VPLIV RAČUNALNIŠTVA V OLAKU NA POSLOVANJE The Impact … · 1 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Računalništvo v oblaku je ena izmed pomembnejših novosti, ki so

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

Delo diplomskega seminarja

VPLIV RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU NA POSLOVANJE

The Impact of Cloud Computing on Business

Kandidat: Jean Luc Bučar

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje

Mentor: prof. dr. Samo Bobek

Študijsko leto: 2013/2014

Maribor, september 2014

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. prof. Samo Bobek za pomoč pri nastajanju diplomskega seminarja. Prav tako pa se zahvaljujem Tini in Mici, ki sta mi skozi vsa leta študija stali ob strani.

POVZETEK

Računalništvo v oblaku je širok pojem, njegov pomen pa je vedno bolj cenjen v podjetjih. Podjetjem namreč uporaba računalništva v oblaku prinese veliko prednosti, od dostopnosti do podatkov kadarkoli in kjerkoli do cenovno ugodnega shranjevanja podatkov. Ker pa je na trgu oblačnih storitev veliko ponudnikov, je namen tega diplomskega dela raziskati in primerjati ponudbo največjih ponudnikov oblačnih storitev shranjevanja podatkov. Diplomski seminar predstavi in razišče osnovne pojme računalništva v oblaku, kot so razvoj, modeli in storitve računalništva v oblaku ter vpliv na poslovanje. Drugi del diplomskega dela pa predstavi najbolj poznane ponudnike oblačnih storitev in sicer Amazon, Google in Microsoft, ter razišče njihovo ponudbo oblačnih storitev.

Ključne besede: računalništvo v oblaku, shranjevanje podatkov, ponudniki oblačnih storitev.

ABSTRACT

Cloud Computing is a broad concept and its importance is increasingly appreciated in the business environment. The use of cloud computing brings many advantages, from access to information anytime and anywhere to affordable data storage. However, since there are many different cloud providers on the market, the purpose of this diploma work is to explore and compare offers of the largest cloud storage providers. In this diploma, we will present and explore basic concepts of cloud computing, such as the development, service models and cloud computing and its impact on business. The second part of diploma presents the best known providers of cloud services, namely Amazon, Google and Microsoft, as well as explore their cloud services offers.

Key Words: Cloud Computing, Cloud Storage, Cloud Providers

i

KAZALO

1 UVOD_________________________________________________________________________________ 1 1.1 Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 1.2 Namen in cilji diplomskega seminarja ________________________________________________ 1 1.3 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 1 1.4 Predvidene metode raziskovanja ____________________________________________________ 1

2 RAZVOJ IN OPREDELITEV RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU _____________________ 2 2.1 Razvoj računalništva v oblaku _______________________________________________________ 2

2.1.1 Mejniki računalništva v oblaku __________________________________________________ 3 2.2 Opredelitev računalništva v oblaku __________________________________________________ 5

3 OBLIKE IZVEDBENIH MODELOV RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU ______________ 7 3.1 Javni oblak ______________________________________________________________________ 7 3.2 Zasebni oblak ____________________________________________________________________ 8 3.3 Hibridni oblak ____________________________________________________________________ 9 3.4 Posebne oblike izvedbenih modelov ________________________________________________ 10

3.4.1 Oblaki skupnosti (oblaki glede na panogo) _______________________________________ 10 3.4.2 Regionalni oblaki ____________________________________________________________ 10 3.4.3 Vladni oblaki _______________________________________________________________ 10

4 STORITVE OBLAKA ______________________________________________________________ 11 4.1 Platforma kot storitev (angl. Platform as a Service - PaaS) _______________________________ 11 4.2 Infrastruktura kot storitev (angl. Infrastructure as a Service - IaaS) _______________________ 11 4.3 Programska oprema kot storitev (angl. Software as a Service - SaaS) ______________________ 12 4.4 Poslovni proces kot storitev (angl. Business Process as a Service - BPaaS) __________________ 13 4.5 Ostale storitve računalništva v oblaku _______________________________________________ 13

4.5.1 Namizje kot storitev (angl. Desktop as a Service - DaaS) ____________________________ 13 4.5.2 Identiteta kot storitev (angl. Identity as a Service - IDaaS) ___________________________ 13 4.5.3 Računalništvo z velikim številom podatkov kot storitev (angl. Data-Intensive-Computing as a Service) 13 4.5.4 Človek kot storitev (angl. Human as a Service) ____________________________________ 14 4.5.5 Pomnilniški oblaki (angl. Storage as a Service) ____________________________________ 14

5 VPLIV RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU NA POSLOVANJE _______________________ 15 5.1 Vpeljava računalništva v oblaku v podjetje ___________________________________________ 15 5.2 Prednosti uporabe računalništva v oblaku za podjetje __________________________________ 16 5.3 Tveganje uporabe računalništva v oblaku za podjetje __________________________________ 17

6 PRIHODNOST RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU __________________________________ 19 6.1 Predpostavke za razvoj računalništva v oblaku ________________________________________ 19 6.2 Napovedi za prihodnost __________________________________________________________ 20

7 ANALIZA PONUDNIKOV STORITEV SHRANJEVANJA V OBLAK _____________ 22 7.1 Opis ponudnikov in njihove ponudbe oblačnih storitev _________________________________ 22

7.1.1 Amazon in Amazon Web Services (AWS) _________________________________________ 22 7.1.2 Google in Google Cloud Platform _______________________________________________ 23 7.1.3 Microsoft in Microsoft Azure __________________________________________________ 23

7.2 Primerjava ponudbe shranjevanja podatkov v javni oblak _______________________________ 24 7.3 Analiza ponudbe storitve shranjevanja v oblak ________________________________________ 26

ii

7.4 Ugotovitve _____________________________________________________________________ 28

8 SKLEP ______________________________________________________________________________ 29

LITERATURA IN VIRI __________________________________________________________________ 31

KAZALO SLIK

SLIKA 1: MEJNIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU ............................................................................................. 3 SLIKA 2: MAGIČNI KVADRANT PONUDNIKOV STORITEV SHRANJEVALNEGA PROSTORA V JAVNEM OBLAKU

.......................................................................................................................................................... 24

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Računalništvo v oblaku je ena izmed pomembnejših novosti, ki so se pojavile na področju informacijske tehnologije. Beseda oblak se nanaša na podatkovne centre, ki so v lasti različnih ponudnikov, na katerih imajo podjetja lahko zakupljene shranjevalne kapacitete. Danes se podjetja skoraj ne morejo več izogniti prehodu v oblak, saj morajo imeti dostop do svojih podatkov kadarkoli in kjerkoli po čim bolj ugodni ceni. Računalništvo v oblaku je za podjetja lahko velika prednost, saj ne potrebujejo vlagati v lastno strežniško infrastrukturo, ampak jo lahko zakupijo. Na trgu se pojavlja vedno več ponudnikov oblačnih storitev, zato lahko podjetje izbere tudi neprimernega ponudnika. Zato se bomo v našem diplomskem seminarju skozi analizo najbolj poznanih ponudnikov oblačnih storitev, osredotočili na ponudbo storitve shranjevanja podatkov, saj je ta ponudba za podjetja velikega pomena.

1.2 Namen in cilji diplomskega seminarja

Namen diplomskega seminarja je bolje razumeti računalništvo v oblaku in njegove prednosti za podjetje. Skozi diplomski seminar želimo razložiti pojem računalništvo v oblaku, spoznati njegove modele in prednosti za podjetje ter analizirati ponudbo najbolj poznanih ponudnikov oblačnih storitev. Pri tem želimo pregledati in bolje spoznati razvoj računalništva v oblaku, oblike ter storitve računalništva v oblaku, podrobneje se želimo seznaniti s vplivom računalništva v oblaku na poslovanje ter prihodnostjo oblaka. Skozi empirični del bomo najprej predstavili najbolj poznane ponudnike oblačnih storitev Amazon, Google in Microsoft, naredili pregled njihove ponudbe ter nato podrobneje predstavili njihovo ponudbo storitev shranjevanja podatkov. Svoja opažanja bomo primerjali tudi z izsledki Gartnerjeve raziskave, kar bomo na koncu povzeli v ugotovitvah.

1.3 Predpostavke in omejitve

Omejitve so pomanjkanje virov v slovenskem jeziku, saj lahko pri prevajanju strokovnih besed pride do nedoslednosti s slovenskimi izrazi. Težave pa so se pojavile tudi pri dostopnosti do nekatere strokovne literature, saj so nekateri elektronski viri imeli plačljiv dostop.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V teoretičnem delu diplomskega seminarja smo pregledali in primerjali različne elektronske in tiskane vire. V empiričnem delu pa smo naredili analizo najbolj poznanih ponudnikov oblačnih storitev. S primerjavo smo ugotovili razlike in podobnosti med njihovo ponudbo storitev shranjevanja podatkov.

2

2 RAZVOJ IN OPREDELITEV RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU

Podjetja si s storitvami v oblaku utirajo pot v prihodnost v popolnoma drugačnem okolju, kot so ga bili vajeni doslej. Procesi znotraj podjetja, procesi med partnerji, strankami in dobavitelji se poenostavljajo in pospešujejo. (Höllwarth 2012, 29) V nadaljevanju poglavja si bomo najprej ogledali razvoj računalništva v oblaku in mejnike v razvoju, nato pa se bomo podrobneje seznanili z opredelitvijo računalništva v oblaku.

2.1 Razvoj računalništva v oblaku

Ideja, o tem, da bi ustvarili centralizirane računalniške storitve sega že v leto 1960, ko so bile računalniške storitve zagotovljene preko omrežja z uporabo časovnega deljenja. V tistem času je bila računalniška strojna oprema izjemno draga, zato so si računalnike lahko privoščili le redki. Prav tako, uporabniki niso imeli popolnega nadzora nad izvajanjem aplikacij, saj je bila povezava z omrežjem odvisna od števila uporabnikov v danem trenutku. S tehnološkimi spremembami pa so tudi osebni računalniki postali cenovno dostopnejši in postavilo se je vprašanje deljenja podatkov. Klient-server sistem je bil prvi odgovor na to, vendar je zaradi vedno večjega števila uporabnikov, ta sistem kmalu postal preveč zapleten. Mnogi tako verjamejo, da računalništvo v oblaku prinaša bolj učinkovit, cenejši način deljenja podatkov. (Gorelik, 2013, str. 8) Tudi J. C. R. Licklider, vodja IPTO (Information Processing Techniques Office) je že leta 1962 imel idejo o intergalaktičnem računalniškem omrežju. John McCarthy je že v tistem času dejal, da bo računalništvo nekega dne morda organizirano kot javna storitev. Leta 1966 pa je Douglas Parkhill v svoji knjigi opisal, kako bo videti računalniška tehnologija v prihodnosti. Govoril je o spletnem, elastičnem vtisu neizčrpnih virov in o javnih, zasebnih, družbenih in oblastnih oblikah računalniške tehnologije. Sam pojem računalništvo v oblaku je prvič uporabil Ramnath Chellappa leta 1997. Izvršni direktor Oracle Corporation pa je izjavil:

»Zanimivo pri računalništvu v oblaku je to, da smo računalništvo v oblaku ponovno definirali zato, da zajamemo vse, kar že počnemo… Ne vem, kaj bi lahko storili drugače

glede računalništva v oblaku, razen da premešamo besede pri nekaterih oglasih.«

(Larry Ellison v Höllwarth, 2012, 30)

Tehnologija za računalništvom v oblaku je evolucijska, revolucionarna pa je uporaba te tehnologije. Samoumevnost, s katero uporabnik sprejema, da morajo biti na voljo določeni zahtevani ali potrebni podatki, programi ali viri je primerljiva s samoumevnostjo elektrike v vtičnici. S hitro prilagoditvijo pametnih naprav (telefoni, tablični računalniki, dlančniki) se veča potreba po neodvisnosti naprav in dostopnosti. Računalništvo v oblaku je eden vodilnih trendov v industriji IT. Sprožilec za računalništvo v oblaku je po besedah Höllwartha tudi tehnologija virtualizacije, njen uspeh in razširitev ter obsežno povečevanje učinkovitosti omrežij. Ko se je virtualizacija razširila tudi na sisteme diskovnih pomnilniških enot in omrežje je prišlo do prelomne točke, ko se je raven trdega diska ločila od ostalih slojev. Bistvene sestavine računalništva v oblaku so masivna avtomatizacija, samopostrežba in provizioniranje (pomeni, da nekaj zagotovimo, naredimo dosegljivo, op. avt.). (Höllwarth 2012, 30)

3

Oblak je kot tema in trend zelo zanimiv, saj se tukaj srečuje več faktorjev, ki se medsebojno prekrivajo. Kot bomo videli skozi zgodovinski pregled v nadaljevanju poglavja, je oblak skupek najrazličnejših tehnoloških pridobitev, ki tvori metodo »dobre prakse« zadnjih desetletij, prav tako pa je zaradi vedno krajših ciklusov izdelave, neobstoju konkurenčnega boja prišlo do posebne gospodarske postavitve, ki poganja podjetja ter pospešuje in sprejema inovacije. (Höllwarth 2012, 34)

2.1.1 Mejniki računalništva v oblaku

Slika 1: Mejniki računalništva v oblaku

VIR: (Höllwarth, 2012)

Omrežno računalništvo je prvi mejnik v razvoju računalništva v oblaku. Globalna dostopnost omrežja v omembe vrednih pasovnih širinah in po dostopnih cenah je najpomembnejši tehnološki temelj za računalništvo v oblaku. Na tem temelju so se razvile arhitekture Client-Server, ki so utirale in širile pot integraciji oddaljenih storitev v okolja za obdelavo podatkov. Pomen omrežja je bil bistveni in temeljni inovacijski korak za obdelavo podatkov, kar je povzročilo spremembe za celotno industrijo. Naslednji zgodovinski korak je bilo oblikovanje gruč strežnikov, ki so povezovale veliko število diskretnih strežnikov v eno prepleteno celoto, ki se je zahtevanim programom prikazala kot en sam močan računalnik. Ta tehnologija je bila v industriji zelo razširjena in tudi uspešno uporabljana v veliko podjetjih. Obstajalo je povpraševanje po vzporedni rabi programske opreme. Specifični protokoli so računalnikom dopustili, da se le ti med

4

seboj »pogovarjajo«, zahtevajo in zasedajo vire. Razvili so se inteligentni algoritmi za porazdelitev obremenitve in sinhronizacijo v gruči. Uporabniku ni bilo več potrebno skrbeti, na kateri centralni procesni enoti (CPU) deluje program, saj je programska oprema za upravljanje z gručami zagotovila, da je bila izbrana optimalna centralna procesna enota. V naslednji generaciji računalniških gruč je bila vzporedna raba oziroma paralelizacija vedno močnejša, kar se je uporabljalo za reševanje velikih računalniških nalog. v začetku leta 1990, sta Ian Foster in Carl Kesselman objavila nov koncept »The Grid (Computing)«, ki se je osredotočil na učinkovito rabo velikega števila nedejavnih računalnikov po celem svetu ali v posameznih podjetjih. Hkrati so z rabo elektroenergetskega sistema pripravili vire za računalnike, ki so jih uporabniki lahko odmerili glede na specifično in obračunano porabo storitve. Neodvisni, v geografskem smislu globalno razdeljeni viri mrež so pojem gruče razširili predvsem na področju lokalne neodvisnosti. Za uspešnost razdeljenih konceptov je bila ključna rešitev glede ohranjanja podatkov, poznana tudi pod imenom »data residency«, ki obravnava problematiko razdalje med potencialno globalno razdeljenimi računalniškimi vozlišči in krajem, kjer so shranjeni podatki. Pred tem so namreč računalniška vozlišča gruče, bila neposredno fizično povezana z diskom za shranjevanje, kjer so bili podatki, tako da so jih računalniške enote neposredno brale ali nanje zapisovale. Tako za mrežno računalništvo kot danes za računalništvo v oblaku, sta danes največji hitrostni oviri v celotnem konceptu branje oddaljenih podatkov prek razpoložljivih pasovnih širin in zakasnitev dostopa, ki je odvisna od oddaljenosti. Naslednji mejnik v razvoju je bilo storitveno računalništvo. Za ta model je značilno, da se zmogljivost računalnika lahko naroči in plača glede na porabo, kar je tudi bistvena značilnost današnjega pojma oblaka. Ta mejnik je pripeljal k naslednjemu in sicer storitveno usmerjeni arhitekturi. Storitveno usmerjena arhitektura (SOA) je na osnovi omrežij omogočala predvideno prednaročilo aplikacij, ki so bile razdeljene v posamezne storitve. Te so se nato lahko ponovno modularno kombinirale v večje aplikacije. Danes se na to gleda, kot na bistveni temelj programske opreme računalništva v oblaku. Pozneje je bil uveden koncept Enterprise Service Bus, ki omogoča dostopnost vseh komponent za storitve SOA prek standardiziranega vmesnika za aplikacije. Veliki razmah tako imenovanih vseprisotnih naprav, torej elektronskih pripomočkov, ki nas spremljajo v vsakdanjiku in so postali del skoraj vseh prodajnih organizacij in elektronske logistične rešitve (nadzori GPS) so pripomogli tudi k spremembi razmišljanja v zvezi z možnostmi dostopa do storitev za obdelavo podatkov. Nujnost po ustvarjanju povezav z bankami podatkov, sistemi za upravljanje skladišč, nadzornimi postopki, vedno in od povsod je v oddelkih IT v podjetjih ustvarila potrebo po novih profilih storitev. Ravno te zahteve pa lahko rešujemo s storitvami kot je računalništvo v oblaku. (Höllwarth, 2012, str. 31-34)

5

2.2 Opredelitev računalništva v oblaku

Razširjena in priznana opredelitev ameriškega urada za standarde in tehnologijo NIST (Höllwarth 2012, 36), se glasi:

»Računalništvo v oblaku je model, ki vam po potrebi kadarkoli in povsod prek omrežja omogoča udoben dostop do skupine nastavljivih skupnih računalniških virov (na primer omrežij, strežnikov, pomnilniških sistemov, aplikacij in storitev), ki so lahko na voljo hitro

in z minimalnimi stroški upravljanja ali z minimalno interakcijo ponudnika.«

Pojem oblaka je precej širok, po besedah Koblarja (Koblar 2012), gre pri oblaku za zagotavljanje potrebnih virov za procesiranje in shranjevanje v obliki storitve določeni skupini uporabnikov. Za pojmom oblaka se skriva večplastni sistem, ki je končnemu uporabniku neviden. Računalništvo v oblaku temelji na zamisli nudenja storitev (programska oprema, platforma, infrastruktura) preko preprostih vmesnikov. Ključen del oblaka je njegova infrastruktura. Ta zagotavlja, da je storitev oblaka na voljo odjemalcem, skrbi za prenosne mehanizme med odjemalcem in oblakom ter za komunikacijo med komponentami znotraj oblaka. (Hölbl, Brumen in Welzer Družovec 2010, 71) V različnih literaturah zasledimo veliko definicij računalništva v oblaku, glavne značilnosti računalništva v oblaku pa bomo v nadaljevanju povzeli po Höllwarthu (Höllwarth 2012, 36), ključne značilnosti so naslednje:

- Virtualni viri: fizična izvedba storitve je uporabniku skrita. To izvajalcu omogoča,

da optimizira storitve glede učinkovitosti in standardizacije.

- Sposobnost biti stranka: v okolju s skupno rabo so posamezni viri namenjeni več

uporabnikom, pri čemer se uporabljajo mehanizmi za zaščito in izolacijo vsake

stranke, kar omogoča ponudniku, da izkoristi različne načine delovanja.

- Plačilo na osnovi porabe: uporabnik plačuje samo za vire, ki jih dejansko tudi

uporablja.

- Uporabnik ima nadzor nad uporabo: uporabnik lahko sam naroči vire in uporaba

se nato omogoči samodejno brez posredovanja ponudnika storitve.

- Elastičnost: storitve se lahko spontano in hitro prilagodijo spremembam

obremenitve. Uporabnik ima občutek, da so viri neskončni.

- Programski nadzor: s pomočjo vmesnikov za programiranje lahko uporabnik

nastavi vire, jih uporablja in upravlja. Tako lahko uporabnik na dinamičen način

upravlja uporabo aplikacije, ponudniku pa je omogočena avtomatizacija

upravljanja virov.

6

Storitve v oblaku se izvajajo on-line, v intranetu, prek VPN-ja ali interneta. Zato je dovolj hitra in stabilna omrežna povezava bistveni tehnološki temelj za uporabo storitve. Omrežne povezave so načeloma določene z dvema kriterijema in sicer z razpoložljivo pasovno širino (količina podatkov, ki jo je mogoče prenesti na časovno enoto) in zakasnitvijo. Zakasnitev v veliki meri določa, kako hitro lahko uporabnik pričakuje odziv na svoje dejanje. Zakasnitve imajo velik vpliv na uporabniško izkušnjo in so tudi neposredno sorazmerne z oddaljenostjo od oddajnika, zato so storitve v oblaku ponujene prek strežnikov v Ameriki ali Aziji, v Evropi večinoma neuporabne. Potrebna pasovna širina za storitev v oblaku je odvisna od podatkov za obdelavo. Za klasične aplikacije, ki se izvajajo z oddaljenim omizjem, je potrebna zelo majhna pasovna širina, ki pa naraste, kadar so v uporabi še slika, zvok in tiskanje. Pomemben vidik računalništva v oblaku je tudi varnost. Varen dostop do storitve v oblaku, ki jo ponuja lastna IT, je odvisen od nekaterih tehnoloških in organizacijskih ukrepov. Bistveno je, da se določi od kod se bo izvajal dostop. Če je dostop do oblaka omogočen samo iz lastnih poslovnih prostorov je zavarovanje poenostavljeno že z omejenim dostopom do končnih naprav. Pri zunanjem dostopu do oblaka pa moramo poznati razliko med povezavo VPN in internetom. Storitve v oblaku prek interneta imajo višje zahteve glede varnosti. Pri tem je poudarek na preverjanju prisotnosti uporabnika s strani sistema in šifriranju toka podatkov. Preverjanje prisotnosti zajema poleg uporabniškega imena in gesla še dodatno vrednost, to je geslo On-Time (enkratno geslo). Če so vnesene vrednosti pravilne in lahko sistem identificira uporabnika, se začne avtorizacija. To pomeni, da se uporabniku dovoli dostop samo do podatkov in programov, do katerih je upravičen. Dostop končne naprave do teh podatkov poteka prek šifrirane povezave, tako da podatkov med prenosom ni mogoče brati ali spreminjati. (Höllwarth 2012, 56-58)

7

3 OBLIKE IZVEDBENIH MODELOV RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU

Računalništvo v oblaku se deli na dve značilni pojavni obliki, ki imata skupne določene lastnosti oziroma značilnosti. Poznamo splošno delitev v zasebno in javno računalništvo v oblaku. Novejše objave pa poleg osnovne delitve omenjajo še druge modele postavitve, kot so hibridni oblak in oblak skupnosti. (Höllwarth 2012, 38) V nadaljevanju poglavja se bomo podrobneje seznanili z različnimi oblikami izvedbenih modelov, spoznali pa bomo tudi njihove prednosti in slabosti.

3.1 Javni oblak

Pomeni storitve v oblaku, ki jih ponuja trg. Pojem »oblak« se pogosto uporablja kot sinonim za javni oblak. Javni oblaki so po naravi viri, ki so dostopni vsem, zato se pojavljajo vprašanja glede varnosti, prava in dostopnosti. Računalništvo v javnem oblaku razumemo kot koncept »off-premises«, torej izvedbeni model zunaj podjetja ali v gostujočem okolju. Ponuja izbiro storitev (poslovne procese, poteke delovanja, aplikacije, infrastrukture) na spremenljivi osnovi plačila na osnovi uporabe, ki so prek javnih omrežij načeloma hkrati na voljo vsakomur (več uporabnikov na istih informacijskih virih). Vse pomembne aplikacije so zunaj požarnega zidu podjetja, storitve so pogosto ponujene v obliki naročnine (lastnik opreme torej dobavitelj, opremo upravlja). Uporabniško podjetje torej najame opremo, med uporabniki ni organizacijske povezave. Ena od najpomembnejših lastnosti javnega oblaka pa je, da uporabnik nima nobenega vpliva (niti tehnično niti pogodbeno) na to, kdo vse še uporablja storitve ponudnika. Uporabniki oblaka si torej nevede ali v neznanem obsegu, delijo osnovno infrastrukturo, ki pa je popolnoma odmaknjena od ravni aplikacije. V idealnem modelu oblaka viri in infrastrukture, ki so namenjene konkretni storitvi, niso nikakor povezani z uporabnikom. Lastnik in izvajalec javnega oblaka je večinoma ponudnik IT storitev, pojavljajo pa se tudi ponudniki, ki ponujajo kot storitve v oblaku storitve, ki so pomembne za njihovo lastno podjetje. (Höllwarth 2012, 38-39) Javni oblaki so torej v lasti in upravljanju podjetij, ki jih ponujajo kot hitro dosegljive računalniške komponente z nizko ceno. Podjetja, ki imajo v lasti javne oblake, jih za določeno ceno prodajajo drugim podjetjem ali posameznikom. Za uporabo javnega oblaka, uporabnik ne potrebuje posebne strojne ali programske opreme ali druge infrastrukture, ki bi podpirala oblak, saj so vse te komponente v lasti ponudnika. Veliko podjetij uporablja programsko opremo kot storitev (SaaS), ki je ponujena preko javnega oblaka, primer take uporabe je na primer CRM (angl. costumer resource management oziroma upravljanje odnosov s strankami), analiza podatkov in podobno. Prav tako se uporabljajo tudi druge storitve oblaka. (IBM, 2014)

8

Največja prednost za uporabnike pa je koncept »vključi/izključi« oziroma plačilo na osnovi uporabe, ki ponuja dovolj učinkovite standarde. Prednosti tega modela so predvsem za podjetja, ki ne želijo vlagati v lastno IT in bi rada tudi prihranila. S platformo računalništva v javnem oblaku lahko podjetja zakupijo celoten delovni prostor v oblaku. Uporabnik lahko prek običajnih končnih naprav dostopa do aplikacij, vsebin in storitev. Pri veliko podjetjih igra vedno večjo vlogo predvsem vidik mobilnosti, ta model namreč skoraj samodejno omogoča dostop do aplikacij v podjetju (neodvisno od lokacije). Uporabnik nadomesti dosedanje možnosti nadzora lastne IT s pogodbeno dogovorjenim pravilnikom. V primeru dvoma glede upoštevanja in izpolnitve se upošteva pravna pot, to pa pomeni dodatna tveganja, predvsem pa je potrebno upoštevati tudi časovno dimenzijo. Številni pomisleki se pojavljajo tudi glede skladnosti, varnosti, dostopnosti ter zmogljivosti, ki jo je potrebno natančno preveriti za vsak posamezen primer. Z zapletenostjo rešitve postaja tudi tema upravljanje storitev vedno večji izziv. Končni uporabnik je večinoma pripravljen, da v zasebnem okolju uporablja več različnih storitev z različnimi uporabniškimi imeni in gesli (Gmail, Facebook, Twitter, iTunes), v poslovnem okolju pa bo isti uporabnik uporabljal samo eno identiteto. (Höllwarth, 2012, str. 40-43)

3.2 Zasebni oblak

Zasebni oblak je upravljan in v lasti podjetja, ki nadzira virtualizacijo virov in fleksibilnost storitev. Med glavne značilnosti zasebnega oblaka spada dovršeno varnost in zaščita oblaka za specifične zahteve podjetja. Prav tako je za zasebni oblak značilna avtomatizacija, ki obsega vse od zmogljivosti, shranjevanja podatkov in vmesnega programja. (IBM, 2014) Predstavlja zagotovitev oblačnih storitev znotraj zaprtega omrežja, na primer znotraj intraneta podjetja. Zasebni oblaki so ekskluzivni viri, neodvisni od lokacije in so glede vprašanj o varnosti, pravu in dostopnosti bolj podobni tradicionalni IT. Uporabnik kupi tehnično opremo (komponente za IT, strojno opremo, programsko opremo), da bi znotraj svojega podjetja zagotovila oblačne storitve v učinkovitem, standardiziranem, virtualiziranem in za IT varnem okolju, ki je v skladu s kriteriji za zasnovo oblaka. Ta infrastruktura je praviloma namenjena izključno za notranje namene podjetja. Podjetje ima namreč popoln nadzor nad tem kdo (pooblaščene osebe), kako in kdaj sme uporabljati storitve iz te infrastrukture. Zasebni oblak zagotavlja storitve računalništva v oblaku samo za vnaprej določene uporabnike in ni javen. Upravljanje in izvajanje se odvijata znotraj podjetja ali skupne organizacije. Vse storitve so na voljo znotraj varne domene podjetja v lastnih omrežjih (znotraj požarnega zidu), vendar vire lahko upravlja tudi neodvisni ponudnik na kraju podjetja ali tudi zunaj podjetja, neodvisno od lokacije, povezava uporabnika pa poteka s kodiranimi zasebnimi omrežnimi segmenti. Zasebni oblaki omogočajo individualne prilagoditve ter na področju varnosti in skladnosti kompenzirajo slabosti javnega oblaka, niso pa tako učinkovito nadgradljivi. Bistvena slabost rešitve zasebnega oblaka je, da vnaprej plačanih stroškov investicije pri tem modelu ni mogoče v celoti spremeniti v stroške izvedbe, saj mora podjetje vnaprej nabaviti in sestaviti komponente za zasebni oblak, ki jih pri obremenitvah ni mogoče nadgraditi. Del prednosti računalništva v oblaku se tako delno zmanjša. Kljub temu se lahko z uporabo metod v oblaku v zasebnem okolju še vedno veliko prihrani, saj na končni učinek

9

vplivajo prednosti kot so samopostrežba, avtomatizacija, visoka stopnja izkoriščenosti skupnih virov, virtualizacija, fleksibilnost in podobno. (Höllwarth 2012, 40-41)

3.3 Hibridni oblak

Hibridni oblak ima osnovo zasebnega oblaka, združeno s strateško uporabo storitev javnega oblaka. V realnosti namreč zasebni oblak ne more obstajati ločeno od ostale informacijske tehnologije podjetja in javnega oblaka. Večina podjetij z zasebnim oblakom, vključuje v svoje podatkovne centre podatke iz javnega in zasebnega oblaka, kar pa ustvari hibridni oblak. Hibridni oblak podjetjem omogoča, da ohranijo mejo med poslovnimi aplikacijami in občutljivi podatki v tradicionalnih podatkovnih centrih ali zasebnem oblaku, medtem ko prav tako uporabljajo storitve javnega oblaka kot je na primer programska oprema kot storitev. Da iz računalništva v oblaku največ pridobimo, nam lahko uspe tako, da učinkovito in varno združimo lastnosti javnega in zasebnega oblaka kot eno storitev. (IBM, 2014) Hibridni oblaki so torej kombinacija tako imenovanih storitev v javnem oblaku in storitev v zasebnem oblaku ter storitev običajnih rešitev za obdelavo podatkov, ki so povezane s standardiziranimi vmesniki ali izdelki različnih ponudnikov. S takšno mešano obliko integriranih storitev se pri določenih zahtevah v podjetju lažje najde rešitev. Odvisno od posamezne varnostne zahteve so aplikacije znotraj ali zunaj požarnega zidu. Tako so izpolnjene varnostne zahteve, hkrati pa se izkoristi možnosti za prihranek in uporabi učinke nadgradnje. Večina analitikov se strinja, da se bodo v prihodnosti najpogosteje uporabljale ravno implementacije v hibridnem oblaku, saj bodo podjetja lahko svoje storitve naročala tako iz zasebnega kot iz javnega oblaka, glede na prioriteto in občutljivost zahteve. Da bi bile rešitve v hibridnem oblaku uspešne, sta bistvena dva dejavnika in sicer pregledna integracija različnih servisnih komponent, tako da končni uporabnik ne bo zaznal razlik ali prehodov med posameznimi moduli ali ugotovil virov ter da bo s celotno integracijo posameznih komponent, ki stremi k skupni in enotni rešitvi v smeri hibridnega oblaka, mogoče v celoti in konsistentno implementirati zlasti upravljanje rešitve. V idealnem primeru bi to pomenilo, da je treba ne glede na vlogo in rabo posameznih komponent in njihov izvor (iz javnega ali zasebnega oblaka) za vse skrbeti in nadzirati na enak način. Hibridni oblak ponuja kombinacijo fleksibilnosti javnega oblaka in zanesljivost zasebnega oblaka. Podjetje se tako lahko na zelo elastičen in dinamičen način odzove na vsa stanja obremenitve sistema in hkrati ohrani nadzor na vseh bistvenih področjih. Hibridna rešitev predstavlja prehod z običajnih, tradicionalnih pokrajin, ki so prilagojene situaciji v podjetju, na novo okolje oblaka. Dopušča tudi različne modele za hrambo podatkov na eni strani in zmogljivost računalnika na drugi, dokler obroki prenosa podatkov in zahteve ne postanejo preveliki. (Höllwarth 2012, 42-43)

10

3.4 Posebne oblike izvedbenih modelov

Poznamo še posebne različice storitev v oblaku, ki so glede na področje uporabe različno oblikovane. Temeljijo na enaki osnovni arhitekturi, glede na področje uporabe pa so različno oblikovane, skladno s ponujenimi funkcionalnostmi.

3.4.1 Oblaki skupnosti (oblaki glede na panogo)

Obseg ponujenih storitev v oblaku je danes zelo obsežen, vendar je vsaka storitev pogosto izolirana od drugih. Če želimo v oblaku uporabljati različne oblačne storitve posameznih ponudnikov, se moramo za vsako storitev vsakič znova prijaviti. V tem primeru izmenjava podatkov med posameznimi storitvami v oblaku ni na voljo. Vendar je na trgu zmeraj več ponudnikov oblakov skupnosti. V takšne storitve oblakov skupnosti se prijavimo z eno skupno prijavo in nato imamo na voljo individualno izmenjavo podatkov med izbranimi storitvami v oblaku. Storitve v oblaku skupnosti so pogosto tudi prilagojene potrebam posameznih skupin uporabnikov, kot so na primer davčni svetovalci, trgovci in podobno. (Höllwarth 2012, 45)

3.4.2 Regionalni oblaki

Internet je globalno omrežje, zato je prek njega možno ponujati storitve v oblaku. To sicer ni obvezno, saj je smiselno, da se storitve v oblaku ponuja na geografsko omejenem področju. V takih primerih govorimo o regionalnih oblakih. Regionalni oblaki praviloma stremijo k temu, da ponudijo posebne storitve državljanom, zaposlenim in obiskovalcem v določeni regiji. Obseg ponujenih funkcij je ogromen, od informacijskih in računovodskih sistemov regionalnega prometa, turističnih storitev, do virtualnih, avdio in video podprtih mestnih vodičev in podobno. Sem spadajo tudi regionalne storitve, uradni storitveni portali za državljane in regionalna podjetja. (Höllwarth 2012, 44)

3.4.3 Vladni oblaki

V javnem sektorju pogosto veljajo posebni z zakonom določeni okvirni pogoji in zahteve po varstvu podatkov so strožje od običajne mere, vendar je tudi tukaj možnost področij uporabe zelo raznolika in skoraj neomejena. Z vladnimi oblaki se lahko zelo poveča učinkovitost javnih podatkovnih centrov, uradne in upravne postopke je možno v zaprtem vladnem oblaku oblikovati bolj učinkovito in ceneje, s povezanostjo med različnimi upravnimi organi se poenostavi pretok podatkov in delovne procese. Storitve v oblaku lahko tako pripomorejo k manjši obremenitvi državne blagajne. (Höllwarth 2012, 44)

11

4 STORITVE OBLAKA

Računalništvo v oblaku se deli na tri temeljne storitvene ravni, ki so razdeljene hierarhično, zato se je za vsako raven tudi uveljavil pojem storitvena platforma. Poslovni scenarij v okviru celostne strategije določa, katere oblike računalništva v oblaku naj uporabimo. Na splošno velja, da nižje kot smo v piramidi, večja je stopnja standardizacije in možnosti uporabe so bolj splošne narave. Višja kot je raven, bolj specifično je okolica prilagojena potrebam. V literaturi so se izoblikovali štirje storitveni modeli, na podlagi ravni delovanja, v nadaljevanju poglavja bomo razložili kateri so ti modeli in kakšne so njihove značilnosti.

4.1 Platforma kot storitev (angl. Platform as a Service - PaaS)

Platforma kot storitev (PaaS) zagotavlja okolju oblaka vse, kar je potrebno za podporo pri vseh fazah izgradnje spletnih aplikacij. Razvijalcem spletnih aplikacij, platforma kot storitev, to omogoča brez tveganj, da bi kupili preslabo programsko ali strojno opremo, imeli težave z gostovanjem in podobno. (IBM, 2014) Uporabnik lahko torej na infrastrukturo v oblaku postavi aplikacije, ki jih je sam ustvaril in ki podpirajo ponudnike programske jezike in orodja (na primer java, python, .Net). Ne more pa upravljati ali nadzirati osnove infrastrukture v oblaku, omrežja, strežnikov, operacijskih sistemov ali pomnilnika, ima pa nadzor nad postavljenimi aplikacijami in mogoče konfiguracijami okolja, ki gostuje aplikacije. (NIST v Höllwarth 2012, 48) Platforma kot storitev (Paas) temelji na sredstvih infrastrukture in je pogosto označena kot »Middleware« (vmesno programje). Kot vmesno programje razumemo vsa potrebna okolja z izvedbenimi časi, aplikacije, orodja, zbirke podatkov, spletne storitve, komponente, ki so standardizirana osnova za uporabo aplikacij in jih je možno modularno sestaviti. Te ponudbe omogočajo uporabnikom oblaka, da lahko sami sestavljajo ali uveljavijo individualno programsko opremo. Primeri za platformo kot storitev so Google App Engine, IBMs Rational Portfolio in Microsofts Azure. (Höllwarth 2012, 47)

4.2 Infrastruktura kot storitev (angl. Infrastructure as a Service - IaaS)

Uporabnik ima možnost najema procesorske moči, pomnilnika, omrežja in drugih temeljnih računalniških sredstev, kjer lahko postavi in izvaja poljubno programsko opremo, kar lahko zajema operacijske sisteme in aplikacije. Ne more upravljati s temeljno infrastrukturo oblaka, ima pa nadzor nad operacijskimi sistemi, pomnilnikom, postavljenimi aplikacijami in lahko izbira omrežne komponente (na primer požarne zidove, programe za uravnavanje obremenitve). (NIST v Höllwarth 2012, 48) Kot smo že omenili, infrastruktura kot storitev, ponuja podjetjem računalniške komponente kot so na primer serverji, omrežje, shranjevanje podatkov in prostor za podatkovne centre na osnovi plačila po porabi. IBM pravi, da je infrastruktura kot storitev odlična za start-up podjetja ali podjetja, ki poizkušajo nove ideje. Prav tako pa naj bi infrastruktura kot storitev bila najhitreje rastoče področje računalništva v oblaku. (IBM, 2014) Uporabnik lahko torej na podlagi naročila najame vrsto infrastrukture IT, na primer prostor, klimatsko napravo, omrežje, strežnik, operacijski sistem in spremljanje delovanja. Na tej infrastrukturi lahko uveljavlja svoja okolja porabe. IaaS lahko razložimo tudi kot z

12

uporabo programske opreme abstrahiran in virtualiziran vir podatkovnega centra. Tehnologije virtualizacije in velike pasovne širine omrežij so kot najpomembnejše osnovne tehnologije postavile temelje za oblak. Osnova za komercialno privlačnost tega modela sta omogočanje uporabe in avtomatizacija standardiziranih storitev. Höllwarth navaja za primer infrastrukture kot storitve (IaaS) Amazonov Elastic Compute Cloud, IBMov Smart Enterpise Cloud, ki z dostopnostjo omogoča tudi priključitev SLA-ja (SLAs=Service Level Agreements, pogodba o ravni storitve). (Höllwarth 2012, 46)

4.3 Programska oprema kot storitev (angl. Software as a Service - SaaS)

Po definiciji programska oprema kot storitev pomeni, da lahko uporabnik uporablja aplikacije, ki se izvajajo v ponudnikovi infrastrukturi v oblaku in so dostopne prek različnih odjemalnih naprav z vmesnikom za lahke odjemalce, kot je na primer spletni brskalnik (na primer spletna pošta). Ne more pa upravljati ali nadzirati osnovne infrastrukture v oblaku, omrežja, strežnikov, operacijskih sistemov, pomnilnika ali posameznih aplikacij. Izjeme so možne pri omejenih uporabnikovih nastavitvah konfiguracije aplikacij. (NIST v Höllwarth 2012, 48) Programska oprema kot storitev, poteka torej na oddaljenih računalnikih v oblaku, ki so v lasti in upravljanju drugih. Značilnost programske opreme kot storitve je, da povezuje uporabniške računalnike z Internetom in običajno tudi s spletnim brskalnikom. (IBM, 2014) Aplikativna raven je storitev v oblaku, ki se trenutno najpogosteje ponuja in o kateri se največ govori. Prodajni model, programske opreme kot storitve, obstaja na trgu že dolgo in je bil šele kasneje sprejet v model servisnih ravni. Storitev računalništva v oblaku je izpolnjena samo takrat, ko je ponudbo mogoče nadgraditi, ko je na voljo več strankam in elastično fleksibilna, hkrati pa mora ustrezno podpirati tudi druge atribute računalništva v oblaku. Uporabnik uporablja programsko opremo po porabi oziroma modelu »Pay as you go« in ni ji treba skrbeti za temeljne tehnologije. Vse komponente so vštete v ceno in načeloma ima tudi uporabnik pregled nad njimi. Primeri za programsko opremo kot storitev so ponudbe Google Gmail, IBM-jev LotusLive ali CRM pri Salesforce.com, Netsuite ali SPScommerce.net. (Höllwarth 2012, 47)

13

4.4 Poslovni proces kot storitev (angl. Business Process as a Service - BPaaS)

Poslovni proces kot storitev je kateri koli poslovni proces (horizontalni ali vertikalni), ki je izveden v okviru modela oblaka (multi–odjemalec, samopostrežno omogočanje uporabe, elastično spreminjanje meril in merjenje porabe ali cen) prek spletnih vmesnikov in ki koristi spletno orientirano arhitekturo oblaka. Ponudnik BPaaS je odgovoren za povezane poslovne funkcije. (IBM v Höllwarth 2012, 48) Ponuja celotne standardizirane poslovne procesne verige z metodami, ki omogočajo uporabo oblaka. Dostop do funkcionalnosti poteka prek spletnih vmesnikov in v smislu opcijskih funkcij se iz kataloga storitev s samopostrežno storitvijo izbere posameznega ponudnika. Ponudnik poslovnega procesa kot storitev je odgovoren za poslovne funkcije, obračunavanje se izvede na osnovi porabe ali mesečnih naročniških pogodbenih modelov. Primeri, ki so že na voljo so na primer obračun potnih stroškov (angl. Business Process Management oziroma IBM), upravljanje poslovnih procesov (IBM), naročniški sistemi, povezani s CRM-jem in nadaljnjo logistiko skladiščenja za odpremo in podobno. Dobri primeri so sistemi rezervacije potovanj in hotelov, ki uporabljajo oblačne metode (na primer Amadeus). (Höllwarth 2012, 49)

4.5 Ostale storitve računalništva v oblaku

Poleg klasičnih storitev v oblaku pa obstajajo še druge, posebne storitve v oblaku, ki jih bomo na kratko predstavili v nadaljevanju.

4.5.1 Namizje kot storitev (angl. Desktop as a Service - DaaS)

Gre za razširjeno obliko programske opreme kot storitve. Večinoma se uporablja v okoljih zasebnega oblaka in uporabniku oblaka večinoma ponuja klasično namizje Microsoft Windows, vključno s programsko opremo, ki jo potrebuje uporabnik. DaaS je večinoma predpogoj za uporabo lahkih odjemalcev. (Höllwarth 2012, 50)

4.5.2 Identiteta kot storitev (angl. Identity as a Service - IDaaS)

Ponudnik oblaka ponuja preverjanje prisotnosti uporabnika in skrbništvo uporabnikov. Ta koncept se uporablja za posamezne primere. (Höllwarth 2012, 50)

4.5.3 Računalništvo z velikim številom podatkov kot storitev (angl. Data-Intensive-Computing as a Service)

Primerno kadar moramo obdelati in analizirati velike količine podatkov (ki obsegajo več kot 1 terabajt). Na primer za finančno analizo ali znanstveno raziskavo. Velika prednost te ponudbe je dinamična sestava zapletenega okolja med izvajanjem. za bolj zapletene povezane izračune, na primer simulacije testov trka, je potrebno visoko zmogljivo računalništvo. To je običajno za tesno povezane skupine računalnikov (s posebnimi omrežji z majhno zakasnitvijo). Pri ponudbah oblaka, ki so na voljo mora biti domača uporaba zasnovana za vzporedno obdelavo in pogosto so povezane s koničnim delovanjem (hibridni oblak). (Höllwarth 2012, 50)

14

4.5.4 Človek kot storitev (angl. Human as a Service)

Pri tej storitvi se človeška inteligenca uporabi kot storitev za reševanje nalog, ki jih ne more (ali jih opravi zelo slabo oziroma počasi) opraviti računalnik, na primer prepoznavanje slik. Znan predstavnik je Amazonov mehanični Turk (angl. Mechanical Turk), s pomočjo katerega prijavljeni uporabnik izvede naloge za plačilo (zneski večinoma v centih do nekaj evrov). Pred sprejemom naloge se lahko od uporabnika zahteva posebna kvalifikacija (običajno on-line test), tako se preveri in dokaže njegova primernost. (Höllwarth 2012, 51)

4.5.5 Pomnilniški oblaki (angl. Storage as a Service)

To so storitve, ki ponujajo pomnilnik kot storitev. Te storitve so večinoma usmerjene v končnega uporabnika in pogosto dopuščajo samo shranjevanje določenih vrst podatkov. Najbolj znani primeri na tem področju so DropBox, Microsoftov Windows Live Mesh in Microsoftov Windoes Sky Drive. Ostale storitve so videti bolj kot rešitev za varnostno kopiranje. Tudi tukaj so za končnega uporabnika na voljo številne možnosti, nekatere tudi na področju podjetja. Takšne rešitve se v veliki meri sprejemajo v velikih podjetjih, v majhnih in srednje velikih pa manj. Podatki v veliki podjetjih so bolj strukturirani in kategorizirani, zato je iznos manj občutljivih podatkov enostaven. V podjetju Apple so s storitvijo iCloud ustvarili novo vrsto te storitve, vsebine niso shranjene na lokalnih podatkovnih nosilcih, ampak imajo vse naprave imetnika računa dostop do podatkov v storitvi iCloud. Tako zlasti pri elektronski pošti in koledarskih vnosih ni več sinhronizacije. (Höllwarth 2012, 51)

15

5 VPLIV RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU NA POSLOVANJE

Storitve v oblaku ponujajo velike prednosti za podjetja vseh velikosti. Večje kot je podjetje, bolj raznolika je pot v oblak. Majhna podjetja lahko svoje potrebe po informacijski tehnologiji praviloma pokrijejo s storitvami v javnem oblaku, velika podjetja pa uporabljajo tudi možnosti, ki jih ponujata zasebni in hibridni oblak. Prav vse poslovne procese v podjetjih lahko izboljšamo z uporabo informacijske tehnologije. Izziv za oddelke informacijske tehnologije pa je, da s praviloma omejenimi denarnimi sredstvi za informacijsko tehnologijo zagotovijo optimalno strategijo IT in optimalno dostopnost. V preteklosti so se podjetja soočala z zapletenostjo rešitev, premalo potrebnega strokovnega znanja in izkušenj delavcev, prevelikimi operativnimi stroški za oskrbo in vzdrževanje, poleg tega pa so bila zaradi omejenih denarnih sredstev možna zgolj minimalna vlaganja v varnost informacijskih tehnologij. Vsaka uvedba nove rešitve pa je za podjetja predstavljala tudi veliko podjetniško tveganje. V današnjem času pa se oddelki IT vedno več soočajo z zahtevami strokovnih oddelkov, ki bi radi nove rešitve. Če teh zahtev ne izpolnijo, si strokovni oddelki sami postrežejo na trgu. Storitve v oblaku so vedno pogostejša izbira, saj jih je enostavno uporabljati in stroški nastanejo samo na osnovi porabe. Raziskave kažejo, da je v primerjavi s tradicionalnimi rešitvami možno privarčevati do 66 odstotkov. Poleg veliko prednosti glede stroškov pa je pri storitvah v oblaku možno zagotoviti tudi varnost IT. (Höllwarth 2012, 187-189)

5.1 Vpeljava računalništva v oblaku v podjetje

Prehod IT ali uporaba oblaka je vedno postopek standardizacije in centralizacije. Standardizacija se mora izvesti tudi za aplikacije in dele infrastrukture (tiskalnik, skener), saj je le tako možno uporabljati storitev po ugodni ceni. Centralizacija v smislu shranjevanja podatkov je bistvena predpostavka, saj mora biti zmogljivost zagotovljena večinoma tam, kjer se shranjujejo podatki. Če so podatki v podjetju zdaj shranjeni na več lokacijah, bo centralni oblak pomenil organizacijo na višji ravni. Med predpogoje za uporabo oblaka pa so tudi končne naprave, omrežna povezljivost, podrobnosti varnosti in le v manjšem obsegu upravljanje storitev v oblaku. Dostop do storitve v oblaku imajo namreč le naprave, ki lahko vzpostavijo omrežno povezavo s ponudnikom storitev in ki z aplikacijo (brskalnik, odjemalec) lahko obdelajo podatke storitve. Pri uporabnih končnih napravah se poudarja uporabniško izkušnjo, pri čemer je glavna pozornost namenjena kakovosti zvoka in videa. (Höllwarth 2012, 54)

Hőllwarth svetuje, da podjetje najprej pridobi prve izkušnje s storitvami v oblaku tako, da začne z uporabo storitev, ki dopolnjujejo poslovne procese in za podjetje ne veljajo kot kritična. Bistveno je, da se izbere storitve, ki strokovnim oddelkom in osebju poenostavijo potek dela. Sem sodijo storitve, ki jih je možno uporabiti decentralizirano (na primer CRM), ki podpirajo notranjo in zunanjo komunikacijo (na primer sodelovanje, takojšnje sporočanje) in takšne, prek katerih je možno dati na razpolago znanje v podjetju (na primer tehnične dokumentacije za podružnice). Za velika podjetja in večja srednja podjetja je zaželeno, da se znotraj podjetja ustvari zasebni oblak, če bo tako možna uporaba novih storitev v celem podjetju, nadregionalno ali mednarodno. Značilnosti storitev v zasebnem oblaku praviloma ločijo lastne storitve od storitev

16

drugih strank v zasebnem oblaku in razširjene možnosti oblikovanja pri uporabi storitve. Poleg varnostne zaščite pošte pa moramo upoštevati tudi zakonsko potrebno in skladno sledljivost poslovnih procesov. K delovanju pošte sodi tudi arhiviranje pošte, enotno za celo podjetje. Za podjetje je priporočljivo, da se pošto razvrsti glede na pomembnost in shrani centralizirano. Z vzpostavitvijo oblaka se pojavi vprašanje kaj se bo zgodilo z obstoječim okoljem IT. Neodvisno od vrste aplikacij pri samostojnem delovanju znotraj podjetja je virtualizacija obstoječih strežnikov dobro preizkušeno sredstvo. Že samo virtualizacija strežnikov v lastnem podatkovnem centru lahko za podjetje pomeni prvi korak k varčevanju. Za to pa je vseeno potrebna precejšnja začetna naložba. Če se podjetje odloči za uporabo infrastrukture kot storitve (IaaS), se lahko tej začetni naložbi izogne. Virtualizacija je pomemben korak vključitve lastnega okolja IT na kraju samem v obstoječe okolje hibridnega oblaka. (Höllwarth 2012, 189-193)

5.2 Prednosti uporabe računalništva v oblaku za podjetje

Šest najpomembnejših prednosti oblaka so po mnenju podjetij, stroškovna prilagodljivost, nadgradnja poslovnega sistema, tržna neprilagodljivost, prikrita kompleksnost, vsebinska prilagodljivost ter povezljivost z ostalimi sistemi. (Inovis 2012) Za podjetja predstavlja uporaba računalništva v oblaku še posebej veliko prednost, saj je računalništvo v oblaku je izjemno prilagodljiva oblika storitev z zunanjimi izvajalci, ki ima naslednje lastnosti, to so krajši pogodbeni roki (omejeni na ure ali mesece), elastičnost (dodajanje virov po potrebi) ter ni vnaprej določenih stroškov (stroški investicije in namestitve so zajeti v taksah). (Höllwarth 2012, 37) Po besedah Vrhovnika (Vrhovnik 2010, 78) pa so najpomembnejše prednosti iz poslovnega vidika naslednje: večja poslovna odzivnost, večja prilagodljivost virov, boljše upravljanje stroškov ter lažje uresničevanje okoljskih ciljev. Računalništvo v oblaku namreč omogoča podjetjem, da se učinkoviteje in hitreje odzivajo na spremenjene poslovne potrebe, njihovim zaposlenim pa preprost dostop do pomembnih poslovnih informacij, strank in partnerjev na skoraj katerikoli napravi in katerikoli lokaciji, kjer je na voljo internetna povezava. Prav tako z računalništvom v oblaku odpade ali se zelo zmanjša breme predvidevanja, upravljanja in vzdrževanja IT-virov, ki jih potrebujemo samo občasno ali v obdobju največjih potreb. Rezultat je za podjetja izjemno pozitiven, pomeni namreč manj upravljanja, vzdrževanja in krajši čas uvedbe novih rešitev, ob tem pa je podjetjem v vsakem trenutku na voljo visoka stopnja prilagodljivosti za primere hitrega povečanja potreb. Iz finančnega vidika je mogoče stroške uporabe storitev računalništva v oblaku upravljati kot kapitalske ali operativne izdatke, kakor pač podjetju bolj ustreza. Pomembna prednost pa je tudi ta, da računalništvo v oblaku podjetjem pomaga uresničiti vse bolj pomembne okoljske cilje, kot je recimo zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida, prek znižanja potrebnih fizičnih virov za delovanje sistemov, nameščenih na lastni lokaciji. (Vrhovnik 2010, 78)

17

Kot smo že omenili je storitve v oblaku mogoče priklicati prek brskalnika in uporabiti na različnih odjemalnih napravah. Možno jih je priklicati prek klasičnih osebnih računalnikov in prenosnikov, kot tudi prek lahkih odjemalcev in pametnih naprav. Ena glavnih prednosti je torej ravno ta, da se aplikacije ne nameščajo na posamezne naprave, ampak so skupaj s potrebnimi podatki nameščene na centralni lokaciji. Zato je uporaba oblačnih storitev zanimiva posebej za podjetja, ki so decentralizirana, ali pa je večje število uporabnikov mobilnih in zato pri delu uporabljajo različne naprave. (Koblar 2012) Naslednja prednost za podjetja so zagotovo tudi stroški. Če si podrobneje ogledamo stroške na primer za delovanje lastnega poštnega strežnika in primerjamo stroške poštnega računa s cenami poštnih storitev iz oblaka, postane jasno, da je tukaj možno uresničiti zelo dobro kakovost storitve s primernimi stroški. Storitve v oblaku odpirajo za podjetja velike možnosti prihrankov, optimiziranje poslovnih procesov in lažjo komunikacijo ne le med podjetjem in strankami, temveč tudi med osebjem samim. (Höllwarth 2012, 190-204)

5.3 Tveganje uporabe računalništva v oblaku za podjetje

Tveganje za podjetje je pri uporabi storitev v javnem oblaku praviloma zanemarljivo majhno. To izhaja iz naslednjih razlogov in sicer, potrebna ni nobena vnaprejšnja investicija, poraba časa za uvedbo v organizacijo je zelo majhna, stroške je možno nadzirati, saj nastanejo na osnovi uporabe. (Höllwarth 2012, 190) Številna podjetja in združenja so opredelila varnostna tveganja povezana z računalništvom v oblaku. Mednje sodijo Microsoft, družba Gartner ali organizacije kot je ENISA in Cloud Computing Security Alliance. Najbolj pereči tveganji sta zmanjšan nadzor nad podatki in odvisnost od ponudnika. Stranka, ki gosti v oblaku se namreč zanaša na ponudnika pri zagotavljanju storitev in del upravljanja s tveganjem in načrtovanje ter upravljanja varnosti preide na ponudnika storitev. Tveganja, ki so povezana z infrastrukturo se pojavljajo zaradi omogočene dostopnosti do oblaka od kjerkoli, kar pomeni, da se z manjšim nadzorom nad komunikacijskim kanalom odpira potencialna točka vdora. Napadalec lahko izvaja različne napade, od pasivnega prisluškovanja do aktivnih napadov kot so na primer »man-in-the-middle«. Ker se v oblaku nahajajo različne kritične komponente za poslovanje, so napadalci precej iznajdljivi. Ugrabitev ali ponarejanje IP naslova je le ena izmed tehnik, ki jih uporabljajo. Če želijo podjetja zagotoviti večji nivo varnosti in hkrati zanesljivost povezav, morajo sprejeti določene ukrepe. Za zagotavljanje varnega prenosa, je priporočljivo uporabljati VPN povezave ter overjanje strežnika ter odjemalca. Za zagotavljanje zaupnosti podatkov pa si lahko podjetja pomagajo z metodami kriptografije. To pomeni, da so v primeru, ko se napadalcu uspe dokopati do podatkov, ti zanj neuporabni. Tveganje za infrastrukturo so tudi napadi z zavrnitvijo storitve, v tem primeru lahko storitev postane popolnoma nedostopna, kar negativno vpliva na poslovanje strank, ki uporabljajo storitve oblaka. Kot smo že omenili, se skladnost in upravljanje tveganj prenese z uporabnikov na ponudnika oblačnih storitev. Pri tem izgubimo veliko mero nadzora nad področjema, ponudniki oblačnih storitev pa pogosto izključujejo skladnost v svojih pogodbah, tako da naročniki ostajajo odgovorni za skladnost svojih poslovnih procesov. Stranke, ki sodelujejo z različnimi ponudniki storitev se soočajo s težavo porazdeljenega upravljanja tveganj in skladnosti pri čemer je potrebno zagotoviti določeno mero

18

transparentnosti. Ta je namreč ključnega pomena za vzpostavitev zaupanja med stranko in ponudnikom oblačnih storitev. Naslednje tveganje, ki so ga opredelila podjetja je zagotavljanje celovitosti. Pri snovanju storitev v oblaku je varnost in zasebnost potrebno upoštevati že pri načrtovanju in kasneje razvoju storitev. V vse faze razvoja je potrebno vključiti oboje. V primeru oblaka, pa to predstavlja problem, saj so storitve izpostavljene, kar pomeni večjo možnost zlorab. Zaščita podatkov je eden izmed ključnih faktorjev, kljub uveljavljenim zakonom in predpisom, ki so namenjeni varovanju podatkov, je pomembno, da obstajajo možnosti nadzora nad zaupnostjo in s tem dostopom do podatkov. Ker isti oblak uporablja več strank je pomembno, da je uporabljena kriptografija uveljavljena in testirana, saj lahko napake kriptografije povzročijo razkritje podatkov ali njihovo neuporabnost. (Hölbl, Brumen in Welzer Družovec 2010, 72-75) Med ovire, ki se lahko pojavijo pri uporabi računalništva v oblaku, spada tudi sprejemljivost. Pot v oblak namreč ne predstavlja obsežne spremembe načina dela samo za oddelke IT v podjetjih, ampak postavlja določene zahteve tudi osebju. »Digitalna generacija«, torej generacija, ki zajema ljudi, ki so danes stari do 30 let, bi morala v oblaku videti predvsem prednosti in ga zaradi svojega splošnega poznavanja interneta sprejeti brez težav. Starejše generacije pa se morajo storitev v oblaku priučiti. (Höllwarth 2012, 190-198)

19

6 PRIHODNOST RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU

Računalništvo v oblaku odločilno spreminja poslovne modele ali jih omogoča. Prihodnost računalništva v oblaku pa je po besedah Hőllwartha odvisna predvsem od razvoja predpostavk računalništva v oblaku, ki jih bomo opisali v nadaljevanju poglavja. Ko se bomo pobliže spoznali s predpostavkami, se bomo osredotočili na napovedi za prihodnost računalništva v oblaku.

6.1 Predpostavke za razvoj računalništva v oblaku

Da se bo računalništvo v oblaku razvijalo tudi v prihodnosti, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Predpostavke po katerih bo razvoj omogočen so naslednje, omrežno povezovanje, specializacija, avtomatizacija, spojitev ter internet stvari in internet storitev. Omrežno povezovanje se nanaša na razvoj omrežja, saj ponudba oziroma uporaba raznih storitev potrebuje zanesljivo in hitro omrežno povezavo. Razvoj na področju tehnologije povezovanja povečuje kakovost omrežja, olajša njegovo upravljanje, spodbuja širitev in izboljša storilnost. V to področje štejemo prihodnje standarde za mobilno omrežje (LTE, 4G), da bi se še bolj povečala mobilnost uporabnikov, pa tudi omrežne protokole (IPv6), ki zagotavljajo pomembne funkcije za vzpostavitev in boljši dostop do ponudb v oblaku. Specializacija je naslednji dejavnik razvoja računalništva v oblaku. Od začetka je obstajalo le nekaj ponudnikov za vse uporabnike, razvoj bo v nadaljevanju potekal v smeri raznolikih ponudb in okolij za različne uporabe, tako da bo dosežena še večja učinkovitost. Za to je potreben odmik od trenutnega načina »vzemi ali pusti« k načinu, kjer bo možno konfigurirati nekatere notranje značilnosti storitve po svojih potrebah. Ko bo ponudba postala bolj fleksibilna, bomo lahko govorili tudi o diferenciacije cene. Avtomatizacija na področju ponudnika bo še obsežnejša, tako da se bodo znižali stroški izvedbe in cene bodo morda postale ugodnejše. Na uporabnikovi strani bo potreba po upravljanju poslovnih procesov še naprej naraščala, saj vseprisotni oblak ponuja številne storitve, ki jih je mogoče kombinirati v nadaljnje nadrejene storitve. Razlikovanje med tekmeci glede aplikativnih funkcij se bo zmanjšalo, medtem ko se bodo procesi med partnerji krepili, Höllwarth napoveduje, da bosta nadzor in optimizacija postali ena temeljnih nalog. Spojitev pomeni, da se bo razlikovanje med notranjostjo in zunanjostjo oblaka zabrisalo še bolj kot s hibridnim oblakom (javni in zasebni oblak). Dodatne naprave (osebni računalniki, tablični računalniki, dlančniki) bodo dinamično vključene v obdelavo glede na uporabo in kontekst (kraj, obnašanje, status povezave). Način brez povezave (Offline) aplikacije Google Docs ter klasične aplikacije Peer-to-Peer (izmenjava datotek), trenutno utirajo pot. Težišče bo v prihodnosti postavljeno na preprosto integracijo storitev, ki je odvisna od uporabljene platforme. Časi ko je bil dostop do interneta mogoč samo prek osebnih računalnikov, so minili. Pametni telefoni, kjer lahko pregledamo elektronsko pošto, televizorji, ki se povežejo s spletom, osebni računalniki, s katerimi lahko telefoniramo, vse to je že danes del našega vsakdana. V prihodnosti bodo raznovrstne naprave, stavbe, semaforji, vozila in podobno, povezane z internetom, zato govorimo o internetu stvari. Tako bi lahko na preprost način z delovnega mesta, kjer uporabljajo orodja za računalniško podprto načrtovanje CAD, obratu z IP posredovali izdelek, narejen z orodji

20

CAD, optimizirali čas priprave in izdelave ter zmanjšali število slabih izdelkov. Storitve v oblaku tvorijo temelj za novo komunikacijo med človekom in stvarmi, aplikacije, ki so bile do zdaj nepredstavljive. Prihodnost je digitalna, našo prihodnost bo v velikih pogledih poenostavila. Z oblakom se lahko prek integrirane storitve med nami in kupcem, zavarovalnico in podobno, ta proces preprosto odvije. Z internetom storitev bo v prihodnosti mogoče opraviti nakup avtomobila, registracijo, zavarovanje kar prek spleta. (Höllwarth, 2012, str. 66-69)

6.2 Napovedi za prihodnost

Raziskava podjetja IBM, ki so jo izvedli leta 2012, je pokazala, da ne glede na velikost organizacije, industrijsko panogo ali področje kjer podjetje deluje, poslovno okolje pozitivno sprejema računalništvo v oblaku, kot način za zmanjševanje stroškov, ki so povezani s klasičnim računalniškim okoljem. Kar tri četrtine vprašanih je dejalo, da so v svoje poslovanje že uspešno vključili računalništvo v oblaku, devetdeset odstotkov tistih, ki še niso vključili oblaka v svoje poslovanje pa bodo naredili to v roku treh let. Število podjetij, kjer je računalništvo v oblaku aktivno vključeno v poslovni proces, naj bi se do leta 2015 iz 13 povečalo na 41 odstotkov. Iz rezultatov raziskave lahko izpeljemo, da se računalništvo v oblaku hitro in močno razvija ter, da se bo uporaba takšne oblike poslovnega okolja povečala. Podjetja prepoznavajo, da je oblak gonilo inovacij, te pa pripomorejo h konkurenčni prednosti na tržišču. (Inovis 2012) Gartnerjevo poročilo o računalništvu v oblaku do leta 2017, pa napoveduje, da bo več kot 50% ponudnikov aplikacij programske opreme kot storitve, ponujalo ujemajoče poslovne storitve, prav tako pa bo odnos med ponudniki programske opreme kot storitve in ponudniki platforme kot storitve, postal bolj sinergijski oziroma bodo ti ponudniki sodelovali. Naslednja Gartnerjeva napoved za prihodnost je, da se bo zmanjšala uporaba javnega oblaka, zaradi tveganj glede varnosti. Najbolj uspešni bodo tisti ponudniki oblačnih storitev, ki bodo svojim strankam ponudili informacije glede lastnosti glede varnosti in tveganj. Velika podjetja se ves čas soočajo z izzivom glede zasebnega oblaka, saj večina podjetij trenutno niti ne razmišlja o uvedbi zasebnega oblaka. Do leta 2017 bi naj tako 80% velikih podjetij omejilo podatke v svojih zasebnih oblakih, posledično bo tako njihovih podatkov v podatkovnem centru manj kot 20%. (Agarwal, 2014) Gorelik pa napoveduje, da bo v prihodnosti dominantno vlogo na trgu zavzel javni oblak. V raziskavi, ki so jo opravili leta 2011, je namreč okoli 28% podjetij, ki so sodelovali v raziskavi že uporabljalo storitve javnega oblaka, do leta 2014 pa so napovedali, da bo delež teh podjetij narasel na 51%. Napovedi so torej, da bo dolgi rok, trg privatnih in hibridnih oblakov upadel, ti obliki oblaka pa se bosta uporabljali le še v specifičnih oblikah poslovanja. Trenutno je na trgu že velika konkurenca ponudnikov oblačnih storitev, kar pomeni, da bo trg postal kmalu prenasičen. Temu bo sledila stabilizacija trga, na katerem bodo ostali samo še veliki dominantni ponudniki. Računalništvo v oblaku se bo še naprej razvijalo, prav tako bo trajalo še nekaj časa, da se bodo razvili univerzalni standardi glede računalništva v oblaku. Naslednja napoved se nanaša na lastniške tehnologije oblaka. Veliko novih ponudnikov storitev v oblaku ponuja odprto kodne tehnologije za omogočanje svojih platform. Vendar veliki ponudniki kot so Amazon, Google in Microsoft raje vlagajo v lastniške tehnologije oblaka. To jim prinaša prednost pred konkurenco, saj s tem ko razvijajo lastniške tehnologije, konkurenci onemogočijo vpogled v svojo tehnologijo. V prihodnosti bi se

21

naj razvilo močno tekmovanje med lastniškimi in odprto kodnimi tehnologijami. Povsem možno je, da bodo tako nekatere trenutno lastniške tehnologije, v prihodnosti postale odprto kodne. Glede izvedbenih modelov, pa bodo po napovedih ostali prisotni vsi trije (IaaS, PaaS in SaaS). Napoveduje se le padec infrasturkture kot storitve (IaaS), ko bodo stranke ugotovile, da se jim bolj splača vlagati v programsko opremo kot storitev (SaaS) in platformo kot storitev (PaaS). Zaradi vedno večje konkurence na trgu ponudnikov oblačnih storitev, se bodo močno znižale tudi cene storitev. (Gorelik, 2013, str. 73-78) Ena izmed napovedi je tudi ta, da bo programska oprema aplikacij, morala delno delovati pri strankah in delno v oblaku. Del, ki bo deloval pri strankah pa bo moral biti delujoč tudi ko ne bo povezan z oblakom, kar pa ne velja za aplikacije 2.0. Takšen model programske opreme pa potrebuje plačilo po porabi. Infrastruktura programske opreme prihodnosti, bo prilagojena tako, da ne bo delovala le na kovini, ampak tudi na virtualnih napravah. Strojna oprema prihodnosti b morala stremeti k čim bolj enakomerni porazdelitvi energije, kar pomeni, da bo mogoče določene dele spomina, prostora za shranjevanje podatkov in omrežja, nastaviti na nizko porabo energije, podobno kot pri mikroprocesorjih. (Armbrust, in drugi, 2009, str. 19-20)

22

7 ANALIZA PONUDNIKOV STORITEV SHRANJEVANJA V OBLAK

V nadaljevanju poglavja si bomo podrobneje ogledali ponudbo nekaterih najbolj poznanih ponudnikov oblačnih storitev in sicer Amazon, Google ter Microsoft. Po pregledu ponudnikov, bomo predstavili storitev shranjevanja podatkov v oblak vsakega ponudnika, ki bi bila najbolj zanimiva za podjetje. Naredili bomo primerjavo med oblačnimi storitvami različnih ponudnikov. Analizirali bomo oblačno storitev infrastrukture kot storitve oziroma IaaS. Infrastruktura kot storitev omogoča shranjevanje podatkov z uporabo različnih internetnih protokolov. Takšen način storitve ne zahteva dodatne infrastrukture, kar je še posebej iz stroškovnega vidika, za podjetje zelo pozitivna lastnost. Ponudniki ponujajo osnovne storitve shranjevanja na zahtevo, prostoročno, z možnostjo razširitve prostora shranjevanja. Cena storitve je zasnovana glede na zmogljivost, prenos podatkov in glede na druge storitve. Shranjeni podatki obstajajo v okolju večih najemnikov, uporabniki pa lahko do shranjenih podatkov dostopajo preko interneta ali drugega omrežja. Naredili bomo primerjavo storitev treh najbolj poznanih ponudnikov oblačnih storitev ter po njej povzeli ugotovitve.

7.1 Opis ponudnikov in njihove ponudbe oblačnih storitev

7.1.1 Amazon in Amazon Web Services (AWS)

Amazon deluje že od leta 1994 in je eno izmed največjih podjetij, ki omogoča nakupovanje različnih izdelkov preko spleta. Podjetje ponuja tudi druge trženjske in promocijske storitve, kot je spletno oglaševanje. Prav tako proizvaja lastno strojno opremo, kot na primer Fire phone. Podjetje omogoča prodajalcem, da prodajajo svoje izdelke preko Amazonove spletne strani. Z Amazon Web Services, podjetje ponuja dostop do tehnološke infrastrukture, ki omogoča katero koli vrsto poslovanja. (Forbes 2014) Oblačna storitev, ki jo ponuja podjetje je Amazon Web Services (AWS), ta s pomočjo Amazonove računalniške infrastrukture zagotavlja storitve preko interneta. Najbolj znani storitvi v okviru Amazon Web Services sta Amazon Amazon Elastic Cloud Computer (EC2) in Amazon Simple Storage Service (Amazon S3). (Amazon 2014)

Za podjetja je Amazon Web Services (AWS) še posebej zanimiv, saj ponuja plačilo po porabi brez vnaprejšnjih stroškov in dolgoročnih obveznosti. Prav tako ponuja ogromno globalno oblačno infrastrukturo, katera omogoča nemoteno poslovanje podjetja. Razširljivost Amazon Web Services omogoča takojšnjo povečanje resursov, kadar podjetje raste ter zmanjšanje, kadar jih podjetje ne potrebuje. Podjetje lahko izbere razvojno platformo ali programski model, ki ga potrebuje za svoje delo. Nato se odloči katere storitve potrebuje. Ta fleksibilnost podjetju omogoča, da se osredotoči na inovacije in ne na infrastrukturo. Kar se tiče varnosti, je rešitev Amazon Web Services varna in robustna platforma z industrijsko priznanimi certifikati in revizijami: PCI DSS Level 1, ISO 27001, FISMA Moderate, HIPAA in SAS 70 Type II. Storitve in podatkovni centri imajo večplastno operativno in fizično varovanje, kar zagotavlja varnost in integriteto podatkov. (Amazon 2014)

23

7.1.2 Google in Google Cloud Platform

Podjetje Google je bilo ustanovljeno leta 1998. Poslovanje družbe je osredotočeno na nekaj ključnih področjih kot so iskalnik, oglaševanje, operacijski sistemi in platforme, podjetja in izdelava strojne opreme. Družba ustvarja prihodke predvsem s spletnim oglaševanjem. Podjetje ponuja svoje izdelke in storitve v več kot 100 jezikih in v več kot 50 državah. (Reuters, Profile: Google Inc (GOOG.O) 2014 a) Googlovo poslanstvo je organizirati vse informacije in jih narediti dostopne in uporabne. (Google 2014) Oblačna storitev, ki jo ponuja Google je Google Cloud Platform. Ta storitev je skupek modularnih storitev v oblaku, ki omogočajo izdelavo vse od preprostih spletnih strani do zapletenih aplikacij. (Google, Google Cloud Platform 2014)

Google Cloud Platform omogoča hitro razvijanje in uvajanje aplikacij brez skrbi za sistemsko administracijo, saj Google upravlja in skrbi za strežniško infrastrukturo. Omogoča izbiro Google Cloud Platform modulov po potrebah podjetja. Aplikacije na Google Cloud Platform imajo možnost avtomatskega povečanja ali zmanjšanja resursov, kar znižuje stroške, saj se plača po porabi resursov. Googlova infrastruktura zagotavlja hitro odzivnost aplikacij in nemoteno delovanje. (Google, Google Cloud Platform 2014)

7.1.3 Microsoft in Microsoft Azure

Microsoft je bil ustanovljen leta 1975 in do danes je postal eden izmed vodilnih ponudnikov programske opreme, storitev in rešitev, ki posameznikom in podjetjem pomagajo doseči svoj potencial. (Microsoft 2014) Microsoft se ukvarja z razvojem, licenciranjem in podporo vrsto programskih izdelkov in storitev. Podjetje prav tako načrtuje in prodaja strojno opremo ter ponuja možnost spletnega oglaševanja za stranke. Podjetje deluje v petih sklopih: Windows & Windows Live Division (Windows Division), Server and Tools, Online Services Division (OSD), Microsoft Business Division (MBD) in Entertainment and Devices Division (EDD). (Reuters, Profile: Microsoft Corp (MSFT.O) 2014 b) Microsoftova oblačna rešitev je Microsoft Azure, ki je odprta in fleksibilna platforma v oblaku.

Microsoft Azure omogoča hiter razvoj, vpeljavo in upravljanje aplikacij preko svetovnega omrežja. Azure podpira vse računalniške jezike, orodja in okvirje za izdelavo aplikacij. Prav tako omogoča integracijo aplikacij v javnem oblaku z obstoječim IT okolje. Po podatkih Microsofta Azure zagotavlja 99.95% dostopnost in omogoča izgradnjo in izvajanje visoko razpoložljivih aplikacij, brez, da bi podjetje skrbelo za infrastrukturo. Omogoča samodejno nameščanje popravkov za operacijski sistem in storitve, vgrajeno porazdeljevanje obremenitev omrežja in odpornost na napake v strojni opremi. Prav tako omogoča nadgradnje aplikacij brez izpadov. Kot smo že omenili, Microsoft Azure omogoča uporabo kateregakoli jezika, okvirja, ali orodja za izgradnjo aplikacij. Knjižnice Azure odjemalca so na voljo za več programskih jezikov in so na razpolago pod licenco odprte kode in gostujejo na GitHub. Microsoft Azure omogoča enostavno razširitev aplikacij vseh velikosti. Je popolnoma avtomatizirana samopostrežna platforma, ki omogoča zagotavljanje resursov v nekaj minutah. Omogoča elastično povečanje ali zmanjšanje računalniških virov, glede na potrebe. Plača se glede na porabo resursov. Azure je na voljo v različnih podatkovnih centrih po

24

vsem svetu, s čimer omogoča uporabo aplikacij v bližini stranke. Posledično omogoča zanesljivo gostovanje in razširitev aplikacij. Porazdeljeno predpomnenje omogoča zmanjšanje latence in zagotavljajo veliko zmogljivost aplikacij kjerkoli na svetu. (Microsoft, Microsoft Azure 2014)

7.2 Primerjava ponudbe shranjevanja podatkov v javni oblak

Gartner je eden izmed vodilnih raziskovalnih in svetovalnih podjetij na področju informacijske tehnologije. V nadaljevanju si bomo ogledali magični kvadrant, ki ocenjuje sedem ponudnikov storitve shranjevanja v javni oblak. Gartnerjeva analiza temelji na 500 poizvedbah med Gartnerjevimi klienti in intervjuji ponudnikov storitev v letih 2013 in 2014. Kriteriji, po katerih je Gartner ocenjeval ponudnike storitev so našteti v nadaljevanju. Sposobnost izvedbe, ki predstavlja ponudnikovo uporabnost storitev. Dovršenost verzije, ki pomeni ponudnikov pogled na prihodnost, stanje na trgu in ponudnikovo vlogo pri oblikovanju le tega. (Gartner, 2014)

Slika 2: Magični kvadrant ponudnikov storitev shranjevalnega prostora v javnem oblaku

VIR: (Gene & Chandrasekaran, Magic Quadrant for Public Cloud Storage Services, 2014)

Na sliki lahko vidimo, da so ponudniki storitev v oblaku razporejeni glede na štiri kvadrante. Za ponudnike, ki se nahajajo v kvadrantu vodje (angl. Leaders), velja, da prvi prepoznajo potrebe velikih organizacij in se na njih odzovejo. Postavljajo trende na trgu in oblikujejo cene. Na trgu ponudbe oblačnih storitev shranjevanja podatkov, med vodje štejemo podjetji Amazon in Microsoft. Naslednji kvadrant, ki si ga bomo ogledali so izzivalci. Za izzivalce velja, da njihove storitve dobro pokrivajo trenutne potrebe na

25

trgu. Svoje poslovne odločitve sprejemajo tako, da jim bo na dolgi rok uspelo priti med vodje na trgu. Med izzivalce na področju ponudnikov oblačnih storitev shranjevanja podatkov, po Gartnerjevi raziskavi trenutno spada samo podjetje Google. V naslednjem kvadrantu se nahajajo vizionarji, za katere velja, da imajo na trgu status quo. Glede na Gartnerjevo raziskavo, med vizionarje uvrščamo podjetje AT&T. Zadnji kvadrant predstavljajo nišni ponudniki, kot nam že njihovo ime pove, gre za ponudnike, ki so specializirani za tiste dele trga, ki jih ostali ponudniki ne pokrivajo dovolj dobro. Po Gartnerju v ta kvadrant spadajo IBM, HP in Rackspace. (Gene & Chandrasekaran, Magic Quadrant for Public Cloud Storage Services, 2014)

Amazonova ponudba storitev shranjevanja v oblaku velja za zelo inovativno, prilagodljivo in odzivno, kar se tiče potreb strank. Pogosto ponuja nove storitve pred konkurenco, storitvi shranjevanja podatkov v oblak Amazon S3 in Amazon Glacier sta med strankami dobro poznani. Amazon ponuja shranjevanje podatkov v desetih regijah in v več kot 50 odročnih lokacijah po vsem svetu. Ta geografska dosegljivost, daje Amazonu veliko prednost pri doseganju velikega števila strank ne glede na njihovo geografsko lego, velikost organizacije in podobno. Amazonov S3 API je priljubljen med razvijalci aplikacij za shranjevanje podatkov v oblaku, prav tako pa je podprt s strani vodilnih neodvisnih ponudnikov programske opreme. Konkurenca, še posebej Google in Microsoft, vedno bolj pritiskata na Amazonovo vodstvo na področju cen shranjevanja podatkov. Po raziskavi, ki so jo opravili pri Gartnerju, Amazonove stranke pogrešajo izboljšave in profesionalne storitve. Amazonovo pomanjkanje podrobnih informacij glede storitvene arhitekture, kot na primer pri Amazon Glacier, povzroča pri strankah nezadovoljstvo, saj si le te želijo boljšo transparentnost storitve. (Gene & Chandrasekaran, Magic Quadrant for Public Cloud Storage Services, 2014)

Google je vodilen v izdelavi učinkovitih, razširjenih podatkovnih centrov in inovacijah. Razvil je globalno internetno infrastrukturo, ki povezuje podatkovne centre vse do odročnih lokacij, v več kot stotih državah. Google velja za vodjo z agresivno z agresivno cenovno politiko. Google naglo izboljšuje svojo ponudbo izdelkov, storitve in podporo, da bi bolje zadostil potrebam velikih organizacij, kar pa pomeni, da ponudba trenutno še ni čisto po meri velikim organizacijam. Ker se Google osredotoča na Google Apps, posveča premalo pozornosti izgradnji infrastrukturi, posledica tega je, da so partnerji s katerimi sodeluje manjši in manj izkušeni. Googlova ponudba oblačnih storitev je preveč splošna platforma, ki specifičnim strankam ne ponuja dovolj. (Gene & Chandrasekaran, Magic Quadrant for Public Cloud Storage Services, 2014)

Microsoft je uveljavljeno podjetje, poznano po velikih investicijah oblačno infrastrukturo. Velja za kredibilnega ponudnika, ki se osredotoča na zmogljivost storitev z večjo zahtevnostjo in hitro zapisovanje podatkov v oblačno okolje. Gartner, Microsoftu očita, da mu na splošno pri ponudbi storitve shrambe podatkov primanjkuje podpora globalnemu datotečnemu sistemu, razen v primeru, kadar se storitve izvajajo na različnih podatkovnih serverjih. Microsoft je infrastrukturo kot storitev v svojo ponudbo vpeljal, kasneje, kot konkurenca. Čeprav je imel na trgu določene vzpone pri svoji ponudbi infrastrukture kot storitve, je na tem segmentu trga Microsoft še vedno šibek. Microsoft je v partnerstvu z nekaterimi velikimi ponudniki shranjevalnih

26

kapacitet, kot na primer EMC, NetApp, IBM, HP in Hitachi Data Systems. (Gene & Chandrasekaran, Magic Quadrant for Public Cloud Storage Services, 2014)

7.3 Analiza ponudbe storitve shranjevanja v oblak

Amazon Web Services ponuja nizkocenovno shranjevanje podatkov z visoko razpoložljivostjo, trajnostjo in varnostjo. Plačilo po porabi, brez vezave omogoča podjetju fleksibilnost in okretnost. AWS omogoča varnostno kopiranje, arhiviranje in obnovitev podatkov. AWS ponuja 5 različnih modulov v okviru shranjevanja podatkov in sicer Amazon S3, Amazon Glacier, AWS Storage Gateway, Amazon EBS in AWS Import/Export. (Amazon, Products & Services 2014) Amazon S3 zagotavlja enostaven spletni vmesnik, preko katerega se shranjuje in prenaša poljubna količina podatkov, kadarkoli in kjerkoli preko interneta. (Amazon, Amazon S3 2014) Naslednja storitev za shranjevanje je Amazon Glacier, ki omogoča varno in trajno shranjevanje podatkov za arhiviranje in varnostno kopiranje. Ta rešitev je optimizirana za shranjevanje podatkov do katerih se dostopa redkeje in pri katerih je čas dostopa do njih krajši. Storitev se obračuna po porabi podatkovnega prostora in omogoča povečevanje in zmanjševanje želenega prostora. Storitev odlikuje preprost vmesnik za enostavno uporabo. (Amazon, Amazon Glacier 2014) AWS Storage Gateway je storitev, ki povezuje programsko opremo podjetja s prostorom za shranjevanje v oblaku ter omogoča nemoteno in varno integracijo med infrastrukturo podjetja in Amazonovo infrastrukturo. Storitev omogoča varno shranjevanje podatkov v oblak ter razširjanje in zmanjševanje željenega prostora za shranjevanje. AWS Storage Gateway podpira shranjevanje po standardih industrije in deluje z obstoječimi podatki v podjetju in nizko latenco. (Amazon, Amazon Storage Gateway 2014) Amazon Elastic Block Store zagotavlja avtomatsko replikacijo podatkov na drug fizični pomnilnik, š čimer zaščiti podatke pred odpovedjo strojne opreme ter posledično omogoča visoko vzdržljivost in razpoložljivost. Amazon EBS ponuja nizko latenčno zmogljivost in razširljivost prostora v nekaj minutah. (Amazon, Amazon EBS 2014) Modul AWS Import/Export pospešuje premikanje velikih količin podatkov v in iz AWS s pomočjo prenosnih naprav za shranjevanje. AWS prenaša podatke neposredno na in iz naprav za shranjevanje s pomočjo hitrega notranjega Amazonovega omrežja ter se s tem izogne prenosu podatkov preko interneta. Za ogromne količine podatkov je to običajno dosti hitreje in ceneje kot pa prenos preko interneta. (Amazon, AWS Import/Export 2014)

Google Cloud Platform ponuja 3 module, ki se nanašajo na shranjevanje v oblak in sicer Cloud Storage, Cloud Datastore in Cloud SQL. Podatki so shranjeni na različnih fizičnih lokacijah, za boljšo zaščito. Dodatno zaščito omogočata Oauth in zrnat dostop do podatkov. Plača se na podlagi porabljenega prostora ali na podlagi časa, ko dostopamo do podatkov. Standardne povezave in orodja, kot so mysqldump, MySQL Wire protokol in JDBC omogočajo lažjo migracijo podatkov na Google Cloud platformo. Storitev pa lahko tudi avtomatsko poveča ali zmanjša resurse, glede na uporabnikove potrebe, s čimer uporabnik nima skrbi s preobremenitvijo strojne opreme in se lahko osredotoči na svoje delo. Dostopnost podatkov je s pomočjo vmesnika mogoča od kjerkoli in kadarkoli. (Google, Google Cloud Platform 2014)

27

Oblačna storitev shranjevanja podatkov v okviru Microsoft Azure je »Shranjevanje, varnostno kopiranje in obnovitev«. Azure zagotavlja razširljivo, trajno shranjevanje v oblak, varnostno kopiranje, in rešitev za obnovitev podatkov. Deluje z obstoječo infrastrukturo podjetja, s čimer se stroškovno učinkovito izboljša poslovna strategija kontinuitete. Zagotavlja shranjevalni prostor za aplikacije v oblaku, vključno z nestrukturiranim besedilom ali binarnih podatkov, kot so video, avdio in slike. (Microsoft, Storage, Backup, and Recovery 2014)

Kot smo lahko ugotovili skozi analizo ponudbe storitve shranjevanja v javni oblak, vsi trije ponudniki ponujajo več modulov v sklopu shranjevanja podatkov. Prav tako ponujajo razširljivost prostora za shranjevanje, enostavno uporabo in vpeljavo ter plačilo po porabi. Med tremi, ki smo jih primerjali, ima Amazon najbolj razdelano ponudbo. Ponuja pet različnih modulov v sklopu shranjevanja podatkov v javni oblak, s čimer lahko zadovolji potrebe tudi bolj specifičnih strank. Med tremi ponudniki, ki smo jih primerjali ponuja Google v sklopu shranjevanja v oblak najmanjše število modulov. Posledično se osredotoča na manjši spekter trga. Googlova manjša ponudba, verjetno pomeni, da še nima dovolj infrastrukture, tako da ne more širiti svoje ponudbe v nedogled. Microsoft je med temi tremi ponudniki najbolj znan po svoji programski opremi za podjetja, kar pomeni, da je že uveljavljeno ime na poslovnem trgu. Čeprav je ponudil oblačne storitve malo kasneje od konkurence, vlaga veliko resursov v izgradnjo infrastrukture in izboljšavo storitev.

28

7.4 Ugotovitve

Ponudba storitev shranjevanja v javni oblak se hitro razvija, saj vedno več podjetij uporablja tovrstne storitve. Za podjetja je prav gotovo mamljiva cena teh storitev, saj se plačuje po porabi ali zakupljenih kapacitetah. Pozitivna lastnost računalništva v oblaku je tudi, da podjetje ne potrebuje svoje lastne infrastrukture ter ne rabi skrbeti za vzdrževanje in njeno nadgradnjo. Zaradi velike konkurence na tem trgu tudi cene storitev padajo, kar bo v prihodnosti privabilo še več podjetij k uporabi storitev v oblaku. Med vodilne na področju oblačnih storitev spadajo podjetja Amazon, Google in Microsoft. Vsak izmed njih je vložil ogromno svojih virov v izgradnjo storitev v oblaku in izdelavi ponudbe, ki bi privabila čim več uporabnikov. Amazon je bil eden izmed prvih ponudnikov teh storitev, zato je imel največ časa za izgradnjo infrastrukture in prilagajanje ponudbe strankam. To se odraža tudi v Gartnerjevi raziskavi, saj ga je ta uvrstil v kvadrant vodilnih na tem področju. Čeprav je bil Amazon eden izmed prvih, ki so ponujali storitve shranjevanja podatkov v javni oblak, ne more počivati, saj mu Google in Microsoft vedno bolj konkurirata. Iz Gartnerjevega magičnega kvadranta je razvidno, da se Amazonu vedno bolj približuje Microsoft. Menim, da se mu bosta Google in Microsoft v bližnji prihodnosti še bolj približala, saj sta oba že uveljavljena ponudnika programske in strojne opreme, tako, da imata veliko znanja in izkušenj na tem področju. Med svojo analizo ponudnikov sem ugotovil, da je Google podjetje z ogromno količino virov, ki mu omogočajo hitro izgradnjo podatkovnih centrov po celotnem svetu, s čimer bo lahko razširil svojo ponudbo, ki je trenutno bolj splošna in ne nudi dovolj za stranke s specifičnimi potrebami. Menim, da bo Google eden izmed vodilnih na tem področju, saj je znan po tem, da išče nekonvencionalne rešitve za probleme, ki se jih loti. To sem razbral tudi iz Gartnerjeve raziskave, ki je Google uvrstil v kvadrant izzivalcev in med njegove prednosti navaja gradnjo zelo učinkovitih podatkovnih centrov ter inovacij na področju celotne strategije postavitve omrežja. Posledično ima nižje stroške in lahko ponudi nižjo ceno storitev ter cenovno pritiska na konkurente. Tako, kot Google, tudi Microsoft vlaga veliko virov v izgradnjo infrastrukture. Microsoftova prednost je tesna integracija z operacijskim sistemom Microsoft Windows, ki je njihov produkt in ga uporablja velika večina podjetij in posameznikov. Menim, da je to velika prednost, saj je vmesnik uporabniku poznan ter se tako lažje navadi nanj. Prednost vseh treh naštetih podjetij pa je, da so uveljavljena in kredibilna. Še posebej kredibilnost je na tem področju pomembna, kajti ena izmed glavnih ovir uporabe storitev shranjevanja v oblak je varnost podatkov. Menim, da pri podjetjih, ki so že dolgo na trgu in veliko dajo tudi na svoj nadaljnji obstanek na njem, obstaja manjša možnost, da bodo prodajala podatke strank, tako bi namreč lahko izgubila vse stranke,česar pa si ne morejo privoščiti. Pomembna lastnost ponudnika storitev shranjevanja podatkov v javni oblak je tudi njegova vizija za prihodnost. Podjetje, ki se odloča za uporabo takšnih storitev, si verjetno želi daljše partnerstvo, saj nihče ne mara menjavati ponudnikov, ker ima s tem dodatne stroške, posamezniki pa se morajo naučiti uporabljati nov sistem, s čimer ima lahko podjetje veliko težav. Z vedno večjo kapaciteto in zmogljivostjo strojne opreme ter njihovo pocenitvijo in večanjem hitrosti prenosa podatkov, bo sledila še nižja cena storitev shranjevanja v oblak. Na ceno teh storitev bodo vplivali tudi številni novi ponudniki. Logična posledica teh trendov pa je, da bo vedno več podjetij uporabljalo storitve shranjevanja v javni oblak, saj bodo z nižjimi stroški poslovanja, tudi bolj konkurenčna.

29

8 SKLEP

Računalništvo v oblaku ni popolnoma nov pojem. Kot smo že omenili, se je koncept deljenja in shranjevanja podatkov na virtualnem mestu, oblikoval že leta 1960. Skupaj z razvojem informacijske tehnologije, so rasle tudi zahteve podjetij po bolj učinkovitem in dostopne shranjevanju podatkov. Računalništvo v oblaku je torej obširen pojem, gre pa za večplasten sistem, ki je pred uporabnikom skrit. Najbolj razširjena definicija računalništva v oblaku pravi, da gre za model, ki lahko po potrebi kadarkoli in povsod prek omrežja omogoča udoben dostop do skupine nastavljivih skupnih računalniških virov, kot so na primer omrežja, strežniki, pomnilniški sistemi, aplikacije, ki so na voljo hitro in z minimalnimi stroški upravljanja ali z minimalno interakcijo ponudnika. (Höllwarth 2012, 36) Prav zaradi minimalnih stroškov je računalništvo v oblaku še posebej privlačno za podjetja. Oblike izvedbenih modelov računalništva v oblaku, ki smo jih spoznali skozi diplomski seminar se med seboj razlikujejo po svojem namenu, prav tako pa smo spoznali tudi njihove prednosti in slabosti. Podjetja zaradi narave svojih podatkov največkrat uporabljajo zasebne oblake, vendar se v prihodnosti napoveduje usmeritev podjetij v uvedbo hibridnih oblakov. Hibridni oblaki namreč združujejo lastnosti zasebnih in javnih oblakov. Kot smo že omenili, morajo podjetja, ki želijo ostati konkurenčna spremljati tudi razvoj informacijske tehnologije. Za podjetje ima uporaba računalništva v oblaku veliko prednosti, najbolj poudarjena pa je gotovo stroškovno ugodna ponudba shranjevanja podatkov. Prednosti so med drugim tudi te, da podjetje ne rabi vzdrževati infrastrukture, večja poslovna odzivnost, večja prilagodljivost virov, boljše upravljanje stroškov ter lažje uresničevanje okoljskih ciljev. Računalništvo v oblaku pa ima zagotovo obetavno prihodnost. Ponudniki oblačnih storitev bodo morali začeti vlagati v razvoj in slediti napovedim, če bodo želeli ostati konkurenčni. Napoved, ki je zagotovo najbolj zanimiva za podjetja je zniževanje cen oblačnih storitev. Sam trg oblačnih storitev se bo v prihodnosti stabiliziral, kar prinaša nižje cene in bolj kakovostne storitve. Računalništvo v oblaku se bo še naprej razvijalo, postaja pa tudi vedno bolj cenjeno in razširjeno tako med podjetji kot uporabniki.

V drugem delu diplomskega seminarja smo analizirali najbolj poznane ponudnike na področju oblačnih storitev spadajo podjetja Amazon, Google in Microsoft. Vsak izmed njih je vložil ogromno svojih virov v izgradnjo storitev v oblaku in izdelavi ponudbe, ki bi privabila čim več uporabnikov. Skozi analizo ponudnikov, smo ugotovili, da je Amazon eden izmed prvih ponudnikov oblačnih storitev. Menim, da je zato imel največ časa za izgradnjo infrastrukture in prilagajanje ponudbe strankam. To je usklajeno tudi z rezultati Gartnerjeve raziskave. Google in Microsoft sta močna konkurenca na trgu ponudnikov oblačnih storitev. Kot smo opazili, sta oba že uveljavljena ponudnika programske in strojne opreme, vendar smo med analizo videli, da je Google podjetje z ogromno količino virov, kar mu daje prednost pri izgradnji podatkovnih centrov o vsem svetu. Ponovno se naše ugotovitve ujemajo z Gartnerjevo raziskavo, ki uvršča Google med izzivalce. Med tremi ponudniki, ki smo jih analizirali, Google velja za tistega, ki cenovno pritiska na konkurente. Zadnji analiziran ponudnik je bil Microsoft, katerega prednost je tesna integracija z operacijskim sistemom Microsoft Windows, na katerega

30

je navajena večina podjetij in posameznikov. Tudi Microsoft veliko vlaga v svojo infrastrukturo. Vsi trije analizirani ponudniki spadajo med najbolj poznane in skozi njihovo analizo ter primerjavo, smo spoznali, da so si precej konkurenčni.

V diplomskem seminarju bi lahko podrobneje spoznali še temo varnosti računalništva v oblaku. Varnost podatkov je za podjetje velikega pomena, zaenkrat se uporabniki računalništva v oblaku ne srečujejo z večjimi varnostnimi težavami, vendar se to čez čas lahko spremeni. Možnost nadaljnjega razvoja teme bi lahko bila povezana s podrobnejšo analizo varnostnega vidika ter tveganj računalništva v oblaku pri določenih ponudnikih oblačnih storitev.

31

LITERATURA IN VIRI

Agarwal, M. (14. april 2014). 2017 cloud computing predictions for IT industry: Gartner. Prevzeto 15. avgust 2014 iz iamwire: http://www.iamwire.com/2014/04/2017-cloud-computing-predictions-for-it-industry-gartner/

Amazon. (2014). About AWS. Prevzeto 5. 8 2014 iz https://aws.amazon.com/about-aws/

Amazon. (2014). Amazon EBS. Prevzeto 5. 8 2014 iz http://aws.amazon.com/ebs/

Amazon. (2014). Amazon Glacier. Prevzeto 5. 8 2014 iz http://aws.amazon.com/glacier/

Amazon. (2014). Amazon S3. Prevzeto 5. 8 2014 iz http://aws.amazon.com/s3/

Amazon. (2014). Amazon Storage Gateway. Prevzeto 5. 8 2014 iz http://aws.amazon.com/storagegateway/

Amazon. (2014). AWS Import/Export . Prevzeto 5. 8 2014 iz http://aws.amazon.com/importexport/

Amazon. (2014). Products & Services. Prevzeto 5. 8 2014 iz http://aws.amazon.com/products/

Armbrust, M., Fox, A., Griffith, R., D. Joseph, A., Katz, R., Konwinski, A., in drugi. (10. 2 2009). Above the Clouds: A Berkeley View of Cloud Computing. Prevzeto 20. 8 2014 iz http://www.eecs.berkeley.edu/Pubs/TechRpts/2009/EECS-2009-28.pdf

Forbes. (2014). Amazon. Prevzeto 1. 8 2014 iz http://www.forbes.com/companies/amazon/

Gartner. (2014). About Gartner. Prevzeto 14. 8 2014 iz http://www.gartner.com/technology/about.jsp

Gene, R., & Chandrasekaran, A. (9. 7 2014). Magic Quadrant for Public Cloud Storage Services. Prevzeto 6. 8 2014 iz http://www.gartner.com/technology/reprints.do?id=1-1WWKTQ3&ct=140709&st=sb

Google. (2014). Company overview. Prevzeto 1. 8 2014 iz https://www.google.com/intl/en/about/company/#content

Google. (2014). Google Cloud Platform. Prevzeto 4. 8 2014 iz https://cloud.google.com/

Gorelik, E. (2013). DSpace@MIT. Prevzeto 10. 8 2014 iz Cloud computing models: http://dspace.mit.edu/handle/1721.1/79811#files-area

32

Hölbl, M., Brumen, B., & Welzer Družovec, T. (2010). Varnostna tveganja računalništva v oblaku. OTS 2010 Sodobne tehnologije in storitve (str. 70-76). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za informatiko.

Höllwarth, T. (2012). Pot v oblak. Ljubljana: Založba Pasadena.

IBM. (2014). IBM. Prevzeto 12. 8 2014 iz IBM Cloud: http://www.ibm.com/cloud-computing/us/en/what-is-cloud-computing.html#paas-overlay

Inovis. (14. junij 2012). Računalništvo v oblaku. Prevzeto 20. junij 2014 iz Inovis: http://www.inovis.si/blog/2012/06/14/prihodnost-racunalnistva-v-oblaku/

Koblar, M. (2012). Postavitev domačega oblaka. mojMikro, 42-43.

Microsoft. (2014). Facts About Microsoft. Prevzeto 1. 8 2014 iz http://www.microsoft.com/en-us/news/inside_ms.aspx

Microsoft. (2014). Microsoft Azure. Prevzeto 2. 8 2014 iz https://azure.microsoft.com/en-us/overview/what-is-azure/

Microsoft. (2014). Storage, Backup, and Recovery. Prevzeto 3. 8 2014 iz https://azure.microsoft.com/en-us/solutions/storage-backup-recovery/

Reuters. (2014 a). Profile: Google Inc (GOOG.O). Prevzeto 1. 8 2014 iz http://www.reuters.com/finance/stocks/companyProfile?symbol=GOOG.O

Reuters. (2014 b). Profile: Microsoft Corp (MSFT.O). Prevzeto 1. 8 2014 iz http://in.reuters.com/finance/stocks/companyProfile?symbol=MSFT.O

Vrhovnik, B. (2010). Oblačno bo! OTS 2010 Sodobne tehnologije in storitve (str. 77-80). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za informatiko.