INSTITUCIONALNA UREDITEV HIDROMELIORACIJ - PREGLED …mvd20.com/LETO2002/R9.pdfNa podlagi pregleda stanja ter opisa pomembnejših mejnikov v razvoju hidromelioracij v zadnjih tridesetih

S. STRAžAR

Suzana STRAŽAR *

- 56 - STANJE IN PERSPEKTIVE DELOVANJA HIDROMELIORACIJSKIH SISTEMOV

INSTITUCIONALNA UREDITEV HIDROMELIORACIJ -PREGLED STANJA IN NAČRTI ZA V BODOČE

1. UVOD - OPREDELITEV PROBLEMA S PREGLEDOM STANJA

Namen hidromelioracij kmetijskih zemljišč je , da se kmetijska zemljišča usposobijo za učinkovito

kmetijsko pridelavo s tem da načrtovano vplivamo na režim vlage v tleh . Med ukrepe hidromelioracij se štejejo ukrepi namakanja in osuševanja kmetijskih zemljišč .

Ukrep namakanja kmetijskih zemljišč vključuje vse ukrepe v izgradnjo velikih namakalnih sistemov, malih namakalnih sistemov, izgradnjo poskusnih namakalnih centrov, izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije za te posege in financiranje institucionalnih dejavnosti na področju hidromelioracij . Izgradnja velikih osuševalnih sistemov je bila ustavljena z moratorijem v letu 1990; v današnjem času pa se velikih osuševalnih sistemov ne gradi zlasti zaradi omejitev, ki jih nalaga skrb za okolje. Ukrep osuševanja kmetijskih zemljišč tako pretežno vključuje zgolj institucionalno ureditev že obstoječih velikih osuševalnih sistemov, v bodoče morebiti tudi ukrepe sanacije le teh in eventuelne manjše posege osuševanj v sklopu ukrepov agromelioracij .

Izkušnje z melioracijskimi poseg i na naših tleh segajo že več stoletij nazaj , pri čemer so bili prvi večji osuševalni posegi izvedeni že v 18. in 19. stoletju . Pomen teh posegov, kakor tudi vseh kasnejših posegov (zeleni krog) in investicije, ki so bile vložene v njih je težko pravilno vrednotiti . Na podlagi ocene, da je bilo v Sloveniji z gradbenim posegom osuševanja kmetijskih zemljišč v dveh slabih dekadah izvedenih okoli 80.000 ha in okvirni vrednosti 0.5 mio SITIha, lahko enostavno pridemo do ocene skupne vrednosti teh izvedenih osuševalnih sistemov, ki tako znaša okoli 40 milijard SIT. V kasnejšem obdobju izgradnje velikih melioracijskih sistemov, so se pretežno izvajali veliki in majhni namakalni sistemi , ki jih je do danes izgrajeno nekje okrog 15.000 ha. Cena infrastrukture namakalnih sistemov pa se giblje nekje med 0,7 mio SIT/ha do 1,5 mio SITIha, kar je cena brez izvedbe akumulacije. Dejansko vrednost namakalnih sistemov je tako precej težje oceniti , predvsem največji namakalni sistem v državi - t.j . NS Vogršček v Vipavski dolini , ki ima izgrajeno 8 mio m3 veliko vodno akumulacijo. Tu so še tri druge večje akumulacije, ki so v katastrofalnem stanju . Ocena investicij v velike namakaine sisteme »čez prst« predstavlja okrog 30 milijard SIT, kar bo po končani izvedbi Katastra melioracijskih sistemov in naprav, ki je v izvajanju , sigurno predstavljeno še z mnogo večjo številko.

Grobo ocenjena skupna vrednost obstoječih hidromelioracijskih sistemov v Sloveniji je tako okrog 70 milijard SIT in predstavlja tako veliko in pomembno infrastrukturo, da je za njo potrebno določiti institucionalni okvir. Vse navedene investicije je namreč potrebno v teku njihovega življenjskega cikla aktivno spremljati in skrbeti za njihovo pravilno vzdrževanje, upravljanje in delovanje.

2.0 PREGLED STANJA

2.1 Zgodovina področja hidromelioracij v Sloveniji - Pomembni mejniki in pomembnejši programi, ki so se izvajali na področju hidromelioracij:

Izvajanje osuševalnih sistemov po Sloveniji - izvajalec Zveza vodne skupnosti Slovenije (v nadaljevanju kratica ZVSS);

Izvajanje velikih namakalnih sistemov v Sloveniji - Namakalni sistem Vogršček v Vipavski dolini ;

Suzana STRAŽAR, univ. dipl. inž. gradb., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 56-58

1000 Ljubljana.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002

- 57-S. STRAZAR

STANJE IN PERSPEKTIVE DELOVANJA HIDROMELIORACIJSKIH SISTEMOV

Vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov se je do leta 1989 opravljalo v skladu z navodili obora za melioracije pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije;

Razpad ZVSS leta 1989. PO razpadu ZVSS, pa do sprejema Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnem besedilu - ZKZ) Uradni list RS, št.59/96, t.j . do leta 1996, so za vzdrževanje melioracijskih sistemov skrbele občine , oziroma njihove upravne enote, ki so prav tako bile glavne nosilke nadaljnjih investicij v to infrastrukturo;

Moratorij na izvajanje osuševalnih sistemov 1.1990;

Sprejem ZKZ, ki predvideva tudi ureditev področij melioracij z napovedanimi podzakonskimi akti in predpisi na področju hidromelioracij , ki so se začeli pripravljati šele v letu 2002. Le ti so:

o 79.člen ZKZ: minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, predpiše merila za to, kaj se šteje za velike in male namakaine sisteme.

o 91 . člen ZKZ: ministrstvo, pristojno za kmetijstvo določi upravljalce melioracijskih sistemov, ki pripravijo program rednega delovanja in vzdrževanja melioracijskih sistemov ter finančni načrt

o 93 . člen ZKZ: minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše vsebino in način vodenja katastra melioracijskih sistemov.

o 96. člen ZKZ: minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše vsebino, način in postopek vodenja in vpisa v register melioracijskih skupnosti.

o 98. člen ZKZ: minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, podrobnejše predpise o uvedbi, izvajanju, delovanju in vzdrževanju melioracijskih sistemov.

o 118. člen ZKZ: določitev lastništva velikih osuševalnih in namakalnih sistemov.

Kot posledica dvoletne suše v začetku devetdesetih je leta 1994 vlada na svoji 169-ti seji sprejela »Strategijo namakanja kmetijskih zemljišč RS« , v okviru katere je bilo dogovorjeno, da bodo v obdobju petih let izgradili namakaine sisteme za 10.000 do 12.000 ha površin . Do leta 2000 se je po območjih opredeljenih v tem programu izvedlo približno 4000 ha novih namakalnih sistemov.

Za ta namen izpeljave ti. Projekta namakanja kmetijskih zemljišč Republike Slovenije je bilo pri Svetovni banki najeto posojilo za izdelavo dokumentacije za projekt namakanja, ki ga je izdelovalo mednarodno uveljavljeno podjetje AFC iz Bonna. Leta 1999 so bile tako izdelane študije izvedljivosti namakanja po posameznih regijah , ki so zajemale 3614 ha obravnavanih površin. Rezultati študij izvedljivosti so bili , da je od teh površin 2785 ha ekonomsko opravičljivih , to pomeni da je njihova interna stopnja donosnosti večja od 11,5 %, kar so bili kriteriji Vlade RS in pa kriteriji Svetovne Banke. Kot ekonomsko opravičljiva se je izkazala pridelava intenzivnih kmetijskih kultur (npr. sadje, zelenjava, trsničarstvo) , oziroma kmetijskih kultur, ki se jim vrednost hektarskega donosa z namakanjem izrazito poveča (npr. sladkorna pesa, krompir) .

Z zaključitvijo l!.faze Nacionalnega programa namakanja, ki smo ga izvajali s kreditom Svetovne Banke, v letu 1999, so se glavne aktivnosti v izvajanju velikih namakalnih sistemov zaključili. Začelo se je izvajati nekaj novih velikih namakalnih sistemov po predlogih iz I !.faze, vendar pa zaradi izrazito nefunkcionalne institucionalne ureditve le ti sploh niso oziroma so zgolj izjemoma in delno zaživeli.

V letu 2000 pa se je končalo še zadnje »simbolično« vzdrževanje osuševalnih sistemov. Po razpadu Zveze vodnih skupnosti Slovenije, se institucionalni okvir za upravljanjanje s hidromelioracijami, za vodenje novih investicij in za organiziranje uporabnikov, več ni vzpostavil. Organizacija le tega -oziroma ponovna institucionalna ureditev je potrebna tako iz vidika vzdrževanja že obstOječe

infrastrukture, kot tudi iz vidika potreb po izgradnji novih namakalnih sistemov. Pomanjkanje sredstev in posledično pomanjkljivo vzdrževanje je posebno v zadnjih letih privedlo do tega, da so nekateri hidromelioracijski sistemi že na meji obratovanja in bi zato eventualno neukrepanje lahko vodilo v velike stroške sanacije ter močno ogrozilo kakovostno kmetijsko pridelavo.


- 58-S. STRAžAR


2.2 Strnjene ugotovitve pomanjkljivosti na področju hidromelioracij po pregledu stanja do začetka leta 2001

2.2.1 Nimamo osnovnih evidenc o velikih hidromelioracijah v Sloveniji:

Do leta 2001 so obstajali samo nekateri popisi hidromelioracijskih območij , s približnimi evidencami o njihovih velikostih , ki so bile povzete predvsem iz občinskih odlokov o uvedbi melioracijskih območij , oziroma iz Odredb o uvedbi hidromelioracijskih sistemov. Pri tem je potrebno poudariti, da ni bilo preverjeno, če so sistemi v resnici bili izgrajeni, oziroma , če so bili izgrajeni v celotnem po odloku oziroma odredbi predvidenem obsegu. Glede na postopek zbiranja sredstev za vzdrževanje in redno delovanje hidromelioracij, ki je predviden v 95. členu ZKZ, pa so sploh nujno potrebni podatki tudi pripadajoče parcelne številke za posamezne hidromelioracijske sisteme. Potrebno je pripraviti osnovno evidenci o hidromelioracijskih sistemih in na podlagi podatkov tudi ugotoviti , kakšno je dejansko lastniško stanje teh sistemov, saj je predvsem pri namakalnih sistemih v procesu prenosa investitorstva »v imenu države« , postalo marsikje zelo nejasno, kdo je pravzaprav sploh lastnik izgrajene infrastrukture.

2.2.2 Nimamo sredstev za izvajanje vzdrževanja, sanacije in novogradnje:

Glede na zakonsko predvideni postopek zbiranja sredstev za redno delovanje in vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov, je nujno potrebno vzpostaviti bazo parcelnih številk, ki se bo naslonila na Centralno bazo zemljiškega katastra (ki jo pokriva GURS), od koder bomo pridobili tudi potrebne lastniške podatke. Navezovali pa se bomo tudi na zakupniške podatkovne baze (Sklad kmetijskih zemljišč) . Sredstva za sanacijo hidromelioracijskih sistemov je nemogoče predvideti v trenutni fazi poznavanja hidromelioracijskih sistemov. Potrebno je urediti ustrezno javno službo za vodenje hidromelioracij , ki bo izpolnila bazo hidromelioracijskega katastra naprav - popisa la vso infrastrukturo znotraj hidromelioracijskih sistemov. Takemu katastru hidromelioracijskih naprav bo nato potrebno z ovrednotenjem materiala in cenitvijo objektov določiti realno vrednost Istočasno bi bilo potrebno vzpostaviti tudi učinkovit pregled delovanja sistemov. Na podlagi združenih podatkov pregleda delovanja hidromelioracijskih sistemov in podatkov iz katastra hidromelioracijskih naprav je potrebno določiti amortizacijsko stopnjo in se na nivoju države odločiti o vlaganjih v sanacijske ukrepe. Glede vlaganja v novogradnje, pa je potrebno s ponovno povrnitvijo ugleda področju hidromelioracij in seveda z ustreznimi političnimi odločitvami začeti izvajati že dolgo načrtovane in pripravljene projekte izgradnje novih namakalnih sistemov. Tokrat je potrebno slediti hkratnemu razvoju potrebne infrastrukture za skladiščenje proizvodov ter razvoju trženja . Pri vlaganjih je potrebno vključiti tudi regionalna sredstva ter regionalne gospodarske interese.

2.2.3 Nimamo urejene institucionalne ureditve vodenja hidromelioracij

Na podlagi pregleda stanja ter opisa pomembnejših mejnikov v razvoju hidromelioracij v zadnjih tridesetih letih je očitno, da je po razpadu ZVSS potrebno ponovno vzpostaviti ustrezen način gospodarjenja z obstoječimi hidromelioracijskimi sistemi , ter vzpostaviti ustrezen institucionalen okvir za izgradnjo novih hidromelioracijskih sistemov. Glede na zakon , ki ureja gospodarske javne službe, je potrebno pripraviti uredbo o delovanju hidromelioracijske javen službe, ki bo skrbela za razvoj tega področja .

3.0 Aktivnosti v zadnjem letu za rešitev problemov

3.1 Ureditev evidenc (več o tem v Prilogi 1)

Naš doslej največji korak pri vzpostavljanju sistema gospodarjenja s kmetijskimi hidromelioracijami, se je začel z izvedbo celovite evidence melioracijskih sistemov in naprav, ki se bo poimenovala po ZKZ v »Kataster melioracijskih sistemov in naprav (v nadaljevanju KatMeSiNa)«.


- 59-S. STRAŽAR


Nastajajoči KatMesiNa se je oprl na že pripravljene dokumente iz preteklih let, ter na zakonsko predvideno vsebino iz ZKZ

prva metodologija Kataster objektov in naprav za namakaine sisteme in za osuševalne sisteme, ki jo je leta 1996 pripravil VGB iz Maribora; V letu 2000 pa je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za mehaniko tekočin z laboratorijem iz Ljubljane nadgradila osnovno metodologijo in izdelala Metodologijo za evidenco namakalnih sistemov imenovano EviNaS.

Osnovne značilnosti nastajajoče baze in aplikacije KatMeSiNa:

Baza in aplikacija KatMeSiNa je formirana na osnovi izdelane baze v letu 2000 in 2001 , ki smo jo do sedaj imenovali EviMeS (Evidenca Melioracijskih Sistemov) . Le ta je vzpostavljena v podatkovni bazi MS SQL 2000 in ima atributen ter grafičen del , svojo zaslombo pa v vzpostavljen em fizičnem arhivu. Trenutno baza in aplikacija vsebujeta samo podatke o melioracijskih sistemih, melioracijskih naprav še nima vgrajenih (računamo , da bomo ta del dopolnili s pomočjo upravljalcev velikih hidromelioracijskih sistemov in z ustreznim sistemom nadzora nad izvedbo tega dela katastra) . Do konca leta 2002 smo evidentirali v KatMeSiNa približno 620 sistemov, od tega imajo popolno bazo (dela brez katastra naprav) za dobro tretjino katastra . Za potrebe odmere smo dopolnili še naslednjo tretjino podatkov o pripadajočih parcelah v hidromelioracijskih sistemih. Delo polnjenja baze in nadgradnjo aplikacije mislimo zaključiti do let 2004. Baza in aplikacija KatMeSiNa bo omogočala pomoč pri nadzoru nad upravljanjem, pri postopku odmere, pri izvajanju upravljanja, pri kontroli kmetijske inšpekcije, ter pri vseh ostalih evidencah v državni upravi , kjer potrebujejo podatke o hidromelioracijah.

Trenuten izgled baze KatMeSiNa vsebuje:

Glej priloga 1 - več oKatMeSiNa.

3.2 Osnutek uredbe o javni službi na področju kmetijskih hidromelioracij

V letu 2002 smo razpisali v upravljanje z vzdrževanjem 150 veliki hidromelioracijskih sistemov, za katere smo imeli na razpolago vse potrebne podatke. Razpis je bil sestavljen iz sklopov in je bil uspešen za cca 100 melioracijskih sistemov. V začetku naslednjega leta bomo te razpise še širili za vsa na novo obdelana področja , ter ponavljali za neuspešno oddane hidromelioracijske sisteme. V začetku naslednjega leta predvidevamo urediti tudi pravni položaj javne službe na področju hidromelioracij . Osnovne karakteristike predvidene uredbe sledijo v nadaljevanju.

Omenjeni osnutek je sestavljen kot »Uredba o dejavnosti in pogojih opravljanja gospodarske javne službe na področju kmetijskih hidromelioracij ter o pogojih za dodelitev koncesij za opravljanje javne službe za področje kmetijskih hidromelioracij . S to uredbo bi se določale dejavnosti in storitve obvezne državne javne službe na področju kmetijskih hidromelioracij . Urejala bi način in obliko njihovega izvajanja, strokovno tehnične , organizacijske in razvojne naloge javne službe, varstvo uporabnikov storitev in vire financiranja ter druga vprašanja , ki so povezana z izvajanjem javnih služb na tem področju .

Povzetek teh določil je naslednji : >- Izvajanje melioracij in komasacij mora potekati v skladu s planskimi akti RS in občin , ter v

skladu s programom MKGP; " Storitve javne službe na področju melioracij so: celotni inženiring od projektiranja do izgradnje

(vključno s pridobivanjem vseh upravnih dovoljenj) , pri tem je pomembno, da mora poskrbeti za ureditev katastra za izvedeno melioracijo in pripraviti vse potrebne dokumente za upravljanje (pravilnik o namakanju, pravilnik o vzdrževanju infrastrukturnih objektov in naprav); kot upravljalec novo izgrajenega sistema pa nadalje pridobiva, zagotavlja in usmerja sredstva za izgradnjo, razširitev , delovanje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.

, Storitve javne službe na področju komasacij so podobne, le da je poudarek na upravnih postopkih , pritožben ih postopkih in na večji problematiki vpisa nove parcelacije v zemljiško knjigo .

,. Javno službo izvajajo koncesionarji. , Za varstvo uporabnikov storitev javne službe po tej uredbi se oblikuje svet uporabnikov

za posamezno hidromelioracijsko oziroma komasacijsko območje.


- 60 -S. STRAŽAR


3.3 Potrebna finančna sredstva in predlogi za njihovo zagotovitev

proračunska sredstva; sredstva pridobljena iz prodaje državnih zemljišč ; pred pristopna sredstva iz EU ; sredstva pridobljena s koncesijskimi pogodbami (ta pridejo v poštev šele po dokončanju Katastra melioracijskih objektov in naprav, po ureditvi lastništva obstoječih sistemov ter po uvedbi institucionalne ureditve) ; regionalna sredstva; potrebno razmisliti o participaciji kmetov pri celotni investiciji , ki pa je tudi v tujini max. 20%, s tem, da moramo upoštevati , da je za našega kmeta že namakaina oprema in pridobitev vseh soglasij in dokumentov v upravnem postopku, velik delež in da predstavlja včasih tudi do 20% vrednosti celotne investicije ali pa celo več - odvisno pač od tehnologije namakalnega sistema; sredstva iz spremembe namembnosti zemljišč .

4.0 NAČRTI ZA V PRIHODNJE

Trenutno stanje z nakopičenimi težavami iz prejšnjih let kliče k intenzivnem delu na različnih področjih. Ta področja so:

~ Dokončna vzpostavitev KatMesiNa. ~ Opredelitev lastništva melioracijskih sistemov - še posebej namakalni sistemi kot gradbeni

objekti morajo imeti lastnika, ki je sposoben investicijskih nalog, ki ima za to urejen sistem financiranja , planiranja , nadzora idr.;

~ opredelitev upravljalcev, združenj uporabnikov, idr. melioracijskih sistemov; >- splošna pravna in institucionalne ureditev področja namakanja in osuševanja ; :J.- ureditev sistema izobraževanja in razvoja pridelave na melioriranih območjih ;

~ opredelitev nalog in koordinacije z Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ; ~ povezava s sistemom gospodarjenja z vodami , ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje in

prostor (vodni viri , ureditev primarne odvodnje) ; ~ Določanje prizadetosti zaradi suše s pomočjo daljinskega zaznavanja; >- Priprava potrebnih podzakonskih aktov in predpisov s področja hidromelioracij .

5.0 LITERATURA

1. Zakon o kmetijskih zemljiščih , Uradni list RS št. 59/1996.

2. Izhodišča normativne ureditve nacionalnega projekta namakanja, Inštitut za javno upravo na Pravni fakulteti , jul. 1994.

3. Nacionalni program nanamakanja RS, Biotehniška fakulteta , Oddelek za agronomijo, Ljubljana 1994.

4. Izdelava strokovne podlage !.faze izvajanja NPN, Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana, dec.1994.

5. Študija izvedljivosti namakalnih sistemov v Sloveniji , AFC iz Bonna, dec.1998.

6. Program vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov za leti 2001 in 2002, Suzana Stražar, interni planski dokument MKGP, ju1.2001 .

7. Program področja hidromelioracij do leta 2008, Suzana Stražar, interni planski dokument MKGP, okt.2001 .

8. Predlog zakona o družbi za melioracijsko infrastrukturo v Republiki Sloveniji , dr. Primož Banovec, okt.2001.


- 61 -S STRAŽAR


Priloga 1 - več o Katastru Melioracijskih sistemov in naprav:

Sestavni deli KatMeSiNa:

1. Fizični arhiv

Urejen in dostopen fizični arhiv predstavlja osnovo za vzpostavitev učinkovite evidence ter baze KatMeSiNa. Organizacija fizičnega arhiva predstavlja:

zbiranje in urejanje vseh obstoječih dokumentov, ki se nanašajo na načrtovanje , izvedbo, financiranje, lastništvo, pogoje delovanja idr; vsebuje prenesen ohranjen del arhiva odbora za melioracije Zveze vodnih skupnosti Slovenije (precej pomanjkljiv) in arhivi iz drugih lokacij ; kopirani manjkajoči ključni dokumenti (uredba o uvedbi melioracijskega postopka, zapisnik o tehničnem prevzemu, ipd.) zbrani na verifikacijah po Sloveniji ; trenutno je v fizičnem arhivu zajetih in urejenih 611 melioracijskih območij , približno 280 m' (tekočih metrov) fizične dokumentacije.

2. Atributni del baze

Metodologija in podatkovni model atributne baze naj bi omogočal vzpostavitev metodoloških osnov za zbiranje naslednjih podatkov:

evidenco površin , ki so opremljene z namakalnimi sistemi oz. se na njih redno ali občasno izvaja namakanje, evidenco lastništva in upravljalcev namakalnih sistemov, evidenco porabe vode za namakanje, evidenco vzdrževanja namakalnih sistemov in investicij vezanih na namakaine sisteme, evidenco objektov, naprav in ureditev na namakalnih sistemih , evidenco vodnih virov , ki so uporabljani za namakanje, evidenco obstoječih upravnih dokumentov izdanih za obratovanje namakalnih sistemov, evidenco koordinat odvzemnih mest oz. črpališč ,

povezavo z drugimi podatki (atributi), vezanimi na namakalni sistem in na modeliranje.

Razvoj in vsebina baze podatkov je zasnovana na programskem orodju Microsoft SQL server 2000 z odjemalci Microsoft Access , ki omogoča prenos in enostavno prilagoditev poljubnemu programskemu okolju , enostavno preglednost in možnost modifikacije glede na izražene dodatne potrebe.

Struktura atributne baze - glej prilogo 1.

3. Prostorsko umeščen del baze

Trenutno jo sestavljajo obodi že obdelanih 190 melioracijskih območij , ter centroidi za večino ostalih zavedenih melioracijskih sistemov iz atributnega dela baze. Gradila se je v programskem okolju Esri ArcView 3.2.

Podlage za izvedbo so obstoječe grafične baze Geodetske uprave RS in sicer digitalni katastrski načrti (DKN) ter digitalni ortofoto načrti (DOF).

Pri postopku vnosa podatkov se označijo parcele, ki so vključene v melioracijsko območje. Korektnost obsega se preveri ob vključitvi podlage DOF (izključitve parcel cest, poti , potokoV, ... ) ter na podlagi verifikacij na terenu . Končno se oblikujejo poligoni obodov melioracijskih območij .


- 62 -S STRAžAR


4. Komunikacija med deli baze in bazami podatkov z zunanjimi programskimi okolji (GIS, CAD in druga okolja)

Sama baza podatkov je zasnovana kot samostojen programski sklop, ki ga povezujemo z drugimi orodji za pregled podatkov. Tak pristop omogoča večjo fleksibilnost pri delu s programskim okoljem EviMeS, saj je za začetno delo za začetno polnjenje evidence in verifikacijo metodologije v praksi načeloma dovolj , da na računalniku obstaja program MS Access '97. Za pregled prostorsko umeščenih podatkov se lahko uporablja programa Esri ArcExplorer 2.0.

Programsko orodje EviMeS izkazuje maksimalno učinkovitost ob polni podpori programskega paketa Esri ArcView 3.2, glede na potrebe (baza podatkov upravljalcev) pa tudi v Autodesk AutoCad 2000.

Struktura atributne baze


S. STRAŽAR

/ I

- 63- STANJE IN PERSPEKTIVE DELOVANJA HIDROMELIORACIJSKIH SISTEMOV

Trenutna arhitektura IT sistema

o =

\ I

= o [] o []

[] [] [] []

MOBILNA ENOTA

- NAROČ NIK

PODATKOVNI

STREŽNIK

SKLADiŠČE PODATKOV

D

D

D

ZRCALNI PODATKOVNI STREŽNIK

SKLADiŠČE PODATKOV

D Are View ,-::r:===r::'...,

D

OGLED PODATKOVNEGA SKLADiŠČA EviMeS

.. :: EviMe5 - Evidenca melioracijskih sistemov

Ble ~dit Insert Becords ~ndow tielp

Verzija: 8.2.2002


- 64-S. STRAŽAR


Uporabniški vmesnik EviMeS

PODATKI O MELIORACIJSKEM SISTEMU

~ r~jf~<l~i~~~.~~ _, 102051 Šifra Hell) I :III-.e Sišt-e;1~~1 ---_ N~m .. k .. nje s~dovnj~kov n .. območju Brežic. Arnovo selo

[Tip sistema ! INamakalnisistem:o:JUpl.wllaellot.1I1BREŽICE :O:J IBlllto povl~in.iJ I 36,6 ~ N<llllak.1Intl l e(J ijall spodnja Sava - spodnja Kr:o:J

rNetop;w;;i,~a ~ I 36,6 ~ Regija IISpodnjeposavska regija :O:J lQatlllH iZ9.I.~ Občina I :Op~s_~~_~!l~ __ J Namakaino območje se nahaja na območju Brežic, v bližini Arnovega sela,

kjer se zaradi ugodnih pogojev za sadjarstvo veliko kmetij ukvarja s pridelavo sa dja .

Za namakanje 15,01 ha naj bi služila akumulacija velikosti 21000 m3. Dotok v akumulacijo predstavlja manjši potok.

n" .... ...J • • :..J .............. : ..... I ~ ..... ..... I::;:::: ................................ ..... 1, ........... : ...... 1/ ......... 1: .... ;:,: ......... 1" ........................................... ;;,...,1 , ;

lIIlveSti.-o.----J ISadjarsko društvo Posavje, Podružnica Brežice :O:J Podrobno I ~~~~~ ___ l IMINISTRS1VO ZA KMETIJS1VO, GOZDARS1VO IN PREHF:o:J Podrobno I ilzvaja lec IIIGA, d O o, Ljubljana :O:J Podrobno 1 I~~~~ ___ J I ij Podrobno I lUpI avljalec JI :O:J Podrobno I I 1,-0--,-P_O_II_1 1_) 8 __ ---->1 Ko se je hotelo pristopiti k izvedbi namakalnega sistema, so se

pojavile želje po razširitvi sistema oziroma oziroma vključitvi dodatnih površin (cca. 11 ,37 ha) za namakanje. Nove skupne površine so 26,38 ha, to je 1. faza . II f::!7::! im::! nn\lrqinn 1 n ?? h::! tnrpi ip c:kl !nnn ih h h::!

~'!.pis.~ ___ , /1 Datum zapisali 2.11 .2001

Record: .!!l.!J I


Vnos Pan:el Dokument

Vnos Subjekta

- 65 - STANJE IN PERSPEKTIVE DELOVANJA S. STRAŽAR HIDROMELIORACIJSKIH SISTEMOV

Uporabniški vmesnik EviMeS - PRIMER 2

PODATKI O DOKUMENTACIJI ~ - -=.lQJ~ " D ....... l IIB 5<an DokumentaciJa ,.1

r

~ ril~ tloktllJtellt.lcij e llproJekt za Izvedbo (PII) :::J 5 i '> t ~ 11I I I N .)Itt.)~allj e S,) ~ l ovnj ,' ~ tW Il.l t\ I"ll ocju Bl ez ic. A ln j) \~ lill e 11,lama'anJ. sa dovnjakov na obmotJu Brežrc

- dodatne povr~me .

~ l ~vilk.l 11925194

" lev. VL II O .lttJlll II 1219"J5

Ul,is IIVsebrn. 1:. lehnrčno poroč,lo ~ ~~~:'~n~e~~I~:~d'zmeraml

Ploj. kl,,"1 IlpROJEKT INZENIRING O ° O :::J N.)t oc nik IISadJarsko d,u šlvo Posa'1e, Podružnrca Brežice :::J

Opolnh e Ild opoln;tev projekta 165414·93·2

lok" cij ,' IIMINISTRSTVO lA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN P:::J

Z·'l,i<;.-, I 11'1 ~ Dok-ume-liti I

o.l'tIIll l,'pis.,ll 2 lt 2001

~ Ili, 1 • 1 ··1 ~ 1 ~)( 1 9·1

Podloimo I Podlol>no I

Vnos I S'lblekt;l

Podi olmo I Vnos I

LoII~(tte

~

lill e tl')~Hm e llt .)dj e .IlN arnakanJe sadovnjakov na obmOČJU BrežiC ,- dodatne površine ·

Z" l'is,)111i (j,,,.,,,, l" l'i S,,11 2 11 200 1

Sk'-'lI i1dll., d o ~, lIllI e I11 ' l cij. 1 I

S .... aul\je udo'tn~"o. n. obmo(ju Krtlk · .a...ur_""",",jOof _

-_ .. ---

Record: .!!l!J ~ ..!l!!.l!.!J ri • (f Iltered) d ., Record: ~ ~ ..!l!!.l!.!J of 1 (fllt.red)

Uporabniški vmesnik EviMeS - PRIMER 2

PODATKI O PARCELAH -,." ..... -~.


S. STRAžAR · 66 · STANJE IN PERSPEKTIVE DELOVANJA

HIDROMELIORACIJSKIH SISTEMOV

DIAGRAM VNOSA PODATKOV V PROSTORSKO BAZO

Pregled dokumentacije o mel. območju in iskanje

ustrezne situacije

1 Iskanje lokacije mel. območja v okolju

ArcView

1 Vnos OKN , kateri se

nahajajo na lokaciji mel. območja

1 Označevanje parcel, ki

se nahajajo v mel. območju

1 Združevanje parcel v poligon meLobmočja

I ~ ~

Popravljanje mej Izločanje parcel, ki niso

poligona kmetijska zemljišča (vizualni postopek)

1 1 Izdelava naslednjega

Sortiranje opisnega dela poligona meLobmočja ,

prostorske baze OKN če je ta v več KO

1 1 Združevanje poligonov

Kopiranje parcelnih

mel. območja številk iz opisnega dela

prostorske baze

1 1 Vpis šifre mel. območja v Izbor ustreznega KO v

opisni del prostorske bazi EviMeS baze v ArcView (SQL Server 2000)

1 1 Relacijska povezava Lepljenje parcelnih med atribut. bazo in številk v bazo EviMeS

prostr. bazo (SQL Server 2000)

1 1 Pregledovanje

Kontrola parcelnih številk glede na

prostorskih podatkov evidentirano rabo

M i Š i ČEV VODARSKI DAN 2002

S. STRAŽAR - 67-

VNOS PARCEL:


• Iz DKN-ja v ArcView pridobimo podatke o parcelah melioracijskega območja in jih vnesemo v pogovorno okno 'vnos parcel' , kjer moramo izbrati v spustnem meniju katastrsko občino , v kateri so te parcele. Parcele prilepimo v desno polje (le to je podobno kot v Microsoft Excel-u) .

~ MeLobm: IMelioracija Podlipske doline

'::oJ O 2654 O 2655 O 2662 O 2672 O 2661 O 2688 O 2676 O 2660 O 2658 O 2656 O 2689 O 2690 O ., 2677 O 2678 O 2682 O 2683 O 2684 O 2691 O 2692 O 2680 O

Zopl<: J.ll.~::r~ , 'J"I

• ·Na razpolago sta nam tudi okni 'popravi parcele' kjer lahko izbrišemo ali urejamo več parcel hkrati in 'pregled parcel' za lažje pregledovanje vnosa parcel

~ Parcele Pregled ~


INSTITUCIONALNA UREDITEV HIDROMELIORACIJ - PREGLED …mvd20.com/LETO2002/R9.pdfNa podlagi pregleda stanja ter opisa pomembnejših mejnikov v razvoju hidromelioracij v zadnjih tridesetih

Documents