Edvard Kocbek - ZGSEdvard Kocbek. NARAVOSLOVNA U^NA POT PUSTI GRAD UVODNIK Radovljica je svojo prvo u~no pot dobila pred 27 leti, ko je bila kot ena izmed prvih v Sloveniji odprta

Zasli{im drevo in ga zagledam,le`em pod njegovo senco

ali pa ga otipljem in podrem,razsekam ga in polo`im v pe~ali sestavim iz njega brunarico,

kar koli storim z njim,vedno ostane drevo,

nerazdeljivi, neuni~ljivi{um vetra podnevi in pono~i,

v pe~i, na le`i{~u, v senci,med vrsticami v ~asniku

in v dimu med nebom in zemljo,drevo kot senca in po~itek,drevo kot zibelka in krsta,drevo kot sredi{~e raja,drevo kot {um in ti{ina,

drevo kot drevoin drevo kot beseda.

Edvard Kocbek

NARAVOSLOVNA U^NA POT PUSTI GRAD

UVODNIK

Radovljica je svojo prvo u~no pot dobila pred 27leti, ko je bila kot ena izmed prvih v Sloveniji odprtaGozdna u~na pot v Predtr{kem gozdu. V tej `e kar dolgidobi u~ne poti se je pokazalo, da je vedno ve~ obisko-valcev, ki ob sedanjem na~inu `ivljenja i{~e sprostitev vnaravi, tako fizi~no kot mentalno, da je u~na pot dobro-do{la u~ilnica spoznavanja gozda in narave zapred{olsko, {olsko in srednje{olsko mladino, da je u~napot lahko objekt predstavitve elementov ali celostne nar-ave razli~nim usmerjenim skupinam, ki jih narava {eposebno zanima, da je u~na pot lahko tudi turisti~nainfrastruktura, da je u~na pot lahko promocijski objekt in{e bi lahko na{tevali.

Potrebe po podobnih poteh so torej vedno boljprisotne, {e posebno v ve~jih urbanih okoljih.

Ob priliki obnove Fuxove brvi in s tem najkraj{epovezave med Radovljico in Kamno Gorico je skorajspontano pri{lo do obnove nekdanje uhojene poti medkrajema. Do sedaj pozabljeno, a izredno ohranjeno inzanimivo okolje je kar samo ponujalo idejo o pred-stavitvi teh naravnih zanimivosti {ir{i javnosti. Nekoliko{ir{i pregled okolja in vzpodbuda tako strokovne kot{ir{e javnosti je dokon~no prinesel odlo~itev, da sepristopi k izvedbi poti, ki bo povezala izhodi{~ni to~ki,Radovljico na eni in Kamno Gorico na drugi strani, pritem pa vklju~ila v predstavitev vse zanimivosti, ki jihponuja okolica.

Kaj vse smo na tej poti na{li, ustrezno uredili,opremili z dodatnimi informacijami, postavili osnovnoinfrastrukturo in pri tem pazili, da ~im manj vplivamo naokolje, vam bo pokazal ogled poti.

Imenovali smo jo Naravoslovna u~na pot Pusti grad.3

Zakaj naravoslovna ste `e gotovo uganili sami. Da,prikazuje naravne zanimivosti, od izredno pestrihgeolo{kih razmer, vode, do bogatega rastlinskega in`ivalskega sveta. Prika`e pa nam tudi kulturno krajino,kateri prav gotovo daje pe~at nekoliko pozabljen azgodovinsko pomemben kulturni spomenik Pusti grad, kije neko~ mogo~no gospodoval nad Lipni{ko dolino inmestom Radovljico.

Izvedbo projekta naravoslovne u~ne poti soomogo~ili Ob~ina Radovljica kot glavni investitor,Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kotsoinvestitor, lastniki zemlji{~, ki so brezpla~no odstopilislu`nostno rabo poti ter Zavod za gozdove SlovenijeObmo~na enota Bled, ki je od idejnega projekta dozaklju~ka izvedbe vodil delo.

Pri tem gre posebna zahvala Stanetu Percu, ki jeuspel z idejo obnove Fuxove brvi in bil tudi pobudnikza to pot, nadalje mojemu sodelavcu KlemenuZalokarju, ki je operativno vodil dela na terenu in obliko-val vsebino informacijskega gradiva in kon~no vsem izva-jalcem del, ki so z ob~utkom do narave izvedli vsapotrebna dela tako, da omogo~ajo obiskovalcemprimeren, varen in ~im zanimivej{i ogled.

Andrej Avsenek

4

OBISKOVALCEM

Naravoslovna pot Pusti grad nas zbli`uje z naravo,gozdom in urejeno kmetijsko krajino. Ljudje smo del nar-ave, zato smo jo dol`ni varovati. Namen naravoslovneu~ne poti Pusti grad je predstavitev lepot naravne in kul-turne dedi{~ine na podro~ju Lipni{ke doline in obuditevstare pe{ povezave med Radovljico in Kamno Gorico.Pot ve~inoma poteka skozi gozd in nas seznanja z delo-vanjem in lepotami gozda, `ivalskega in rastlinskegasveta, katerega `ivljenje je vezano na gozd ter bogatina{e znanje in odnos do narave. Pot vklju~uje tudi kul-turno - zgodovinske spomenike in nas seznanja z pretek-lo zgodovino zgornje lipni{kega obmo~ja.

PREDSTAVITEV POTI

Naravoslovna u~na pot Pusti grad je dolga 4940 m injo je mogo~e prehoditi v slabih dveh urah. Pot skoraj vceloti poteka po gozdnih in poljskih poteh. Obisk potilahko opravite brez vodstva, saj je celotna trasaozna~ena z markacijami, ki predstavljajo stiliziranoFuxovo brv, za ve~je skupine pa na Krajevni enotiRadovljica Zavoda za gozdove Slovenije lahko orga-nizirajo tudi strokovno vodenje (tel.:045 315 861)

Do izhodi{~ne to~ke je z usmerjevalnimi tablamiozna~ena povezava z Radovljico, ki se za~ne pri mestnitr`nici. Izhodi{~na to~ka je urejeno parkiri{~e pri tunelupod `elezni{ko progo Ljubljana – Jesenice, ob cesti kivodi na radovlji{ko separacijo. Pot se nadaljuje skozi pri-jeten gozdi~ek proti Fuxovi brvi, kjer pre~ka reko Savo innato sledi stari povezavi med Radovljico in Kamno 5

Gorico. Pri kapelici na kri`i{~u pe{poti za Kamno Goricoin Globoko se pot obrne proti Galerijam. Skozi Galerije spre~udovitimi skalnimi balvani se pot dvigne na plato

Zgornje lipni{kedoline. Po poljskihpoteh je potusmerjena protiPustemu gradu,nato pa se zaklju~ipri zadru`nemdomu naLancovem.

Na poti je ure-jenih sedem infomacijskih to~k, opremljenih z lesenimimizami, klopmi in informacijskimi tablami na katerih sopredstavljene zanimivosti in osnovne informacije o nar-avnih in kulturnih znamenitostih Lipni{ke doline.

INFORMACIJSKE TO^KE

SSOONNAARRAAVVNNOO IINN UUMMEETTNNOO OOSSNNOOVVAANN GGOOZZDD

Gozdarstvo v Sloveniji temelji na na~elih sonaravnos-ti, mnogonamenske rabe in trajnosti. Na~elo sonaravnos-ti gozdarje pri vsakodnevnem delu zavezuje, da prigospodarjenju z gozdovi upo{tevajo zakone, ki vladajo

v naravi in da njihovi ukrepil e dopo ln ju je jo i npospe{ujejo razvojne pro-cese v gozdu. Slovenija jeena izmed za~etnic inpobudnic sonaravnegagospodarjenja z gozdoviin je s svojo tradicijo zgled{tevilnim evropskimdr`avam in dr`avam dru-god po svetu.

Na~elo mnogonamenske rabe obvezuje gozdarje,da pri vsakem ukrepu v gozdu upo{tevajo vse funkcije,ki jih zagotavlja gozd in da njihovi ukrepi te funkcijekrepijo in pospe{ujejo. Funkcije gozdov delimo na6

Trasa poti

Sonaravno osnovan gozd

FFoottoo:: RRookk PPiisseekk

ekolo{ke, socialne in proizvodne.Na~elo trajnosti dolo~a tako gospodarjenje z goz-

dom, da bo omogo~eno trajno u`ivanje vseh dobrin, kijih nudi gozd s svojim delovanjem in obstojem.

Na prvi informacijski to~ki je vidnarazlika med sonaravno oblikovanim goz-dom, kjer prevladujejo rasti{~u primernedrevesne vrste in umetno osnovanosmrekovo monokulturo, ki je neprijetnadedi{~ina preteklega gospodarjenja zgozdovi, ko so gozd obravnavali le kot“lesno njivo” in v njem iskali le najve~jikratkoro~ni dobi~ek, niso pa upo{tevalina~el, ki v sedanjem ~asu narekujejogospodarjenje z gozdovi.

Naloga gozdarstva vSloveniji je na sonaravenna~in oblikovati takegozdne sestoje, da bodotrajno izpolnjevali vsefunkcije, ki jih pri~akujemood zdravega in ~im boljnaravno zgrajenega inoblikovanega gozda.

FFUUXXOOVVAA BBRRVV

Podatki o nesre~i, ki se je zgodila na brvi~ez Savo pod Radovljico ka`ejo, da je brvobstajala `e davnega leta 1865. Neprestalno sojo ogro`ale visoke vode Save in jo s svojiminaplavinami tudi pogosto uni~ile. Ker je potpreko brvi predstavljala najkraj{o pe{ poveza-vo med Radovljico in Kamno Gorico so jodoma~ini tudi redno obnavljali.

Pred II. Svetovno vojno je Kamna Gorica dobila svojeletovi{~e in poleg Bleda postala pomemben letovi{kikraj na Gorenjskem. Dopustniki so ve~inoma prihajali zvlakom iz Ljubljane na radovlji{ko `elezni{ko postajo. Za 7

Sonaraven gozd

Smrekova monokultura

Riko Fux (1877-1940)

FFoottoo:: VViiddaa PPaapplleerr--LLaammppee

olaj{anje poti iz Radovljice vKamno Gorico so brv obnovili.

Dana{nje ime je Fuxova brvdobila po pravniku Riku Fuxu(1887-1940) iz Bele Krajine, kije v tem ~asu dal pobudo inzagotovil finan~na sredstva zaobnovo brvi. Septembra 1965je Sava odnesla Pi`ov most naLancovem. Plavajo~e tramovjetega mostu je bilo usodnotudi za Fuxovo brv. Po 37 letihje Ob~ina Radovljica obnovilain posodobila brv ~ez Savo ins tem zopet odprla povezavomed Radovljico in KamnoGorico, ter pove~ala turisti~noin rekreacijsko ponudbo tegapodro~ja.

RREEKKAA SSAAVVAA

Reka Sava je najdalj{a slovenska reka. Ima dva povir-na kraka. Od izvira Save Dolinke v Zelencih, kjer se razli-

je v manj{e jezerce z zna~ilnozeleno barvo in bistro vodo, pado meje s Hrva{ko meri 219 km,nato pa do izliva v Donavoprete~e {e 727 km. Njen drugipovirni krak predstavlja SavaBohinjka, ki kot Savica prite~e izjamskega izvira in takoj oblikujeslap Savica. Savica se kmalu izli-va v Bohinjsko jezero. SavaBohinjka je torej odto~na vodaBohinjskega jezera. Oba kraka se

pri Radovljici zdru`ita v reko Savo.

V spremembah re~nega re`ima Save od prehodnosne`nega do sne`no - de`nega in kon~no de`no -sne`nega se odra`a vsa pokrajinska pestrost Slovenije. Izalpske reke s {tevilnimi slapovi, soteskami, brzicami sepreko predalpskega hribovja do obrobja Panonske

8

Fuxova brv neko~

Soto~je

Fuxova brv danes

FFoottoo:: KKlleemmeenn ZZaallookkaarr

ni`ine pri Bre`icah prelevi vpanonsko reko. Letni maximumipretoka se pojavljajo v pom-ladanskih in jesenskih mesecih,minimumi pa v poletnih in zim-skih mesecih. Sava ima vzdol`celotnega vodotoka izrazitohudourni{ki zna~aj.

Pore~je Save obsega 53,6 % povr{ineSlovenije in je izdaten vir kakovostne pitnevode za oskrbo okrog 20 % celotnega pre-bivalstva Slovenije, zato je na{a naloga indol`nost, da ohranjamo na{e vode ~iste injih ne onesna`ujemo.

RRAADDOOVVLLJJII[[KKOO OOBBMMOO^̂JJEEVV GGEEOOLLOO[[KKII ZZGGOODDOOVVIINNII

Geolo{ko zgodovino nekega ozemlja najdemozapisano v kamninah, ki tam nastopajo. V morskih inkopenskih usedlinah se nahajajo ostanki rastlin in `ivali, kika`ejo na ~as in razmere, v katerih so te kamnine nastale.V ravninskem delu radovlji{kega obmo~ja prevladujejopredvsem mlaj{e kamnine, starej{e se pojavljajove~inoma na njegovem obrobju.

Najstarej{a kamnina {ir{e radovlji{ke okolice, ki jonajdemo pri Bohinjski Beli in na Stra`i pri Bledu, jeneoschwagerinski apnenec. Nastal je v plitvem morjustarega zemeljskega veka (paleozoika) pred 270 milijonilet. Na njih sta se, prav tako v plitvem morju srednjegazemeljskega veka (mezozoika, srednjega triasa, anizi~nestopnje) odlo`ila masiven apnenec in dolomit. Vmes sepojavlja ~asovna vrzel. Manjkajo namre~ plasti, ki so sedrugod odlo`ile. Verjetno je bilo ozemlje nekaj ~asakopno. V srednjem triasu je ozemlje zopet preplavilomorje. Nastali so ve~ kilometrov {iroki podvodni jarki 9

Zelenci - izvir Save Dolinke

Slap Savica

smeri vzhod – zahod, v katere so se odlo`ile plastilaporja, apnenca in tufa, pri{lo pa je tudi do podmorskihizlivov bazaltne lave. Te plasti gradijo del grebenaPustega gradu. Kasneje jih je prekrila do tiso~ metrov

debela skladovnica zgornjetrisnega apnenca, nastalega vtoplem, plitvem morju. Ju`no od Kamne Gorice sepojavljajo kamnine iz mlaj{ega mezozoika – krede(pe{~enjaki in laporji), ki so se odlo`ili v globjem morju.Podlago ravninskega obmo~ja Radovljice tvorijo morskeusedline novega zemeljskega veka – kenozoika.Prevladuje siva morska glina oligocenske starosti – sivica,v kateri se nahajajo plasti andezitnega tufa. Kon~napodoba radovlji{kega obmo~ja se je izoblikovala medzadnjo ledeno dobo in po njej. Ledeniki so prineslivelike koli~ine materiala in ga odlo`ili kot ledeni{kegroblje (morene). Reke, ki so iztekale iz ~el ledenikov, soodna{ale sipek morenski material in zasipale dolinskodno s prodom. Najstarej{i prodni zasip, ki le`ineposredno na sivici, je sprijet v konglomerat, ki jugov-zhodno od Pustega gradu tvori ve~ metrov visoke strmestene. Od njih se lomijo veliki bloki, ki po sivici polzijoproti savski strugi. Konglomerat tudi zakraseva.

Radovlji{ko obmo~je sekajo {tevilni prelomi, ki pa jihzaradi morenskih in prodnih zasipov ne moremo videti.Najve~ji je `u`emberski prelom, ki poteka poseverovzhodnem obrobju Jelovice.

10

Geolo{ki prerez

Nekatere geolo{ke danosti obravnavanega obmo~jaimajo tudi gospodarski pomen. Tuf in apnenec iz kam-noloma v Kamni Gorici izkori{~ajo za gradnjo cest.Andezitni tuf, znan po lepi zeleni barvi, slu`i kot okras-ni gradbeni kamen. Prod in pesek odkopavajo za grad-beni{tvo, hranita pa tudi znatne zaloge podtalnice. PriPodnartu in Bledu izvira topla voda, ki daje Bledu pe~atzdravili{kega kraja.

GGOOZZDD IINN VVOODDAA

Gozd poleg drugih funkcij opravljatudi zelo pomembno hidrolo{ko funkcijo,ki jo poleg varovalne, biotopske in kli-matske uvr{~amo med ekolo{ke funkcijegozda.

Gozd prestreza in delno uporabljapadavine, zmanj{uje prehitro in {kodljivoodtekanje povr{inskih voda, jihmehansko in kemijsko ~isti, jihzadr`uje in shranjuje ter skrbi zaenakomernej{e razporejanje v~asu in prostoru. Gozd nastopatorej v vlogi posrednika medpadavinami in kon~no uporabnovodo. Od gozda je odvisno,kolik{en del vode bo povr{inskoodtekal, se vpil v gozdna tla, izh-lapel v ozra~je, dopolnilpodzemne vode in prek izvirovoblikoval ni`je le`e~e vodotokein podtalnico. Za normalno delo-vanje teh hidrolo{kih mehaniz-mov in celotnega vodnega sis-tema je poleg klimatskih in edaf-skih dejavnikov potrebna primer-na stopnja gozdnatosti, gozdov ustrezne strukture inohranjenosti ter ustrezne rabe prostora nasploh.

Zavedati se moramo, da je ozemlje Slovenijeekolo{ko izredno ob~utljive narave, z nevarnostjo hitrih 11

in nepopravljivih degradacij, da je skromno po naravnihvirih, da pa ima zaenkrat {e sorazmerno ohranjene goz-dove in vodo, ki jih je zatorej potrebno {e toliko boljvarovati.

Vsak posameznik s svojo ekolo{ko osve{~enostjo vvsakodnevnem `ivljenju lahko in mora prispevati svojdele` k ohranjanju na{ih gozdov in vodnih virov in s temprispeva h kvalitetnej{emu in bolj zdravemu `ivljenjske-mu okolju.

@@IIVVAALLSSKKII SSVVEETT VV GGOOZZDDUU

@ivalski svet skupaj z gozdno vegetacijo,dejavniki `ive in ne`ive narave in medsebojn-imi interakcijami predstavlja gozdni ekosis-tem kot funkcionalno celoto. @ivalski svet jeza mnogo ljudi najprivla~nej{i element gozd-nega prostora. Lovci si v sodelovanju z goz-darji prizadevajo, da ima ~imve~ naravnoprisotnih `ivalskih vrst mo`nost pre`ivetja, da

so populacije zdrave in da so odnosimed `ivalstvom in rastlinstvom v gozd-nem ekosistemu usklajeni. Ta nalogazaradi poru{enega naravnegaravnote`ja in razli~nih interesov ljudipri rabi prostora postaja vse te`ja.Osnovna naloga je zagotovitevprimernih habitatov in prehranskihrazmer za ~im ve~ naravno prisotnih`ivalskih vrst. Ta naloga zahteva sode-lovanje vseh uporabnikov prostora nao`jem in {ir{em podro~ju.

Gozdarji v gospodarskem gozduna~rtno pu{~amo sadna drevesa(~e{njo, hru{ko, jerebiko) za prehranopticam, `u`elkam in nekaterim sesal-

cem. Pri ukrepanju v gozdu je potrebna ekolo{kaosve{~enost gozdarja in pri njegovem vsakodnevnemdelu je tako njegova skrb posve~ena tako mali gozdnimravlji kot mogo~nemu rjavemu medvedu.12

Srnjak - Cepreolus capreolus

Poljski zajec -Lepus europaeus

Raca mlakarica -Anas platyrhynchos

FFoottoo:: AAnnddrreejj TTaavv~~aarr

Slovenci bi morali biti ponosni na svojgozd, kajti v Sloveniji `ivijo predstavniki vsehtreh velikih evropskih zveri: rjavi medved(Ursus arctos), ris (Lynx lynx) in volk (Canislupus), ki vsi za svoje `ivljenje zahtevajovelike povr{ine sonaravno oblikovanih, zdra-vih in prehransko bogatih gozdov

Izmed divjadi se na o`jem podro~junajbolj {tevil~no pojavlja srnjad in v vi{jih pre-delih jelenjad. V {ir{i okolici doline je stalnoprisoten gams (Rupicapra rupicapra),muflon (Ovis musimon), divja svinja (Susscropha), poljski zajec (Lepuseuropaeus), navadna veverica (Sciurusvulgaris), lisica (Vulpes vulpes) in kunabelica (Martes foina). Vodni in obvodnipti~i so prisotni na Savi in njenih ve~jih

pritokih. To soraca mlakarica(Anasplatyrhynchos),kreheljc (Anascrecca), siva~aplja (Ardeacinerea), slokaali veliki kljuna~

(Scolopax rusticola) inkormoran (Phalacrocoraxcarbo). Pojavljajo se tudigolob grivar (Columbapalumbus), skobec(Accipiter nisus), kanja

(Buteo buteo),navadna postovka(Falco tinnuncu-lus), {oja (Garrulusglandarius), sivavrana (Corvuscornix) in krokar(Corvus corax). 13

Lisica - Vulpes vulpes

Polh -Glis glis

[oja - garrulus glandarius

Kormoran - Phalacrocorax carbo

Mali skovik -Glaucidium passerinum

Jelen - Cervus elaphus

FFoottoo:: AAnnddrreejj TTaavv~~aarr

GGAALLEERRIIJJEE

Galerije so zanimive zaradi pojavljanja konglogomer-atnih blokov in rastlinskih vrst, ki pora{~ajo ta specifi~na,bazi~na, z vodo bogata rasti{~a.

Konglomerat imenujemo kamnino, vkateri vezivo ve`e med seboj zaobljenekose - prodnike razli~nih kamnin. Prodnikidobijo zaobljeno obliko med dolgotrajnimvodnim transportom ali kotaljenjem v pri-obalnem pasu. Prod povezuje vezivo izbolj drobnozrnate kamenine, ki ga imenuje-mo cement. ^e delci kamenin nisozaobljeni, ampak so ostrorobi potemkamenino imenujemo bre~a. Konglomeratilahko nastanejo v razli~nih sedimentacijskihokoljih na razli~ne na~ine. Lahko nastanejoiz proda, ki se je odlo`il na re~nihpoplavnih ravninah, v razli~nih morskihokoljih, lahko pa so tudi ledeni{kega nas-tanka. Konglomerati so nastajali v razli~nihgeolo{kih obdobjih.

Na tej specifi~ni bazi~ni podlagi, kjervladajo ugodne razmere sta se razviligozdni zdru`bi Querco Carpinetum var.Hacquetia in Aceri - Fraxinetum s. Lat..Zaradi bli`ine naselij in lahke dostopnostije drevesna sestava na teh rasti{~ih mo~noodmaknjena od naravnega stanja. Na obehrasti{~ih se pojavlja smreka (Picea abies),bukev (Fagus sylvatica), beli gaber(Carpinus betulus), graden (Quercuspetraea), velikijesen (Fraxinusexcelsior), gorski

javor (Acer psudo-platanus), lipovec (Tilia corda-ta) ter plemeniti listavci. Dele`smreke v sestojih presega,dele` listavcev pa je manj{i od14

^ema` - Allium ursinum

Trilistna vetrnica -Anemone trifolia

Veliki zvon~ek -Leucojum vernum

Lipovec - Tilia cordata

FFoottoo:: RRookk PPiisseekk

naravnega stanja. V grmovnem sloju se

pojavljajo ~rni bezeg(Sambucus nigra), bra-davi~asta trdoleska(Euonimus verrucosa),leska (Coryllus avelana),maklen (Acer campestre),itd. V zeli{~enem sloju vzgodnje pomladanskem

~asu s svojimcvetenjem navdu{ujeveliki zvon~ek(Leucojum vernum), kas-neje pa s svojim vonjem~ema` (Alium ursinum).Pojavljaja se tudi jelenovjezik (Phyllitis scolopen-drium), trpe`ni gol{ec(Mercurialis perenis),

velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala) in navadnaglistovnica (Dryopteris filix - mas).

ZZGGOODDOOVVIINNAA RRAADDOOVVLLJJIICCEE IINN MMIILL PPOOGGLLEEDD

• prva omemba Radovljice v virih leta 1169;• leta 1296 se je fara iz Rodin preselila v Radovljico,

sede` prafare pa je postala `upna cerkev sv. Petra;• gospodarji Radovljice so bili lastniki Pustega gradu;

najprej Ortenbur`ani nato Celjski grofi;• po smrti zadnjega Celjana Ulrika II je dal poveljnik

Lamberg Radovljico za`gati, vendar se je mestoohranilo, oblast pa so prevzeli Habsbur`ani;

• v 16. st. je Radovljico prizadel katastrofalen potres• v 17. st. {tiri veliki po`ari, najve~ji leta 1654, ko je

zgorelo 11 hi{• Habsbur`ani so v 17. st. posest prodali dru`ini Thurn-

Wallsassina;• prva omemba Radovljice kot mesta leta 1510.

Na mestu, ki ga imenujemo »mil pogled«, so sedoma~ini pri pogrebnem sprevodu simboli~no ustavili, 15

Bukev - Fagus sylvatica

Galerije Navadno kosteni~evje - Lonicera xylosteum

FFoottoo:: AAnnddrreejj AAvvsseenneekk FFoottoo:: AAnnddrreejj AAvvsseenneekk

kajti tukaj so pokojniki {ezadnji~ imeli pogledhkrati na Lipni{ko dolino,kjer so ve~inoma pre`ivelive~ji del svojega `ivljenjain na Radovlji{ko kotlino zRadovljico, kamor so bilinamenjeni k ve~nemupo~itku.

PPUUSSTTII GGRRAADD

Nastanek gradu Waldenberg je tesno povezan skoro{ko plemi{ko rodbino Ortenbur`anov. Posestva vLipni{ki dolini so Ortenbur`ani pridobili okoli leta 1102s poroko ene izmed dedinj koro{kih plemi~ev odvet-nikov sv. Heme. Ortenbur`ani so v naslednjih stoletjihpostali najmo~nej{a plemi{ka rodbina na Kranjskem inKoro{kem. Po letu 1256 se je njihova posest razdelilamed brata, grofa Henrika in Friderika. Slednjemu je pri-padlo tudi lipni{ko posestvo. Grof Friderik Ortenbur{ki jesklenil ustanoviti novo sredi{~e ortenbur{ke posesti in jev ta namen za svoje domovanje izbral grad Waldenberg,ki se v listinah prvi~ omenja 3. novembra 1228, terustanovil trg, poznej{e mesto Radovljica. Radovlji{kogospostvo sta sestavljala zemlji{ka urada Stein (gradKamen) in Waldenberg (Lipni{ki grad). Medtem, ko jebilo posestvo gradu Kamen fevd de`ele Kranjske, je bilalipni{ka posest osebni, to je dru`inski fevd

Ortenbur`anov. Celotno po-sestvo je obsegalo okoli 380kmetij, od tega 60 v Lipni{kidolini.

Grad Waldenberg (od XVI.stoletja dalje imenovanWaldenburg, danes znan kotPusti grad) je bil zgrajen nas t rmem pobo~ ju , med

potokom Lipnica in reko Savo. Osnove gradu soromanskega izvora v obliki pravokotnega palacija (sstranicami 35 x 10m). Do dana{nje dobe so se deloma16

»Mil pogled«

Situacija gradu Pusti grad

FFoottoo:: AAnnddrreejj AAvvsseenneekk

ohranili ostanki grajske stavbe in obzidja z dvemaobrambnima stolpoma. Ohranjena sta tudi obrambnajarka. Obzidje je bilo debelo skoraj 2,5 metra. Prvotnograjsko poslopje so v poznogotski dobi obdali z novimobrambnim obzidjem in ve~ stolpi , vhod pa urediliskozi stolp na severozahodni strani. Med drugim so silastniki gradu v njegovem sklopu uredili tudi kapelico sv.Pankracija.

Zaton fevdalne ureditvein z njo povezan dvig mestaRadovljica ter uvajanje novihvoja{kih tehnik je pomenilzaton gradov Kamen inWaldenberg. Slednji je bilmo~no po{kodovan vpotresu leta 1509 in kas-nej{em po`aru, tako, da ganajemniki radovlji{kegospo{~ine niso ve~obnavljali. V ValvasorjeviSlavi Vojvodine Kranjske izleta 1689 je Lipni{ki grad `eopustel in razru{en.

Ortenbur`ani so na svojih {tevilnih posestvih, v drugipolovici XIV. stoletja imeli v lasti 17 gradov in 6 trgov.Gospodarili so zelo skrbno. Skrbeli so za dvig poljedel-stva in `ivinoreje, kolonizacijo svojih posestev in za dvig`elezarstva. Lipni{ko posestvo je na eni stranizdru`evalo kme~ka posestva in na drugi razvijajo~e se`elezarske kraje: Kropo, Kamno Gorico in Kolnico, kate-rih nastanek je temeljil na naravnih bogastvih Jelovice(`elezova ruda, gozdovi za pridobivanje oglja).Zadnjemu grofu ortenbur{kemu, Frideriku III. gre tudizahvala za prvi uradni dokument o gorenjskem`elezarstvu - Ortenbur{ki rudarski red, ki ga je izdalavgusta 1381.

S Friderikom III. so Ortenbur`ani dosegli svojvrhunec. Z dedno pogodbo iz leta 1377 medOrtenbur`ani in grofi Celjskimi je leta 1420 celotna 17

Grb Ortenbur`anov

posest Ortenbur`anov pre{la v roke Celjanov. @e dobridve desetletji kasneje so za Celjani dedovaliHabsbur`ani, ki so radovlji{ko posest dajali v najemrazli~nim plemi{kim rodbinam, zadnji v vrsti plemi{kidru`ini Thurn.

V zvezi z gradem Waldenberg sta se do dan{njih dniohranili dve legendi. Prva govori o zadnjemOrtenbur`anu, grofu Frideriku III. in njegovi `eni, knegin-ji Margareti Teck. Margareta naj bi po izro~ilu svojegamo`a zastrupila s strupenim jabolkom. Zgodovinskaresnica je druga~na, saj je Margareta Teck umrla leta1408, vdovec Friderik pa se je ponovno poro~il in umrlleta 1418. Druga legenda govori o skrivnem rovu, ki najbi potekal od gradu Waldenberg pod reko Save v mestoRadovljica, vendarle pa nam arheolo{ke raziskave tehnavedb za enkrat {e ne morejo potrditi.

18

ZAKLJU^EK

Vabimo vas, da se sprehodite po Naravoslovni u~nipoti Pusti grad, pri tem spoznate nekaj zna~ilnosti gozdakot ekosistemske celote, rastlinskega, `ivalskega sveta,geolo{ke zgodovine podro~ja, lepote narave kot take inzgodovino Radovljice z okolico.

Naravoslovna u~na pot nas zbli`a predvsem z nara-vo samo. Tu lahko spoznate lepote in raznolikosti naravein z preteklo zgodovino prebivalcev tega obmo~ja.Informativne to~ke na u~ni poti opozarjajo le napoglavitne sestavne dele narave, sama u~na pot z bli`jookolico pa pozornemu obiskovalcu nudi ogromnoedinstvenih primerov raznolikosti in pestrostina{ega naravnega okolja. 19

Pri projektu Naravoslovne u~ne poti Pusti gradso sodelovali:

Zamisel, trasa poti: Stane Perc

Emblem:Oblikovanje: Marko SmrekarGrafi~na izdelava: Nata{a Arti~ek

Informacijske table:Besedilo: Klemen Zalokar, Toma` Budkovi~, ToniBogo`alecSlike: Andrej Tav~ar, Andrej Avsenek, Vida Papler -Lampe, Rok Pisek, Ivan [emrlOblikovanje: Boris Ahac(B&M atelje za propagando Kokelj)

Zlo`enka:Besedilo: Andrej Avsenek, Klemen Zalokar, Toma`Budkovi~, Toni Bogo`alecSlike: Andrej Tav~ar, Andrej Avsenek, VidaPapler - Lampe, Rok Pisek, Klemen Zalokar, Ivan [emrlOblikovanje: Tiskarna knjigoveznica Radovljica

Terenska dela: Niko Prevec, Vinko Mrak, Jo`a Lukanin sodelavci

Posebna zahvala tudi vsem ostalim sodelujo~imin lastnikom parcel, ki so velikodu{no

sodelovali pri izdelavi poti.

Naklada: 10.000 izvodov, Radovljica: maj 2004

20

21

BELE@KE:

22

BELE@KE: