Fenologija in temperaturni pragovi

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 1/27

• Zemljo deli na:• Vroči pas (tropski in subtropski pas);• Zmerni pas;

• Ledeni/hladni pas;

Aristotelova klimatska klasifikacija sveta

DELITEV IZHAJA IZ GEOGRAFSKE ŠIRINE



Thornthwaitova klimatska klasifikacija

• Osnovo za klimatsko klasifikacijo predstavljata dva indeksa:

• UČINKOVITOST PADAVIN;• TERMIČNA UČINKOVITOST;

Temeljita na razmerju med letno količ

ino padavin (P) oziromapovprečno letno temperaturo (T) in izhlapevanjem (E).

Na podlagi omenjenih pogojev je določil:



Vlažnostna provinca Rastlinstvo Indeks P/E

A mokra pragozd I>127

B humidna gozd 64 – 127

C subhumidna trava 32 – 63D semiaridna stepa 16 – 31

E aridna puščave I < 16

THORNTHWAITOVE VLAŽNOSTNE PROVINCE



THORTHWAITOVE TERMIČNE PROVINCE

TERMIČNAPROVINCA

INDEKS T/E

A’ TROPSKA I>127

B’ MEZOTERMIČNA 64 – 127

C’ MIKROTERMIČNA 32 – 63

D’ TAJGA 16 – 31

E’ TUNDRA 1– 15

F’ VEČNI SNEG IN LED 0



TEMPERATURNI PRAGOVI

• Temperaturni prag je podan z dnevom, v katerem se srednjadnevna temperatura, ki je pred tem datumom ves čas nižja odtemperature praga, ki ga izberemo, dvigne nad temperaturopraga.

• Podan je tudi v obratnem smislu: torej z dnevom, ko se srednjadnevna temperatura, ki je bila pred tem datumom ves čas nad

temperaturo praga, spusti pod njo.• Temperaturni pragi se uporabljajo v agrometeorologiji za opis

klimatoloških razmer v funkciji rastnih razmer za razne kulturne

rastline.• Predpostavlja enakomerno spreminjanje temperature s časom.

Pomeni le povprečne, okvirne vrednosti.

Mrak, 2007



• Spomladanski temperaturni prag 5 °C označuje

začetek vegetacije trave, prag 10 °C pa začetekvegetacije drevja. V jeseni (ko temperatura pada) obapraga predstavljata konec vegetacijske dobe.

• V toplih zimah lahko trava v toplih obdobjih ozeleni.

Mrak, 2007



30*)(Tpod Tnad

Tpod Tpragad

−

−=

Mrak, 2007

Spomladi d prištejemo 15. v tistem mesecu, ko je temperatura šepod pragom, jeseni odštejemo od 15. v tistem mesecu, kotemperatura pade pod prag.

T pod in T nad: srednji mesečni temperaturi zaporednih mesecev,med katerima leži temperaturni prag.

SPOMLADI:T pod: srednja mesečna temperatura meseca, ki je še hladnejši od Tpraga;T nad: srednja mesečna temperatura meseca, ki je že toplejši od Tpraga;



JESENI• T nad: srednja mesečna temperatura meseca, ki je šetoplejši od T praga;

• T pod: srednja mesečna temperatura meseca, ki je žehladnejši od T praga;



PRIMER

• Povprečna mesečna temperatura zraka na postaji Godnje v obdobju1961-1990

J F M A M J J A S O N D

Godnje 1,6 2,7 5,7 9,8 14,3 17,6 19,8 19,3 15,8 11,2 6,3 2,7

VIR PODATKOV: ARSO



30*)( Tpod Tnad

Tpod Tpragad

−

−

=

23 _ 6,22

30*) C3,6C2,11 C3,6C10(

približnod

d

==

°−°

°−°=

30*)(Tpod Tnad

Tpod Tpragad

−

−=

Temperaturni prag 10 °C

SPOMLADIVrednost d prištejemo 15. dnevu v tistem mesecu, ko je povprečnatemperatura še pod temperaturo praga. V primeru Godenj je to 15. april.Torej je datum, ki smo ga iskali 16. april.

JESENIVrednost d odštejemo od 15. dneva v tistem mesecu, ko povprečna temperaturapade pot temperaturo praga. V primeru Godenj je to 15. november, torej

je datum, ki smo ga iskali 23. oktober.

3,1

30*) C8,9C3,14

C8,9C10

(

=

°−°

°−°=

d

d



Kredarica J F M A M J J A S O N D

T povp -8,2 -8,6 -7,1 -4,5 -0,2 3,2 5,8 5,8 3,8 -0,8 -4,0 -6,8

Vojsko J F M A M J J A S O N DT povp -2,8 -1,9 -1,1 -5,0 -9,8 13,1 15,3 14,7 11,7 7,3 2,1 -1,4



DOLŽINA VEGETACIJSKE DOBE

• Seštejemo dneve med temperaturnima pragovoma (spomladanskiprag vključimo, jesenskega pa izpustimo)

• Vsota biotemperatur: vsota vseh temperatur, ki so višje odbiološkega minimuma za neko rastlino. Temperaturne vsote sopomemben bioklimatski pokazatelj. Seštevek srednjih dnevnih

temperatur nad 0 °C imenujemo biotemperaturna vsota ali tudikumulativa temperatur. Vsoto srednjih dnevnih temperatur nad5, 10, 15 °C, …, pa imenujemo tudi vsota aktivnih ali efektivnihtemperatur (Gams I.,1986: Osnove pokrajinske ekologije, FF, Lj).

Mrak, 2007



FENOLOGIJA

KAJ JE FENOLOGIJA?

• ČASOVNO PROUČEVANJE PERIODIČNIHBIOLOŠKIH FAZ IN VZROKOV NJIHOVEGA POJAVA OBUPOŠTEVANJU BIOTIČNIH IN ABIOTIČNIH DEJAVNIKOVTER

MEDSEBOJNIH ODNOSOV ZAPOREDNIHRAZVOJNIH FAZ ZNOTRAJ ENE VRSTE ALI ZNOTRAJVEČIH VRST (Lieth, 1974).

Povzeto po Črepinšek, Agrometeorologija vaje, BF



FENOLOŠKI podatki so UPORABNI pri

• izdelavi agrometeoroloških analiz;• pripravi agrometeoroloških napovedi;

• ugotavljanju primernosti posameznih območij za gojenjedoločene rastline (predvsem z vidika toplotnih zahtev rastlin inkoličine potrebnih padavin);

• načrtovanju agrotehničnih ukrepov(setev, rez, varstvo rastlin, namakanje, spravilo...);

• spremljanju alergij, ki jih povzročajo rastline;

• modeliranju rasti in razvoja;

• proučevanju vpliva klimatskih sprememb;...




• Proučevanje vpliva vremena na rast in razvoj rastlinnam omogoča, da pri kmetijski proizvodnji čimboljIZKORISTIMO UGODNE podnebne danosti in se

poskušamo IZOGNITI NEUGODNIM, da bi takodosegli optimalno kakovost in velikost pridelka.




STATISTIČNA OBDELAVA FENOLOŠKIH PODATKOV OPISNEALI DESKRIPTIVNE STATISTIKE

• MERE SREDINE: 1. POVPREČNA

VREDNOST (ARITMETIČNA SREDINA)

-datum pretvorimo v julijanski dan(ZAPOREDNI DAN V LETU)

f dolgoletni povprečni datum pojava fenofaze za n let;f i datum pojava fenofaze v poljubnem letu;-




• MERE SREDINE:

• 2. MEDIANA - je vrednost od katere je polovica vrednosti vpopulaciji manjša in polovica več ja;

• 3. MODUS - vrednost v populaciji, ki se največkrat ponavlja(zgostišče podatkov);








F f i ib (M i i t 1994)



Fenofaze pri ribezu (Meier in ost., 1994)

Vir: spletni2.furs.gov.si/agromeT/feno/feno.asp?ID=15

http://spletni2.furs.gov.si/agromeT/feno/feno.asp?ID=15




Vir: spletni2.furs.gov.si/agromeT/feno/feno.asp?ID=15





TOLMIN



JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC LETO

0.6 2.7 6.5 10.5 14.7 17.8 20.0 19.5 16.3 11.5 6.0 1.4 10.6

TOLMIN

VEGETACIJSKA DOBA ZA TRAVO:

d spomladi = 18; 5 marec;

d jeseni = 23,47 = 24; 21. nov;

Vegetacijska doba: 5. marec – 21. november (eno mejo šteješ, drugo ne);

Dolžina 261 dni;

VEGETACIJSKA DOBA ZA DREVJE

d spomladi = 26; 10. aprild jeseni = 22; 24. oktober;

Rastna doba za drevje : 10. april – 24. oktober;

Dolžina: 196 dni;

RATEČE



JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AUG SEP OKT NOV DEC

-4.7 -2.5 0.8 5.1 10.2 13.8 15.7 14.8 11.4 6.6 0.9 -3.7


d spomladi = 29; 13. april;

d jeseni = 22; 24. okt

Vegetacijska doba: 13. april – 24. oktober (eno mejo šteješ, drugo ne);

Dolžina 194 dni;

VEGETACIJSKA DOBA ZA DREVJE

d spomladi = 29; 14. maj;d jeseni = 21; 24. september;

Rastna doba za drevje : 14. maj – 24. september;Dolžina: 133 dni;

MURSKA SOBOTA




-2.3 0.5 4.8 9.7 14.5 17.6 19.2 18.3 14.7 9.3 4.1 -0.6

MURSKA SOBOTA


d spomladi = 1; 16. marec;

d jeseni = 5; 10. november;

Vegetacijska doba: 16. marec – 10. november (eno mejo šteješ, drugone);

Dolžina 239 dni;

VEGETACIJSKA DOBA ZA DREVJEd spomladi = 2; 17. april;d jeseni = 4; 11. oktober;

Rastna doba za drevje : 17. april – 11. oktober;Dolžina: 176 dni;

PORTOROŽ




4.9 5.7 8.3 12.0 16.4 20.0 22.6 22.3 19.1 14.8 9.8 6.1


d pozimi = 4; 19. januar;

d pozimi = 3; 12. januar;

Vegetacijska doba: 19. januar – 12. januar (eno mejo šteješ, drugo ne);

Dolžina 358 dni;

VEGETACIJSKA DOBA ZA DREVJEd spomladi = 14; 29. marec;d jeseni = 1; 14. november;

Rastna doba za drevje : 29. marec – 14. november;Dolžina: 230 dni;



• Portorož: 358 dni; 230 dni;

• Tolmin: 261 dni; 196 dni;• Murska Sobota: 239 dni; 176 dni;• Rateče: 194 dni; 133 dni;

Fenologija in temperaturni pragovi

Documents