ekonomski,
op{testven i prostoren razvoj, odnosno strategija za za~uvuvawe i
za{tita na toa nasledstvo vo uslovi na pazarno stopanstvo.
Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, za
potrebite na Prostorniot plan na Republikata, izgotvi Eksperten
elaborat za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo od posebno
zna~ewe.
Inventarot sodr`i spisok na registrirani i evidentirani
nedvi`ni kulturni dobra, {to podrazbira spisok na nedvi`nite
parametri so utvrdeno svojstvo spomenik na kultura, odnosno na
nedvi`nite predmeti za koi osnovano se pretpostavuva deka imaat
spomeni~no svojstvo. Toa se: arheolo{ki lokaliteti, crkvi, manastiri,
xamii, bawi, bezisteni, kuli, saat kuli, turbiwa, mavzolei, konaci,
mostovi, zgradi, ku}i, stari ~ar{ii, stari gradski jadra i drugi
spomenici so nivnite imiwa, lokacii, bliskite naseleni mesta, period
na nastanuvawe i op{tinite vo koi se nao|aat spomenicite.
Soglasno so Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl.
Vesnik na RM” br. 20/04), vidovi na nedvi`no kulturno nasledstvo se:
spomenici, spomeni~ki celini i kulturni predeli.
50
Zna~aen del od nedvi`noto kulturno nasledstvo (okolu 45%), se
nao|a vo ruralnite naselbi i ridsko-planinskite podra~ja, koi se
celosno ili delumno napu{teni, {to zna~itelno ja uslo`nuva nivnata
za{tita i koristewe.
Vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva
predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ove~kata egzistencija, od
najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je
nema evidentirani arheolo{ki lokaliteti.
Sl. 12 Kulturno nasledstvo vo Republika Makedonija
4.1.10 Industrija
Razvojot i prostornata razmestenost na industrijata pretstavuva
klu~en faktor i dvi`e~ka sila za pottiknuvawe na razvojot na vkupnoto
stopanstvo i modernizacija na drugite oblasti od stopanskiot i
op{testveniot `ivot. Efikasnoto i uspe{noto sproveduvawe na
nasokite i opredelbite za pottiknuvawe na razvojot na proizvodnite
industriski dejnosti i nivno racionalno razmestuvawe vo prostorot gi
determinira pozitivnite promeni i vo drugite segmenti na ekonomijata:
porast na vrabotenosta, zgolemuvawe na bruto doma{niot proizvod,
podobruvawe na `ivotniot standard i dr.
51
Vo oblasta na industrijata, vo periodot po osamostojuvaweto na
zemjata, nastanaa va`ni promeni vo pogled na sopstvenosta,
organiziranosta na rabotite i prestruktuiraweto na proizvodstvoto
{to se od osobeno zna~ewe za poefikasnoto stopanisuvawe i
zgolemuvawe na proizvodstvoto.
Sl. 13 Del od melnicata AK Xumajlija
Vrz osnova na soznanijata i opredelbite na nacionalnata
strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija (MANU, 1997),
kako i vrz osnova na dosega{niot razvoj, a osobeno konceptot na odr`liv
razvoj, osnovnite nasoki i strate{ki opredelbi na dolgoro~niot razvoj
na industrijata se slednite: tehnolo{ko prekonstruktuirawe, izvozna
orientacija na vode~kite faktori i granki; po{iroko voveduvawe i
razvoj na ekolo{ki-prostorno prifatlivo industrisko proizvodstvo so
razvoj na {tedlivi tehnologii (vo odnos na prirodnite resursi,
energijata i gorivoto i rabotnata sila) i/ili malootpadni (bezotpadni)
tehnologii; zgolemuvawe na efikasnosta na proizvodstvoto; po~ituvawe
na investicionite kriteriumi vrz baza na kontinuirano planirawe i
prifa}awe na pazarnite kriteriumi na stopanisuvawe; strategija na
razmestenost na industriskite kapaciteti koja ja respektira
prostornata struktura na faktorite na razmestenosta, racionalniot
raspored na materijalnite proizvodstveni fondovi, od aspekt na
vkupniot prostor na Republikata i potrebite od kompleksen razvoj na
52
odelni teritorijalni edinici; razvoj na malite pretprijatija, zaradi
ostvaruvawe na konceptot na decentaraliziraniot razvoj i razmestenost
na industrijata.
Sl. 14 Hotelski kompleks vo op{tina Lozovo
Razvojot na industrijata po oddelnite op{tini, osobeno pomalite,
se o~ekuva da se ostvaruva so gradba na mali, fleksibilni kapaciteti i
pogolema zastapenost me|u drugoto i na agroindustriskiot sektor.
Vrz ovie osnovi, vo naredniot period, industriskoto proizvodstvo
se o~ekuva da bide zastapeno vo site op{tini i da ostvaruva raste` koj }e
pridonese za zgolemuvawe na vrabotuvaweto, podobruvawe na uslovite za
`iveewe na gra|anite na po{irokiot prostor na zemjata.
Soglasno opredelbite na Prostorniot plan na R. Makedonija
izgradbata i funkcioniraweto na prerabotuva~kite kapaciteti treba da
bidat postaveni vrz principite za za{tita na `ivotnata sredina i
istovremeno racionalno koristewe na zemji{teto.
Industrijata koja e vode~ka stopanska dejnost i dvigatel na
razvojot na vkupnoto stopanstvo ima zna~ajno vlijanie vrz kvalitetot na
`ivotnata sredina. Vo uslovi na usvoenata razvojna paradigma na
odr`liv razvoj, naporite treba da se naso~at kon su{testveni promeni vo
strategijata i politikata za razvoj i prostorna lokacija na industriski
granki zasnovani na principite na ekolo{kata za{tita.
53
4.1.11 Seizmolo{ki karakteristiki
Seizmolo{kite karakteristiki na Regionot, {to proizleguvaat od
blizinata na Vardarskata seizmogena zona na istok, vo odnos na
maksimalnite nabquduvani intenziteti se od 8 - 10°po MCS.
Lozovo spa|a vo podra~jata kaj koi osnovniot stepen na seizmi~ki
intenzitet na o~ekuvani zemjotresi e 5° MCS.
Sl. 15 Seizmolo{ka karta na Republika Makedonija
Bidej}i ne postoi seizmi~ka mikroreonizacija za ovoj prostor
merodavna e kartata na makroseizmi~ka reonizacija so {to prirodno
nestabilnite i seizmi~ki nepovolnite tereni a toa se mestata kade se
smenuvaat geolo{kite formacii, treba da se isklu~uvaat od
grade`nite zahvati, a za pogolemite investicioni objekti potrebno e
izvr{uvawe na detalni in`enersko-geolo{ki i seizmolo{ki
istra`uvawa na terenot.
4.2. Opis na sega{nata sostojba so `ivotnata sredina
vo planskiot opfat
Sogleduvaj}i gi podatocite od izvr{enata inventarizacija na
postojnite povr{ini od postojniot Generalen urbanisti~ki plan se
54
doa|a do konstatacija deka do sega ne se realizirani site povr{ini
predvideni zona za lesna i nezagaduva~ka industrija i stovari{ta,
komercijalni i delovni nameni, obrazovanie i nauka, zelenilo i
rekreacija i infrastruktura.
Predvidenoto re{enie potrebno e da ja dooformi sega{nata
namena na prostorot zona na lesna i nezagaduva~ka industrija.
Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so `ivotnata
sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe
na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi
na `ivotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava),
kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.
Soglasno Direktivite na Evropskata Unija, zagaduvaweto e
neposredno ili posredno vnesuvawe, kako rezultat na ~ovekovite
dejstvija, na materii, vibracii, toplina ili bu~ava vo vozduhot, vodata
ili vo po~vata, koi {to mo`at da bidat {tetni po ~ovekovoto zdravje
ili po kvalitetot na `ivotnata sredina, od koi {to mo`e da proizleze
{teta po materijalniot imot ili koi {to gi naru{uvaat ili vlijaat vrz
prirodnite ubavini i drugite legitimni na~ini na koristewe na
`ivotnata sredina.
4.2.1 Vozduh
Kvalitetot na vozduhot e eden od pova`nite ~initeli na koi treba
da se vnimava pri planirawe na prostorot zaradi spre~uvawe na
degradacija na istiot so implementacija na planskiot dokument.
Pogolema grupa na polutanti vo ambientalniot vozduh se
emitiraat preku sistemot za odveduvawe na otpadni gasovi od
soobra}ajnite sredstva kako: CO, VOC (volatilni organski soedinenija),
NO2, TSP (vkupni suspendirani ~esti~ki), SO2, CO2, olovni soedinenija.
Toa nastanuva preku sogoruvawe na fosilnite goriva vo motorite i VOC
emisiite zaedno so isparuvawe na gorivata vo soobra}ajnite sredstva.
Emisijata na CO, VOC i TPS se posledica od nekompletno
sogoruvawe na gorivata, a isto taka i kako posledica na promenlivata
55
optovarenost i uslovite na vozewe. Tie zavisat od na~inot na vozewe,
tipot na motorot, goleminata i sostojbata na motorot.
Visokata vnatre{na temperatura vo motorite pri sogoruvawe na
gorivoto e pri~ina za formirawe na NO2 emisijata i CO2 i olovoto se
posledica na prisustvoto na sulfurni i/ili olovni soedinenija vo
motornite goriva.
Se smeta deka vo izduvnite gasovi na vozilata ima duri 180
organski komponenti kako {tetni materii ~ija koncentracija e
najgolema na mesta so zgolemen broj na vozila i rabota na motorite vo
mesto ili zapirawe, koga emisijata na toksi~ni materii vo odnos na
brzinata na dvi`ewe od 70 km/~ e pogolema za 2,5 pati. Spored
istra`uvawata vo ovoj domen, se smeta deka na 1000 litri sogoren benzin
vo motornite vozila, vo atmosferata emitira 98 kg jaglen monoksid, 6-8
azotni oksidi, 4-5 kg sulfurni soedinenija i 0,5 kg olovo.
Emisionite faktori na zagaduva~ki materii se pretstaveni vo
tabela 4:
Soedinenie Benziski motori Dizel motori
Sulfur dioksid 0,4 4,5
Azotni oksidi 20 90
Organski volatili 40 110
Vkupni suspendirani ~esti~ki 3 15
Jaglenoroden monoksid 220 90
Olovo 0,45 0
Vlijanieto na toksi~nite gasovi mo`e da ostavi posledici na
lu|eto koi se direktno i dolgovremeno izlo`eni na istite i toa preku
nivnoto direktno dejstvo (vdi{uvawe) i indirektno. ^adot, na primer,
dejstvuva prete`no na di{nite organi, na ko`ata i sli~no, a
jaglerodnite oksidi deluvaat kako silni otrovi i antioksidanti.
Maksimalno dozvoleni koli~ini na {tetni materii spored
zakonskata regulativa treba da se dvi`at vo slednite granici:
56
Komponenti Emisiono koli~estvo Emisioni koncentracii MKD (g/h) MKD (mg/m3)
olovo 25 5 azotni oksidi 5000 500-800 jaglevodorodi / 500 formaldehid 100 20 cvrsti ~esti~ki / 130 jaglen monoksid / 650 jaglen dioksid / 2,5
Tabela 5. Maksimalno dozvoleni granici na {tetni materii
4.2.2 Voda
Kolku vodite vo odreden prostor mo`e da se smetaat za voden
resurs zavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta
za realizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat
za pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto,
industrijata i za{titata na `iviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogu
pomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid pri
planiraweto za nejzino iskoristuvawe.
Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskite
vodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na
~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat `ivot i razvoj na ekosistemot.
Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite,
morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie
vodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i mo`e da bidat korisni za
pokrivawe na potrebite od voda.
57
Tabela 6. Vkupni potrebi za vodosnabduvawe na naselenieto i industrijata
(Izvor: Prostoren Plan na RM)
4.2.3 Otpad
Komunalen otpad pretstavuva sekakov vid na otpad {to se
producira od doma}instvata, javnite i ekonomskite ustanovi i
pretprijatija i instituciite na edna urbana sredina. Otpadot {to se
producira od industrijata, zemjodelieto i rudarstvoto, kako i patogenite
ostatoci od izumreni `ivotni ne spa|aat vo ovoj vid na otpad.
Vo minatot, otpadot {to go sozdaval ~ovekot od zadovoluvaweto na
svoite `ivotni potrebi bil vo koli~ini i oblik {to prirodata bila
sposobna sama da go razgradi do oblik na izvorna materija, so {to se
vospostavila ramnote`a pome|u ~ovekot i negovata okolina. Me|utoa, vo
ponovo vreme na intenziven industrisko tehnolo{ki razvoj od edna
strana i demografskata eksplozija i pregolema gustina vo naselenost od
druga, svedoci sme na superprodukcija na cvrst otpad vo koli~ini i oblik
koj prirodata nemo`e samostojno da go razgradi so {to se naru{uva
ramnote`ata pome|u ~ovekot i negovata `ivotna okolina. Cvrstiot
otpad se pove}e gi osvojuva zemjenite povr{ini, ja zagaduva po~vata,
vozduhot i povr{inskite i podzemnite vodi.
Sobiraweto i transportiraweto na komunalniot otpad se vr{i so
specijalni vozila za taa cel. Javnoto komunalno pretprijatie za
komunalni uslugi i ureduvawe na grade`noto zemji{te - Lozovo vr{i
58
usluga na sobirawe, transportirawe i deponirawe na komunalniot otpad
na teritorija na Op{tina Lozovo. Deponiraweto na komunalniot otpad i
drugi vidovi na neopasen otpad se vr{i vo lokalnata deponija.
4.2.4 Bu~ava
Na nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava se
meri od strana na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno
planirawe i Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita so svojata
mre`a na regionalni zavodi.
Spored stepenot na za{tita od bu~avata grani~nite vrednosti za
osnovnite indikatori za bu~avata vo `ivotnata sredina predizvikana od
razli~ni izvori ne treba da bidat povisoki od:
Podra~je diferencirano spored Nivo na bu~ava izrazena vo dBA stepenot na za{tita od bu~ava LD LBB LN
Podra~je od prv stepen 50 50 40 Podra~je od vtor stepen 55 55 45 Podra~je od tret stepen 60 60 55 Podra~je od ~etvrt stepen 70 70 60
Tabela 7. Maksimalno dozvoleno nivo na bu~ava
4.3. Sega{ni problemi so `ivotnata sredina
vo i okolu planskiot opfat
Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako
vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto
na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i
po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i
sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).
Najosetlivi elementi na `ivotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)
Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni faktori dobra
Tabela 8. Elementi na SO@S
59
Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na
`ivotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na
Strategiska ocena na `ivotnata sredina (Elementi na SO@S) se
vospostavuvaat celi na strategiska ocena na `ivotna sredina (Celi na
SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.
Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot
dokument vrz `ivotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so
koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite
na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da
se predlo`i soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel
na SO@S.
Na slednata tabela se prika`ani sega{nite problemi so
elementite na `ivotnata sredina:
Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opftenocena na `ivotna sredina problem
Vozduh
Naru{en kvalitet na vozduhot od upotreba na jaglen i nafta kako agens za zatopluvawe, zgolemen soobra}aj h
Voda
Naru{en kvalitet na rekite kako rezultat na ispu{tawe industriski i komunalni otpadni vodi h
Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto h
Otpad Postoewe na divi deponii h Po~va Degradacija na po~vite h Predel Degradirani predeli h Naselenie Pojava na migracija h Nevrabotenost h
Klimatski faktori Koristewe na ogrevno drvo za zatopluvawe h
Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h
Materijalni dobra Postoewe na bespravni gradbi
Tabela 9. Sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina
60
5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument
Zna~eweto na realizacija na planskiot dokument, e o~igleden vo
pogled na operacionalizirawe na prostorot vo podra~jeto na op{tina
Lozovo. Treba da se zeme vo predvid i sega{nata sostojba so najosetlivite
elementi na `ivotnata sredina na planskiot opfat (To~ka 4.2).
Isto taka, se razgleduva opcijata bez da se sprovede (bussiness as
usual) planska aktivnost, odnosno rabotite da оstanat vo prvobitnata
polo`ba.
Vo konkretniov slu~aj, dokolku Urbanisti~ki plan za del od selo
Lozovo-Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo ne se
sprovede se o~ekuvaat slednive posledici:
• Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;
• Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo `ivotnata sredina;
• Otsustvo na finansiski investirawa {to bi se dovelo do slab
ekonomski razvoj;
• Nerealizacijata na planskiot opfat }e ostane i ponatamu ruralna
sredina so {to }e se ispu{ti mo`nosta za ekonomski-odr`liv
razvoj.
61
6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa
Realizacijata na Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-Izmena
i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo e od osobeno zna~ewe za
realizirawe namenski sodr`ini i funkcionalna operacionalizacija za
razvoj na planskiot opfat i op{tinata.
Realizacijata na ovoj Planski dokument e od fundamentalno
zna~ewe i pretstavuva osnova za negovo ekonomsko o`ivuvawe i
podobruvawe na kvalitetot na `iveewe.
Sekako, osobeno zna~ajno e za izgotvuvawe na strate{ka ocena, {to
e i voobi~aena postapka, da se izanalizira varijantata (Bussines as usual
scenario), odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so
{to sostojbata bi ostanala onakva kakva {to e. Vo takviot slu~aj realno
e da se o~ekuva da ne se promeni fakti~kata sostojba, odnosno da
prodol`at trendovite na u{te pogolema pasivizacija na analiziraniot
planski region.
Vo toj slu~aj realno e da se o~ekuvaat slednite trendovi:
– inicirawe na u{te pogolema stagnacija na regionot;
– namaluvawe na ekonomskata vrednost na zemji{teto;
– neperspektivnost za mladite generacii;
– vlijanie na zdrastvenata sostojba na naselenieto.
Kako vtora alternativa za Urbanisti~ki plan za del od selo
Lozovo-Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo, se
poka`uva poprifatliva od pove}e aspekti:
– povolna geografska polo`ba;
– dobri mikroklimatski uslovi;
– mo`nost za koristewe na obnovlivi izvori na energija;
– povolna dispozicija vo odnos na soobra}ajnici;
– minimizirawe na sozdavaweto na otpad.
So realizacijata na vtorata alternativa se ovozmo`uva
ostvaruvawe na funkcii so direktni i indirektni efekti, mo`nost za
razvoj i na drugi komercijalni dejnosti, zgolemuvawe na nivoto na
`ivotniot standard so otvarawe na novi rabotni mesta i razvivawe na
62
procesot na decentralizacija na op{tinata preku obezbeduvawe na novi
izvori na finansiski sredstva i povolni demografski sostojbi vo
op{tinata.
Spored seto pogore prezentirano se prepora~uva na planerot da ja
primeni vtorata alternativa za planirawe na lokalitetot.
Sl. 16 Del od op{tina Lozovo
63
7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na `ivotnata sredina
Vakvite pojavi koi kako pretpostavka mo`e da se javat od
implementacijata na Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-Izmena i
dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo, mo`e da se analiziraat od
negativen aspekt kako i od aspekt na perspektivni, odnosno pozitivni
vlijanija. Izve{tajot za Сtrate{ka ocena ne gi analizira poedine~nite
razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina
od globalen aspekt. Zna~i, so nego ne se pravi detalna analiza na
vlijanijata vo poodelnite fazi na realizacija na proektot, tuku istoto
se realizira vo natamo{nite fazi na implementacija i realizacija na
Detalniot urbanisti~ki plan. Istoto e utvrdeno so Zakonot za `ivotna
sredina („Sl. Vesnik na RM”, br. 53/2005, 81/2005, 24/2007 i 159/2008), vo
glava 11 - Postapka za Ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina na
razvojnite proekti ili soglasno stav 3, од ~len 24, od istiot zakon -
Postapka na Izrabotka na elaborati za za{tita na `ivotna sredina.
7.1. Vlijanie vrz demografskiot faktor
Realizacijata na predvidenata sodr`ina od planskiot opfat }e
pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima
pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na
natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj.
Ova od pri~ina {to investicionite vlo`uvawa za realizacija na ovaa
planska sodr`ina }e dovede do podobruvawe na kvalitetot na `iveeweto.
7.2. Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje
Planskiot opfat predviden za realizacija ne se o~ekuva da
predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie.
Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato
64
hortiklulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na
podobruvawe na zdravjeto na lu|eto.
So realizacijata na planskiot zafat ne se o~ekuva negativno
vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje.
7.3. Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba
Implementacijata na Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-
Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo }e ima pozitivno
vlijanie vrz socio-ekonomskiot razvoj na op{tinata i po{iroko vo
stimulirawe na ekonomskite aktivnosti, zgolemuvawe na stapkata na
ekonomskiot rast, zgolemuvawe na dohodot po glava na `itel,
proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl.,
zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na
komunalnata infrastruktura, podobruvawe na infrastrukturata i
uredenost na prostorot i zgolemuvawe na kvalitetot na `iveeweto.
7.4. Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh
Od Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-Izmena i dopolna,
Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo ne se o~ekuvaat osobeni vlijanija vrz
ambientniot vozduh. Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrz kvalitetot na
vozduhot se o~ekuvaat vo vreme na gradbata-izvedbata na zemjeni i
grade`ni raboti pri {to se o~ekuva pojava na pra{ina, kako fugitivna
emisija na najsitni ~esti~ki na pra{ina i pesok.
So ogled na namenata na opfatot, ne se o~ekuva dopolnitelna
emisija na zagaduva~ki materii.
Postoi opcija od iskoristuvawe na obnovlivite izvori na
energija, solarnata energija kako ~ista energija. Trafostanicata ne
predizvikuva nikakvi vlijanija vrz kvalitetot na vozduhot.
Podetalna analiza od negativnite vlijanija vrz kvalitetot na
ambientniot vozduh }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku
izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na `ivotnata sredina
65
ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska
obvrska za sekoj planiran objekt ili poedine~na aktivnost.
7.5. Vlijanija vrz klimatski promeni
So ogled na mikrolokacijata na koja se predviduva realizacijata
na ovaa planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na
kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni.
7.6. Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava
Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za
infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na
infrastrukturnata mre`a treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava.
Na lokalitetot ne se predvideni sodr`ini koi bi mo`ele da bidat
izvori na {tetna bu~ava.
Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat
merkite definirani soglasno Сtrategiskata ocena na vlijanijata vrz
`ivotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite
efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo
soglasnost so Zakonot za bu~ava.
7.7. Vlijanie od vibracii
Vo planskata zada~a za realizacijata na planskiot opfat ne se
predvideni dejnosti koj }e produciraat postojani izvori na vibracii,
osven vo periodot na izgradba na objektite.
7.8 Vlijanie vrz kvalitetot na vodite
So implementacijata na Urbnisti~kiot plan ne se o~ekuvaat
negativni vlijanija vrz podzemnite vodi koi }e se odvivaat vo ramkite na
66
planskiot opfat kako i predvidenoto upravuvawe so otpadot.
Snabduvaweto na objektite so sanitarna, tehnolo{ka i protivpo`arna
voda e preku lokalna vodovodna mre`a so izgradba na sekundarna i
priklu~na vodovodna mre`a.
Podetalna analiza od negativnite vlijanija vrz kvalitetot na
vodite }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na
studiite za Ocenka za vlijanieto na `ivotnata sredina ili elaboratite
za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska za sekoj
planiran objekt ili poedine~na aktivnost.
7.9. Vlijanie vrz po~vata
Nesoodvetnoto upravuvawe so otpadnite vodi i generiraniot otpad
mo`e da predizvika negativni vlijanija vrz po~vata.
So funkcioniraweto na lokalitetot, izduvnite gasovi od
transportnite sredstva mo`e da vlijaat vrz zagaduvaweto na po~vata.
Podetalna analiza od negativnite vlijanija vrz kvalitetot na
po~vata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na
studiite za Ocenka za vlijanieto na `ivotnata sredina ili elaboratite
za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska za sekoj
planiran objekt ili poedine~na aktivnost.
7.10. Vlijanie vrz predelot
Implementacijata na Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-
Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo nema da ima
negativno vlijanie vrz predelot od pri~ina {to celta na ovoj plan e da se
sozdadat realni uslovi za odr`liv ekonomski razvoj i podobro `ivewe.
67
7.11 Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo
Na samiot planskiot opfat ne se o~ekuvaat negativni vlijanija na
kulturnoto nasledstvo, so ogled deka ne se evidentirani arheolo{ki ili
kulturni spomenici.
Spored zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te
}e se postapi soglasno so odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na
kulturno nasledstvo („Sl. Vesnik na RM”, br. 20/04 i 1/07).
7.12 Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)
Implementacijata na Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-
Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo, ne mo`e da
predizvika odredeni negativni vlijanija vrz florata i faunata, bidej}i
dosega ne e identifikuvano postoewe na karakteristi~ni vidovi ili
endemi~ni primeroci.
7.13 Vlijanija vrz materijalnite dobra
Implementacijata na Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-
Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo }e ja zgolemi
ekonomskata vrednost na zemji{teto vo planskiot opfat i po{iroko.
7.14. Vlijanija po odnos na generirawe na otpad
Pri realizacijata na planiranata investicija vo planskiot opfat
za o~ekuvawe e generirawe na grade`en i zemjen otpad. So planskiot
dokument e predvideno otpadot pri gradbata da se sobira i prevzema od
javnoto komunalno pretprijatie.
Primarnata selekcija na otpadot treba da bide predvidena.
Podetalna analiza po odnos na generirawe na otpad }e se
razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za
68
Ocenka za vlijanieto na `ivotnata sredina ili elaboratite za za{tita
na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska za sekoj planiran objekt
ili poedine~na aktivnost.
7.15 Vlijanija od nesre}i i havarii
Lokacijata za koja se nameneti Uslovite za planirawe na
prostorot se nao|a vo zona od 5 stepen po Merkalievata skala na
o~ekuvani zemjotresi. Za namaluvaweto na seizmi~kiot rizik predvideni
se soodvetni merki na grade`na intervencija na nosivata konstrukcija,
zaradi doveduvawe na otpornost protiv najsilnite zemjotresi, odnosno
zadol`itelna primena na normativno - pravna regulativa, so koja se
uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe tehni~ki
konzistenten i ekonomski odr`liv stepen na seizmi~ka za{tita.
Bidej}i ne postoi seizmi~ka mikroreonizacija za ovoj prostor
merodavna e kartata na makroseizmi~ka reonizacija so {to prirodno
nestabilnite i seizmi~kite nepovolni tereni a toa se mestata kade se
smenuvaat geolo{kite formacii, treba da se isklu~uvaat od grade`nite
zahvati, a za pogolemite investicioni objekti potrebno e izvr{uvawe na
detalni in`iwersko-geolo{ki i seizmolo{ki istra`uvawa na terenot.
Od ostanatite prirodni katastrofi se i meterolo{ki pojavi so
karakteristiki na elementarni nepogodi koi se manifestiraat so pojava
na grad, luweni vetrovi i magli .
Vo investicioniot proekt se razraboteni merki za za{tita na
~ovekot, materijalnite dobra i `ivotnata sredina od prirodnite
katastrofi.
69
8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od
implementacija na planskiot dokument
Za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina e temelna
vrednost na Ustavot na Republika Makedonija (~len 8) i e regulirana so
Zakonot za `ivotna sredina, kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti
koi se navedeni vo ovoj Izve{taj. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na
relevantnite podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija,
Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorski studii za odredeni
oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i
merki za za{tita na `ivotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so
implementacijata na planskata dokumentacija, a koi e potrebno da se
ispo~ituvaat vo tekot na podgotovkata na planskata dokumentacija.
Vo pogled na sozdavawe na otpad, bu~ava, zagaduvawe na vozduhot,
zagaduvawe na po~vata od rabotata na trafostanicata, podetalna analiza
od negativnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo
ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za
vlijanieto na `ivotnata sredina ili elaboratite za za{tita na
`ivotnata sredina {to se zakonska obvrska.
- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor
Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na
demografskiot razvoj i zatoa ne se prepora~uvaat merki za za{tita.
- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje
Integralnata realizacija na predlo`enite merki vo site fazi na
investicioniot ciklus e vo nasoka na namaluvawe na mo`nite negativni
vlijanija vrz `ivotnata sredina koi mo`e na direkten ili indirekten
na~in da se reflektiraat vrz zdravjeto na lu|eto. Cvrstiot otpad {to bi
se javil vo ramkite na planskiot opfat e potencijalna opasnost. Zatoa se
70
predlaga postavuvawe na korpi za otpadoci i organizirano sobirawe i
transportirawe do mestoto nameneto za otpad.
- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh
Za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh od
implementacijata na urbanisti~kiot plan se predlagaat slednite merki:
1. Koristewe na sovremeni transportni sredstva i mehanizacija pri
vr{ewe na grade`nite raboti, soglasno standardite na EU;
2. Koristewe na obnovlivite izvori na energija kako energetski resursi
koi {to se vo direktna nasoka na podobruvaweto na kvalitetot na
ambientniot vozduh;
3. Soodveten soobra}aen re`im;
4. Zasaduvawe na nisko i visoko zelenilo.
- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni
So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa
planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na
vozduhot na po{irokiot region ili klimatski promeni. Zatoa ne se
prepora~uvaat merki.
- Merki za namaluvawe na bu~ava
Pra{aweto za namaluvawe na problemite so bu~avata treba da se
re{ava so obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na
hortikulturni nasadi vo lokalitetot.
Vo tekot na rabotata na transformatorot }e ima bu~ava kako
rezultat od rabotata na transformatorot i razladniot ured. No, ovaa
bu~ava koja se javuva nema da gi nadmine dozvolenite grani~ni vrednosti.
Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba
od voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite }e se
sprovedat.
71
- Merki za za{tita od vibracii
Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika
zna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat nekoi posebni merki
za za{tita od vibracii.
- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na vodite
Pri implementacijata na planskiot opfat se prepora~uvaat da se
prevzemat slednive merki:
- izgradba na sekundarna i priklu~na vodovodna mre`a;
- soodvetno upravuvawe so otpadot;
- odr`uvawe na zelenite povr{ini;
- sobirawe na otpadnata voda vo kolektorskiot sistem i nejzin
ponatamo{en tretman.
Podetalna analiza }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku
izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na `ivotnata sredina
ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska
obvrska za sekoj planiran objekt ili poedine~na aktivnost.
- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata
Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite
elementi:
- pred zapo~nuvawe na investicijata, investitorot da organizira
sobirawe na grade`niot otpad, negovo deponirawe ili
iskoristuvawe vo investicionite aktivnosti;
- vospostavuvawe sistem na intergirano upravuvawe so otpadot i
negova selekcija.
Za prifa}awe na mo`ni istekuvawa od transformatorskoto maslo
treba da se postavat betonski korita za prifa}awe na istoto, a se
dimenzionirani za prifa}awe na celokupnoto maslo. Kadite za
prifa}awe na masloto treba da se armirano - betonski i vodootporni, na
72
dnoto da ima postavena metalna mre`a so eden sloj ~akal so dlabo~ina od
150 mm, granulacija od 30 mm do 50 mm.
- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata
Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata
se primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so
prostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Na
prostorot za izrabotka na UP nema evidentirano prirodno nasledstvo.
Dokolku pri izrabotkata na UP ili pri ureduvawe na prostorot se dojde
do odredeni novi soznanija za prirodnoto nasledstvo koi mo`at da bidat
zagrozeni so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se prevzemat
slednite merki na za{tita na prirodnoto nasledstvo:
- Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na objektite proglaseni i
predlo`eni kako prirodno nasledstvo;
- Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita da se dozvolat samo
nau~no-istra`uva~ki aktivnosti;
- Na mestata so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e
koristewe na rastitelni i `ivotinski vidovi samo vo sanitarno-
zdravstveni celi so specijalna dozvola od nadle`en organ;
- Na podra~jata koi se predlo`eni za za{tita kako prirodno
nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite
mora da se vr{i samo so specijalna dozvola od nadle`en organ;
- Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna)
da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali
zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot
pejsa`;
- Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na
objektite so prirodni vrednosti i prevzemawe na stru~ni i
upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;
- Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetnite institucii
vo okru`uvaweto.
73
- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot
Predvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija }e bidat vo
nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na
predelot. Planskata realizacija samo }e go nadopolni predelot vo
pozitivna smisla. Zatoa ne se predvideni nikakvi merki.
- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra
Implementacijata na planskiot dokument ima pozitivno vlijanie
vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za vlijanijata.
- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo
Vo svoeto mileniumsko postoewe, ~ovekovata civilizacija od
praistorijata do denes, na teritorija na R. Makedonija ostavila zna~ajni
tragi od vonredni kulturni, istoriski i umetni~ki vrednosti, koi go
potvrduvaat postoeweto, kontinuitetot i identitetot na makedonskiot
narod na ovie prostori.
Prostorniot aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo e predmet
na analiza vo korelacija so dolgoro~nata strategija za ekonomski,
op{testven i prostoren razvoj, odnosno strategijata za za~uvuvawe i
za{tita na toa nasledstvo vo uslovi na pazarno stopanstvo.
Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, za
potrebite na Prostorniot plan na Republikata, izgotvi Eksperten
elaborat za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo koj e daden
Inventar na nedvi`no kulturno nasledstvo od posebno zna~ewe.
Inventarot sodr`i spisok na registrirani i evidentirani
nedvi`ni kulturni dobra, {to podrazbira spisok na nedvi`nite
predmeti so utvrdeno svojstvo spomenik na kulturata, odnosno na
nedvi`nite predmeti za koi osnovano se pretpostavuva deka imaat
spomeni~no svojstvo. Toa se: arheolo{ki lokaliteti, crkvi, manastiri,
xamii, bawi, bezisteni, kuli, saat kuli, turbiwa, mavzolei, konaci,
74
mostovi, zgradi, ku}i, stari ~ar{ii, stari gradski jadra i drugi
spomenici so nivnite imiwa, lokacii, bliskite naseleni mesta, period
na nastanuvawe i op{tinite vo koi se nao|aat spomenicite.
Soglasno Zakonot za za{tita kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik
na RM” br.20/04 i 115/07), vidovi na nedvi`no kulturno nasledstvo se:
spomenici, spomeni~ki celini i kulturni predeli.
Spored Prostorniot plan na R. Makedonija, najgolem broj na celi
se odnesuvaat na tretmanot i za{titata na kulturnoto nasledstvo vo
planovite od ponisko nivo.
Pri izrabotka na planska dokumentacija od ponisko nivo, da se
utvrdi to~nata pozicija na utvrdeniot lokalitet so kulturno nasledstvo
i vo taa smisla da se primenat planski merki za za{tita na nedvi`no
kulturno nasledstvo:
- zadol`itelen tretman na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo
procesot na izrabotkata na prostornite i na urbanisti~kite
planovi od ponisko nivo zaradi obezbeduvawe na planski uslovi za
nivnata za{tita, ostvaruvawe na nivnata kulturna funkcija,
prostorna integracija i aktivno koristewe na spomenicite na
kulturata za soodvetna namena, vo turisti~koto stopanstvo, vo
maloto stopanstvo i uslugite i vo vkupniot razvoj na dr`avata;
- planirawe na rekonstrukcija, revitalizacija i konzervacija na
najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i organizacija i
ureduvawe na kontaktniot, okolniot spomeni~en prostor zaradi
za~uvuvawe na nivnata kulturno-istoriska dimenzija i soodvetna
prezentacija;
- izmena i dopolnuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi
zaradi usoglasuvawe od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno
nasledstvo;
Soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl.
Vesnik na RM” br.24/08 - pre~isten tekst i br.91/09 - izmena i dopolna),
vo prostornite i urbanisti~ki planovi, vrz osnova na dokumentacijata za
nedvi`noto kulturno nasledstvo, zadol`itelno se utvrduvaat: planski
75
merki za za{tita na spomenicite na kulturata, kako i nasoki za
opredeluvawe na re`imot na nivnata za{tita.
Vgraduvaweto soodveten re`im za za{tita na nedvi`noto kulturno
nasledstvo vo prostoren i urbanisti~ki plan se vr{i spored za{titno-
konzervatorski osnovi za kulturno nasledstvo (Soglasno ~l. 71 od
Zakonot za za{tita na kulturno nasledstvo).
Nedvi`noto kulturno nasledstvo, bez ogled dali e vo pra{awe
graditelska celina ili poedine~en objekt, kako zaedni~ko kulturno
bogatstvo na svetot, vo prostornite i urbanisti~kite planovi treba da se
tretira na na~in koj }e obezbedi negovo uspe{no vklopuvawe vo
prostornoto i organizacionoto tkivo na gradovite i naselenite mesta
ili po{irokite podra~ja i potencirawe na negovite grade`ni,
oblikovni i estetski vrednosti.
- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad
Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad („Sl. Vesnik na
RM” br.68/04 i 107/07), sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema
mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat
{tetnite vlijanija na otpadot vrz `ivotnata sredina, `ivotot i
zdravjeto na lu|eto.
- Vo operativnata faza na planiranite objekti, da se sobira, selektira
i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da se prevzema od strana na
komunalnoto pretprijatie;
- Tvrdiot otpad }e se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto
pretprijatie }e vr{i evakuacija.
Vo pogled na sozdavawe na otpad od rabotata na
transformatorskata stanica, nema da ima. Pojava na otpad, mo`na e samo
pri promena na funkcijata na transformatorskata stanica (promena na
o{teten ili pojava na defekt na nekoj element od stanicata). Istite tie
delovi }e bidat soodvetno deponirani od lokacijata od strana na
~lenovite koi }e ja vr{at nivnata promena i odr`uvawe.
76
- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii
Za namaluvawe na mo`nite vlijanija, predizvikani od nesre}i i
havarii se prepora~uva implementacija na merkite, dadeni vo planskata
dokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmo`at minimizirawe
na eventualni pojavi na nesre}i i havarii vo operativnata faza.
- Merki za za{tita i spasuvawe
Merkite za za{tita i spasuvawe se odnesuvaat vo slu~aj na po`ar,
vo na voeni razurnuvawa i prirodni katastrofi i za niv se propi{ani
specijalni aktivnosti za postapuvawe, soglasno donesenite propisi.
- Merki za za{tita od po`ar
Site objekti na predmetnata lokacija se locirani taka da do
istite ima nepre~en pristap za protivpo`arnite vozila. Celokupniot
soobra}aen sistem se sostoi od soobra}ajnici koi ovozmo`uvaat lesen
pristap na protivpo`arnoto vozilo do objektite i nepre~eno dvi`ewe na
po`arnite vozila.
Rabnikot na pristapnite pati{ta treba da bide so visina ne
pogolema od 7.0 sm i istitot treba da se zakosi zaradi polesen pristap na
po`arnite vozila do objektite.
So planirawe na hidrantskata mre`a zadovoleni se site merki na
preventiva i za{tita vo slu~aj na po`ar. Planiraweto i izrabotkata na
tehni~kata dokumentacija treba da se vo soglasnost so Zakonot za
za{tita od po`ar.
Nadvore{nata hidrantska mre`a e zbir na grade`ni objekti i
uredi so koi vodata od izvor pogoden za snabduvawe so voda, so cevovodi
se doveduva na hidrantskite priklu~oci koi neposredno se koristat za
gasnewe na po`ari ili na niv se priklu~uvaat protivpo`arnite vozila.
Za nadvore{nata hidrantska mre`a e predviden prstenast sistem
na cevovodi, so minimalen pre~nik f80 mm. Na hidrantskata vodovodna
77
mre`a so minimalen profil od f80 mm se postavuvaat protivpo`arni
hidranti ~ii priklu~ni cevovodi imaat pre~nik najmalku 80 mm.
Hidrantite se postaveni na me|usebno rastojanie od 80-150 m.
Pritisokot vo hidrantskata mre`a ne smee da bide ponizok od 2,5 bara.
Pritisokot za goleminata na pritisokot vo hidrantskata mre`a gi dava
lokalnoto komunalno pretprijatie nadle`no za izdavawe na
hidrotehni~kite uslovi za priklu~uvawe na sekoj objekt.
Pri izrabotka na tehni~kata dokumentacija za izgradba na
objektite da se izraboti i poseben proekt za za{tita od po`ar koj }e e vo
soglasnost so Zakonot za za{tita od po`ar.
- Merki za za{tita od prirodni katastrofi
Vo mirnodopski period mo`e da dojde do pojava na vonredni uslovi
poradi elementarni nepogodi koi nastanuvaat pod dejstvo na prirodni
sili: zemjotres, poplava, silen veter, sneg, nanosi, lavini, lizgawe i
odronuvawe na teren i sl. Mnogu od ovie opasnosti mo`at predvreme da se
predvidat, vo koj slu~aj mo`at da se prezemat odredeni organizaciono-
tehni~ki merki za nivno spre~uvawe ili namaluvawe na posledicite.
Prirodnite pojavi mo`at da se javat i kako kombinirani pojavi kaj
koi pri~initel e ~ovekot, a posledicite se rezultat na prirodni sili
(poplavi predizvikani so ru{ewe na brani, naso~uvawe na
meterolo{kite pojavi i predizvikuvawe na vonredni sostojbi).
Seizmi~kite pojavi, zemjotresite se dominantni nepogodi koi
mo`at da imaat katastrofalni posledici vrz ~ovekot i prirodata.
Prostorot na seloto spored seizmi~kite karakteristiki e zona so
visok stepen na seizmo~nost i o~ekuvan intenzitet od 8º po MCS.
Namaluvawe na seizmi~niot rizik i posledicite mo`e da se postigne so
primena na soodvetni ekonomski merki za za{tita na sozdadenite
vrednosti (grade`na intervencija na nosivata konstrukcija na postojnite
objekti zaradi zgolemuvawe na otpornosta na zemjotres), odnosno
zadol`itelna primena na tehni~kite normativi za izgradba na objekti od
visokogradbata vo seizmi~kite podra~ja.
78
9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina
So sekoja predlog merka za za{tita na `ivotnata sredina potrebno
e da se podgotvi plan za monitoring na predlo`enite merki i monitoring
na `ivotnata sredina. So realizacija na planot za monitoring se
ovozmo`uva pribirawe podatoci za dokumentirawe na sostojbata na
`ivotnata sredina, kako i mo`nost za sledewe na vlijanijata vrz
`ivotnata sredina. Planot na monitoring predviduva sledewe na
slednite parametri vo `ivotnata sredina:
- Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite;
- Sledewe na kvalitetot na vozduhot;
- Sledewe na kvalitetot na po~vata;
- Sledewe na nivoto na bu~ava.
So ovoj plan }e se ovozmo`i:
- Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se
soodvetno sprovedeni;
- Upravuvawe so nepredvidenite vlijanija i promeni;
- Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina se vo
ramkite na predvidenite ili dozvolenite grani~ni vrednosti;
- Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na `ivotnata
sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.
79
10. Netehni~ko rezime
Op{tinata Lozovo izgotvi planska programa za izrabotka
Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-Izmena i dopolna, Urban blok
5 i 14, op{tina Lozovo. Zaradi sogleduvawe na mo`nite negativni
vlijanija vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na naselenieto vo planskiot
opfat i po{iroko, soglasno ~len 65 od Zakonot za `ivotna sredina
potrebno e da se sprovede Strategiska ocena na vlijanieto vrz `ivotnata
sredina, kako bi se utvrdile i prevzele preventivni merki.
Osven so Zakonot za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br.
53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09 i 47/10) i podzakonskite akti e definirana
postapkata za strategiska ocena za `ivotnata sredina e vo celost
usloglasena i so Direktivata na EU (2001/42/ES) i Protokolot za
Strategiskata ocena za `ivotnata sredina (koj proizleguva od
Konvencijata za ocena na vlijanijata vrz `ivotnata sredina vo
prekugrani~en kontekst-Espo Konvencija). Organot koj go podgotvuva
planskiot dokument vo prethodna konsultacija so zasegnatite organi i
javnost od implementacijata na Planot go opredeli obemot i detalnosta
na informaciite koi se dadeni vo Izve{tajot za Strategiskata ocena za
`ivotna sredina, {to e del od procedurata za Strategiska ocena za
`ivotnata sredina utvrdena vo Glava 10, od Zakonot za `ivotna sredina,
kako i vo uredbite-podzakonskite akti. Izrabotkata na Urbanisti~kiot
plan e vo soglasnost so strategijata na odr`liv razvoj (Agenda 21),
Odredbit e od Prostorniot plan na RM, Detalniot Urbanisti~ki plan na
op{tina Lozovo, kako i drugite va`e~ki strate{ki dokumenti od
oblasta na planiraweto, `ivotnata sredina i odr`liviot razvoj. Vo
ramkite na izve{tajot za Strategiskata ocena na `ivotnata sredina
napravena e analiza na mo`nite vlijanija vrz `ivotnata sredina i na toj
na~in se razvieni alternativi za izrabotka na planskiot dokument.
Pri izrabotkata na ovoj strate{ki dokument isto taka se zemaat
vo predvid i:
- alatkite koi bi se koristele za realizacijata na Strategijata
za odr`liv razvoj,
80
- merki za zgolemuvawe na transparentnosta i efikasnosta vo
donesuvawe na odluki,
- merki za sistematski i efektiven priod kon `ivotnata
sredina od povisoko nivo pri donesuvawe na odluki i merki
koi se vo funkcija na konsultaciite i u~estvoto na javnosta.
Vo osnova, Izve{tajot za Strategiskata ocena za `ivotnata
sredina se bazira na detali od planot, programite i strategiite, kako i
informaciite koi se utvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobeno
zna~ewe za mo`nite vlijanija na `ivotnata sredina.
Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:
• postojnata sostojba na planskiot opfat,
• potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto,
florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatksite faktori,
materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo, pejsa`i i dr.;
• merkite za za{tita i namaluvawa na vlijanijata;
• kratok pregled na pri~inite vrz osnova na koj se odvivaat
alternativite;
• sostojbata na `ivotnata sredina bez implementacijata na planot;
• planot za monitoring na `ivotnata sredina.
Celite na Urbanisti~kiot plan kako osnoven razvoen dokument, gi
utvrduvaat parametrite za razvoj na naselenoto mesto vo op{tina
Lozovo, voedno gi dava i nasokite za izrabotka na arhitektonsko-
urbanisti~kite proekti so specifi~na namenska upotreba na zemji{teto
i idejnite proekti na gradbite i infrastrukturnite sistemi.
Metodot za izrabotka na Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-
Izmena i dopolna, Urban blok 5 i 14, op{tina Lozovo, so vkupna
povr{ina na opfatot od 16,93 ha, se bazira na analizi i sintezi za
problematikata i funkcijata na ovoj prostor.
Osnovnata funkcija - lesna i nezagaduva~ka industrija i
stovari{ta e determinirana od pove}e pokazateli:
• postavki od GUP;
• promena na op{testven sistem so {to privatnata sopstvenost si go
dobiva svoeto vistinsko zna~ewe;
81
• golema zainteresiranost za gradba na objekti od malo stopanstvo,
t.e. nezagaduva~ko proizvodstvo, servisi i skladovi;
• osnovno obrazovanie, koe se predviduva da opfati 100% od decata
na vozrast od pret{kolsko i {kolsko obrazovanie;
• mali komercijalni i delovni dejnosti;
• javni funkcii (po{ta).
Planskiot opfat se sostoi od dva Urbani bloka so vkupno 26
grade`ni parceli so slednata namena:
- B - komercijalni i delovni nameni - 15 parceli
- V - javni institucii - 2 parceli
- G - proizvodstvo, distribucija i servisi - 6 parceli
- D - zelenilo - 2 parceli
- E - infrastruktura - 1 parcela
Procentot na izgradenost na grade`noto zemji{te vo planskiot
opfat iznesuva 54,5%.
Osnovnata zada~a na UP pretstavuva evidentirawe na sevkupnite
sostojbi, povolnosti, ograni~uvawa i mo`nosti za perspektiven razvoj
preku analiza na site sodr`ini, preispituvawe na postojnata sostojba i
definirawe na novite potrebi za pro{iruvawe na izgradba na istite.
Sevkupnata analiza na sostojbite na infrastrukturata gi opfa}a
slednite oblasti:
- soobra}ajna infrastruktura;
- hidrotehni~ka infrastruktura;
- toplovodni instalacii;
- elektri~na infrastruktura;
- telekomunikacii.
Vo planskiot opfat koj e predmet na izrabotka na ovoj
Urbanisti~ki plan osven magistralniot pat M-5 Veles - [tip izvedeni
se ulicite 2 i del od ulica 1 koja sega e pristapna ulica do postojniot
mlin i vinarska vizba. Ulicite se so nesoodvetni profili i nemaat
izvedeno trotoari po celata dol`ina.
Soobra}ajnoto re{enie vo planskiot opfat e definirano so
predvideniot soobara}aj vo GUP. Odredeni pravci na predvidenite
82
soobra}ajnici se zadr`ani od postojniot GUP i istite so svoite
profili se vo soglasnost so Pravilnikot za standardi i normativi za
urbanisti~ko planirawe.
Snabduvaweto na objektite so sanitarna, tehnolo{ka i
protivpo`arna voda e preku lokalna vodovodna mre`a so izgradba na
sekundarna i priklu~na vodovodna mre`a. So predlo`enoto re{enie,
predvideno e sekundarnata vodovodna mre`a da bide od zatvoren
prstenast tip, so priklu~oci na primarnata i sekundarnata mre`a.
Kone~niot izbor na priklu~okot mora da bide vo soglasnost so lokalno
komunalno pretprijatie.
Vodovodnite linii se predvideni da bidat vo trotoarite,
zelenilata, a mo`no re{enie za mestopolo`bata na vodovodnite linii se
obele`eni vo grafi~kiot prilog, kako i predlog priklu~oci na
gradskata vodovodna mre`a. To~nite dimenzii na profilite na
vodovodnite cevki }e se dobijat so to~nata hidrauli~ka presmetka, so
to~no poznati potro{uva~i na voda,
Sekundarnata vodovodna mre`a od objektite }e ima: priklu~oci za
korisnicite, NPPH, ispraznitelni {ahti, razdelni {ahti, priklu~ni
{ahti i dr.
Kanalizacionata mre`a e predvidena da bide od separacionen tip
i da se vliva vo lokalna kanalizaciona mre`a.
Mestopolo`bata na kanalizacionite cevki e predvidena da bide
kako po osovinite taka i po levata ili desna ivica na ulicite, a delumno
i vo zelenite povr{ini, so dlabina koja }e ovozmo`i normalno
opslu`uvawe na korisnicite a i vlivawe vo kolektorite. Dimenziite na
hidrauli~kata presmetka , so to~no poznati koli~ini na otpadni vodi }e
se dadat vo narednite idejni i osnovni proekti a se vo granica do f300.
So dobivawe na potrebnite parametri za dimenzionirawe na drena`nata
mre`a, istoto }e se izvr{i i }e se dobijat dimenziite i naklonite na
cevkite.
Atmosferskata kanalizacija }e gi evakuira otpadnite
atmosferski vodi od krovnite povr{ini na objektite, od povr{inite na
ulicite, zelenite povr{ini. Atmosferskite vodi od urbaniziraniot del
83
}e bidat prifateni vo sobirniot kolektor. Koli~inata na otpadnite
atmosferski vodi }e se odredi so empiriski formuli, a vo zavisnost od
slivnata povr{ina, intenzitetot na do`dot i ote~niot koeficient.
Postojnata trafostanica }e bide povrzana kablovski vo zatvoren
ring so ostanatite trafostanici vo opfat na s. Lozovo. Edine~na snaga
na trafostanicata zavisi od optovaruvawe na edinica povr{ina i istata
}e bide utvrdena vo soglasnost so EVN - ESM. Do realizacija na ovaa
trafostanica se predviduva sekoj korisnik da izvede sopstvena stolbna
trafostanica za svoite potrebi soglasno javnoto pretprijatie za
elektrodistribucija
Za definirawe na vkupniot broj na telefonski priklu~oci se
poa|a od principot, za objektite nameneti za javni i prate~ki funkcii
se predviduva eden telefonski priklu~ok na 50-100m2 povr{ina nameneta
za gradba.
Vlijanieto vrz specifi~nite mediumi od `ivotnata sredina }e
bidat namaleni ili eliminirani dokolku pri izvedbata na planskiot
opfat se primenat merkite, definirani vo Planot. Isto taka, treba da
se zeme vo predvid i analizata na alternativi od koja se pravi aspekt za
izbor na najdobro re{enie za namena na lokacijata zaedno so nejzinata
ekonomska opravdanost, ideen razvoj, finansiski mo`nosti i za{tita na
`ivotnata sredina.
Koga stanuva zbor za monitoring na `ivotnata sredina se dava
mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na
zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo `ivotnata sredina kako i
identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na
monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i
pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat
procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat
odluki.
Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na
`ivotnata sredina se gleda vo:
• vklu~uvawe na socijalnite, ekonomskite i aspektite na `ivotnata
sredina;
84
• me|usektorska sorabotka;
• fleksibilnost;
• razvoj na regionalnite celi;
• konzistentnost so strete{kite opredelbi za odr`liv razvoj.
Isto taka, }e se obezbedi za{tita i odr`liv razvoj na resursite,
za{tita na `ivotnata sredina i lu|eto.
85
11. Prilozi
Lista na nacionalna zakonska regulativa
1. Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br.. 53/05, 81/05, 24/07,
159/08 i 83/09);
2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na
koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na
vlijanijata vrz `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05);
3. Pravilnik za sodr`inata na barawata {to treba da gi ispolnuva
studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz `ivotnata sredina („Sl.
Vesnik na RM” br. 33/06);
4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i
promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadol`itelno se
sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz `ivotnata
sredina i vrz `ivotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br.
153/2007);
5. Uredba za sodr`inata na izve{tajot za strategiska ocena na `ivotnata
sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/2007);
6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,
procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S,
vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za
SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/2007);
7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali
opredeleni planski dokumenti bi mo`ele da imaat zna~itelno vlijanie
vrz `ivotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br.
144/2007);
8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i
drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na `ivotnata sredina
(„Sl. Vesnik na RM” br. 147/2008);
9. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br.
51/05; izmeni 137/07 i 24/08-pre~isten tekst, 91/09);
86
10. Pravilnik za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka
obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i
140/07);
11. Zakon za gradewe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05);
12. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.
67/04; izmeni 92/07);
13. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na
kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04);
14. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 4/98; izmeni 19/00; 42/05; 46/06);
Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08 i 06/09);
15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);
16. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i
podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/1999, 71/99);
17. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04; izmeni 71/04; 107/07,
102/08 i 134/08);
18. Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM”
br. 79/07);
19. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e
naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br.
64/93);
20. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br.
20/04; izmeni 115/07);
21. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04; izmeni
14/06; 84/07);
22. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br.25/98; izmeni
06/00);
23. Zakon za za{tita pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 13/98; 33/00;
29/02);
24. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, izmeni 20/98,
40/99, 31/03, 46/05 i 10/08);
25. Konvencija za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo
(Pariz, 1972), ratifikuvana 1974 god.)
87
26. Konvencija za me|unarodna trgovija so zagrozeni vidovi diva flora i
fauna (Va{ington, 1973), ratifikuvana 1999 god.);
27. Konvencija za za{tita na migratornite vidovi divi `ivotni (Bon,
1979), ratifikuvana 1999 god.);
28. Konvencija za za{tita na diviot svet i prirodnite `iveali{ta vo
Evropa (Bern, 1979), ratifikuvana 1997 god.);
29. Konvencija za za{tita na biolo{kata raznovidnost (Rio de @aneiro,
1992), ratifikuvana 1998;
30. Konvencija za pristap do informacii, u~estvo na javnosta vo
odlu~uvaweto i pristap do pravda za pra{awa povrzani so `ivotnata
sredina (Arhus, 1998), ratifikuvana 1999 god.;
31. Konvencija za ocena na prekugrani~nite vlijanija vrz `ivotnata
sredina (Ekspo, 1991), ratifikuvana 1999 god.;
32. Evropska konvencija za predel (Firenca, 2000), ratifikuvana 2003
god.
88
Lista na relevantni EU Direktivi
Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za
aproksimacija vo `ivotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite
izmeni i dopolnuvawa:
1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES)
2. Direktiva za opasen otpad 91/689/EES, dopolneta 94/31/ES
3. Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES)
1882/2003
4. Direktiva za pakuvawe i otpad od pakuvawe (94/62/ES), dopolneta
so Regulativata (ES) 1882/2003, Direktiva 2004/12/ES i
Direktivata 2005/20/ES
5. Direktivata za sogoruvawe na otpad (2000/76/ES)
6. Direktiva na Sovetot za baterii i akumulatori {to sodr`at
odredeni opasni supstancii (2006/66/ES)
7. Direktiva za otpadna elektri~na i elektronska oprema
(2002/96/ES) dopolneta so Direktivata 2003/108/ES
8. Direktiva za obelle`uvawe na baterii (93/86/ES)
9. Direktiva za otpadni masla (75/439/EES) dopolneta so
Direktivite 87/101/EES, 91/692/EES i Direktivata 2000/76/ES
10. Direktiva za RSV/RST (96/59/ES)
11. Direktiva za dotraeni vozila (2000/53/ES) dopolneta so Odlukite
12.2002/525/ES, 2005?63?ES, 2005?437.ES i 2005/438/ES
12. Direktiva za restrikcija na opasni supstancii (2002/95/ES)
dopolneta so Odlukata 2005/618/ES, 2005/717/ES, 2005/747/ES i
2006/310/ES
13. Regulativa za prenos na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite
94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES)
2408/98, (ES) 120/97 i (ES) 2557/2001
14. Direktiva za upravuvawe so otpadot od industrija za ekstrakcija
na mineralni surovini (2006/21/ES)
89
15. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES),
dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003
16. Direktiva za nacionalni plafoni na emisii (2001/81/ES)
17. Direktiva (1999/30/ES) za grani~ni vrednosti na sulfur dioksid,
azot dioksid i azotni oksidi, suspendirani ~esti~ki i olovo vo
ambientniot vozduh, dopolneta so Odluka 2001/744/ES
18. Direktiva za benzen i jaglerod monoksid (2000/69/ES)
19. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES
20. Direktiva 2004/107/ES za arsen, kadmium, `iva, nikel i
policikli~ni jaglevodorodi vo ambientniot vozduh
21. Direktiva za trguvawe so emisii na stakleni~ki gasovi
(2003?87?ES) dopolneta so Direktivata 2004/101/ES i
Regulativata na Komisijata br 2216/2004
22. Direktiva 1999/32/ES za namaluvaweto ma sodr`inata na sulfurot
vo odredeni te~ni goriva, dopolneta so Regulativata (ES)
1882/2003 i Direktivata 2005/33/ES
23. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta
so Direktivata 2003/73/ES
24. Direktiva za kvalitet na benzin i dizel goriva (98/70/ES)
dopolneta so Direktivite 2000/71/ES, 2003/17/ES i Regulativata
(ES) 1882/2003
25. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata
2455/2001/ES
26. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so
Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003
27. Direktiva za nitrati (91/676/EES) dopolneta so Regulativata (ES)
1882/2003
28. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata
(ES) 1882/2003
29. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES)
dopolneta so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide
otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od
22.12.2007
90
30. Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES)
31. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite
(76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e
bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od
22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000.
32. Direktiva za milta od kanalizacijata (86/278/EES)
33. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe
(79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i
Regulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata
direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007)
34. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata
91/692/EES
35. Direktiva za ispu{tawe na `iva od hloroalkalnite industrii
(82/176/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES
36. Direktiva za ispu{tawe na kadmium (83/513/EES) dopolneta so
Direktivata 91/692/EES
37. Direktiva za drugi ispu{tawa na `iva (84/15/EES) dopolneta so
Direktivata 91/692/EES
38. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata
91/692/EES i Regulativata (ES) 807/2003
39. Direktiva za Strate{ka ocena na `ivotna sredina (2001/42/ES)
40. Direktiva za pristap na informacii za `ivotnata sredina
(2003/4/ES)
41. Direktiva za Ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina
(85/337/EES) dopolneta so Direktivite 97/11/ES i 2003/35/ES
91
Dodatok 1
Izvestuvawa
92
93
94
Koristena literatura
• Prostorniot plan na RM, 2004;
• Uslovi za planirawe na prostorot, planska dokumentacija za
Urbanisti~ki plan za del od selo Lozovo-Izmena i dopolna, Urban
blok 5 i 14, op{tina Lozovo;
• Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na
me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na
UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata,
institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na
za{titeni podra~ja vo Makedonija;
• Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;
• Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008
• Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot
period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;
• Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006
• Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;
• Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;
• Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;
• Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;
• Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II,
2007);
• Nacionalna strategija za monitoring na `ivotnata sredina, 2004;
• Strategija za upravuvawe so `ivotnata sredina, 2005;
• Strategija za podigawe na javnata svest vo `ivotnata sredina, 2005;
• Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata
konvencija, 2005;
• Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;
• Direktiva za stani{ta (92/43/EES);
• Direktiva za divi ptici (79/409/EES);
• Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);
• Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);
95
• Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);
• Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);
• Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina
(85/537/EES);
• Direktiva za strategiska ocena na `ivotna sredina (2001/42/ES);
• EU [estiot Akcionen Plan za `ivotna sredina (2001/42/ES);
• Direktivata na sovetot 96/61/ES od 24.09.1996 god. za integrirana
kontrola i prevencija od zagaduvaweto;
• Dostapni iskustva i praktiki.
Lista na akronimi
NEAP - Nacionalen Ekolo{ki Akcionen Plan
NZEAP - Nacionalen Zdrastven i Ekolo{ki Akcionen Plan
OV@S - Ocena na vlijanijata vrz `ivotnata sredina
SO@S - Strategiska ocena na vlijanijata vrz `ivotnata sredina
ISKZ - Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto
GUP - Generalen urbanisti~ki plan
DUP - Detalen urbanisti~ki plan
EU - Evropska unija
RM - Republika Makedonija
96
Related Documents
