dokazna teorija kpp

ZGODOVINA

AKUZATORNI POSTOPEK

- kljub temu da je akuzatorni postopek najstarejša oblika kazenskega postopka, je bil to najbolj demokratičen kazenski postopek z najugodnejšim položajem obdolženca

- zasnovan je na ideji spora med dvema enakopravnima strankama – tožilcem in obdolžencem- temeljne procesne funkcije (obramba, obtožba in sojenje) so strogo ločene- kazenski postopek se začne s tožbo tožilca zoper določene osebo- dokazno breme nosi tožilec- edina dolžnost obtoženca je, da se udeleži kazenskega postopka in se izjasni o obtožbi => ali je in do kolikšne mere je utemeljena

ni dolžan izkazati svoje obrambe ima pa pravico, da dokaže, da ni kriv

- položaj sodišča je nepristranski, objektiven, razsodniški je samo pasivni opazovalec dokaznih aktivnosti strank in ocenjevalec uspeha njihovega dokazovanja

v sporu odloča neposredno

- sodišče ni vezano na formalna dokazna pravila dokaze presoja prosto, nevezano na kakršnakoli dokazna pravila presoja po principu logike in izkustva ter po načelu neposrednosti (ustnost in ogledovanje

predmetov dokazovanja)- kontradiktornost => vsa procesna dejanja se izvajajo v navzočnosti obeh strank, ki imata pravico do nasprotovanja trditvam nasprotne stranke, replike- glavna obravnava je praviloma edini stadij kazenskega postopka

če obsega tudi pripravljalni postopek, ima tudi ta akuzatorni značaj- postopek poteka javno in ustno- kot pravilo za presojo dokazov se uporablja načelo in dubio pro reo => v dvomu je treba odločiti obdolžencu v prid- ni oficialne maksime- značilnosti tega postopka so še danes merilo za presojo stopnje demokratičnosti sodobnega mešanega kazenskega postopka

INKVIZITORNI POSTOPEK

- ni strank => obdolženec/inkvizit je le objekt kazenskega postopka kolikor je zakon dopuščal zagovornika, so bile njegove pravice močno omejene in je bil zato za izid

postopka nepomemben- za obrambo je skrbelo sodišče po lastnem preudarku, če je ocenilo, da je potrebna- izhajal je iz domneve krivde in ne iz domneve nedolžnosti => cilj kazenskega postopka je bil obdolžencu dokazati krivdo

priznanje pravice do obrambe je bilo po tako le ovira za uresničitev tega cilja- postopek se je začel s preiskavo => začel jo je preiskovalni sodnik/inkvirent po uradni dolžnosti, ko je na kakršenkoli način izvedel za kaznivo dejanje (oficialna maksima)

postopek se je lahko začel tudi na podlagi indicev (domnevanj, sumničanj) če so obstajali priporni indici, je zoper inkvizita inkvirent odredil preiskovalni zapor

- vse tri temeljne procesne funkcije obtožbe, obrambe in sojenja so združene v rokah sodišča- težišče glavne obravnave se je premaknilo iz glavne obravnave na preiskavo- sodišče po uradni dolžnosti izvaja dokaze, za katere oceni, da so potrebni- preiskovalno načelo (inkvizitorna maksima) je načelo formalne resnice => ocena dokazov je vezana na formalna dokazna pravila, ki so bila abstraktno in vnaprej določen z zakonom, in niso bila prepuščena prosti presoji sodišča

zakon je določal, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko štejejo, da določeno pravno relevantno dejstvo obstoji

namen je bilo varstvo pred sodniško samovoljo pri ugotavljanju dejanskega stanja- za obsodbo za najhujša kazniva dejanja je bilo potrebno obdolženčevo priznanje

če ni bilo dano prostovoljno, da je bilo treba doseči z mučenjem obdolženčevo priznanje je veljalo za kraljico dokazov (confessio est regina probationum) priznanje so preverili => če je bilo lažno, so ga kaznovali z lažjo telesno kaznijo in nadaljevali s

torturo če priznanja ni bilo mogoče izsiliti niti s torturo, so obdolžencu začasno odpustili kazenski pregon =>

veljal za manj krivega- nepopolno dokazana krivda je bila izenačena z delno krivdo, mučenje pa se je delno pojmovalo kot kazen => obdolženca je zadela blažja kazen

če ni mogla biti izrečena, je bilo mogoče izreči oprostilno sodbo institut začasne odpustitve sojenja (absolutio ab instantia) je ustvarjal možnost ponovnega sojenja

=> niso poznali načela prepovedi ponovnega sojenja (ne bis in idem)- niso priznavali pravila in dubio pro reo- preiskava je bila tajna- sodišče je sodilo le na podlagi listinskih dokazov, zapisnikov, ki jih je v zvezi z opravljenimi preiskovalnimi dejanji sestavil inkvirent- uporaba iracionalnih dokaznih sredstev (ordalije, tortura)

- inkvizicijski postopek je poseben kazenski postopek, ki je bil uveden za pregon verskih deliktov - uvedla ga je rimskokatoliška cerkev, da bi ohranila disciplino ter položaj in čistost verskega nauka- v ta namen je papež pooblaščal posebne sodnike, inkvizitorje, da na območju, za katerega so bili pristojni, zatirajo krivoverstvo- kot verska kazniva dejanja so šteli krivoverstvo (hereza), verski razkol (shizma), odpadništvo od krščanske vere (apostazija) in čarovništvo (magija)- postopek se je začel po uradni dolžnosti preko izrednih cerkvenih sodišč- inkvizitor je bil tudi pooblaščen soditi ob morebitnem sumu kaznivega dejanja- za pridobitev priznanja so uporabljali torturo- da so šteli priznanje za verodostojno, je moralo biti ponovljeno nekaj časa po prestanem mučenju- če je bilo priznanje zanikano, se je tortura nadaljevala- možnosti obdolženčeve obrambe pa ni onemogočala le tortura, ampak celoten način dokazovanja

obdolženec ni bil seznanjen z imenom ovaditelja in z imeni prič pričale so lahko tudi osebe, ki so bile pričanja nesposobne (ker jih je npr. zadela infamija zaradi

krivoverstva)

MEŠANI POSTOPEK

- skonstruiran je po eklektičnem načelu - je rezultat sinteze dveh nasprotujočih si načel, inkvizitornega in akuzatornega

- deli se na dva temeljna stadija => pripravljalni postopek (preiskava) in glavno obravnavo (sodba in njena razglasitev)

med ta dva stadija je vključen še tretji prehodni del => postopek obtoževanja z morebitno kontrolo obtožbe.

- pripravljalni postopek je v glavnem zasnovan po vzoru preiskave v inkvizitornem tipu, s to razliko, da v njem ni več uporabljena tortura

začne se po uradni dolžnosti, na pobudo državnega organa, državnega tožilca, ne glede na voljo oškodovanca, če oceni, da je bilo storjeno KD

funkciji pregona in sojenja sta ločeni => funkcija pregona je v pristojnosti državnega tožilca, funkcijo preiskave pa izvršuje poseben organ sodišča, preiskovalni sodnik

namen te delitve je zagotoviti objektivnost organa, ki opravlja pripravljalni postopek namen preiskave preiskovalnega sodnika je zbrati dokaze, na podlagi katerih je mogoče odločiti, ali

naj se zoper obdolženca vloži obtožnica ali pa naj se kazenski postopek ustavi, ter zbrati dokazno gradivo, o katerem se bo presojalo na glavni obravnavi

preiskovalni sodnik ne oblikuje obtožbene hipoteze, le preverja obtožbeno tezo s stališča okoliščin, ki jo utemeljujejo in s stališča okoliščin, ki ji nasprotujejo => zanj ne velja inkvizitorna maksima

pripravljalni postopek je tajen pravica do obrambe pa je v različnih evropskih državah različno omejena

elementi inkvizitornega postopka- če je obdolženec obtožen, preide kazenski postopek v stadij glavne obravnave

sodišče razsoja na podlagi obravnave, ki jo je samo izvedlo po načelu kontradiktornega postopka, v katerem ob sodišču sodelujeta tudi obe stranki

na glavni obravnavi imata obe stranki pravico navajati dokaze obdolženec ima neomejene procesne možnosti za obrambo sodišče presoja dokaze neposredno in prosto po načelu ustnosti in javnosti sodišče na glavni obravnavi po uradni dolžnosti ugotavlja resnico o dejstvih, na katerih bo zasnovalo

svojo sodbo pobuda zbiranja dokaznega gradiva je v pristojnosti strank in sodišča (akuzatorni samo stranke) sodišče skrbi za vodenje postopka, za vzdrževanje reda, poleg tega pa skrbi tudi za razjasnitev vseh

okoliščin, ki so obtožencu v prid in breme sodišče lahko na glavni obravnavi zbira in ocenjuje dokaze tudi na podlagi lastnih spoznanj o tem,

kaj je predmet dokazovanja in kako naj se preveri verodostojnost dokazov pravica tožilca, zagovornika in sodišča, da obdolžencu zastavljajo vprašanja obdolženec se ni dolžan zagovarjati

TEMELJNA NAČELA KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA

SPLOŠNO

- temeljna načela => izoblikovala so se v nemški pravni teoriji kot odraz zoperstavljanja temeljnih značilnosti akuzatornega postopka- za temeljna načela je značilno, da so vodilne ideje, na katerih temelji kazenski postopek- po današnjem pojmovanju so sinteza procesnih predpisov, ki izvirajo iz notranjega in mednarodnega prava- omogočajo sistematizacijo procesnih predpisov in tako pripomorejo k njihovemu boljšemu razumevanju in razumevanju procesnopravnega sistema kot celote

- pomen načel lahko motrimo iz 2 zornih kotov zakonodajni pogled => zakonodajalcu dajejo smernice za zakonsko ureditev procesnopravne

materije ali določenega procesnega problema~ tako nam razkrivajo tip kazenskega postopka in to, do kolikšne mere sprejema kazensko

procesno pravo določene države mednarodno priznana merila varstva človekovih pravic praktični pogled (na ravni uporabe prava) => načela so pripomoček za razlago procesnih predpisov,

predvsem tam, kjer ti vsebujejo pravne standarde ali pravne praznine~ oblikovanje temeljnih načel je pomembno so za konstrukcijo sistema kazenskega postopka

in za pravilnejšo, lažjo in zanesljivejšo uporabo procesnega prava

- nekateri teoretiki opozarjajo, da ima formuliranje teh načel tudi negativno stran oz. posledice => opozarjajo, da temeljna procesna načela niso nespremenljiva in da lahko so lahko zavirajo sproščeno analizo aktualnih procesnih problemov z že preživelimi, okamenilimi načeli, ki so se spremenila iz nekdanje gonilne sile v dogmo

pretirano poudarjanje načel lahko privede do fetišizacije, zaradi katere se lahko pozabi, da imajo le-za zgolj instrumentalen pomen za uresničevanje ciljev postopka

- razlikovanje med načeli in običajnimi procesnimi pojmi zadeva najprej vprašanje, katera načela so temeljna => to lastnost prepoznamo iz njihovega izvora, vsebine, vrste in stopnje, njihovega pomena in namena, njihove legitimnosti, veljavnosti, pa tudi na podlagi tega, katera so in kakšno vrednostno vsebino imajo tista načela, ki bi morala biti splošna in trajna

problem je v tem, ker to, kar je za enega avtorja temeljno načelo, za drugega sploh ni načelo + različni avtorji pod različnimi nazivi obravnavajo isto vsebino ali pod istim nazivom različno vsebino (npr. nekateri obravnavajo n. akuzatornosti ločeno in n. kontradiktornosti, čeprav je je kontradiktornost v bistvu akuzatornost)

- doktrina tudi ne daje enotnega odgovora na vprašanje, v čem je razlika med pravnim pravilom in pravnimi načeli => nekateri menijo, da gre v obeh primerih za pravna pravila, drugi pa ta pojma razlikujejo - pravno pravilo => določa tip vedenja in ravnanja, ki ne dopušča izbire

je zakonska določba, ki je predmet pravne razlage glede na pravno pomembna dejstva, ki naj se po njem presojajo

- pravno načelo => posreduje vrednostno merilo, kako naj se ravna v določenem pravnem razmerju, v katerem so določeni subjekti nosilci določenih tipov vedenja in ravnanja

je vrednotenje, ki ne pomeni le izbire med dvema ali več mogočimi rešitvami, temveč omogoča razlago, kaj pravno pravilo pomeni glede na dejstva kot predmet presojanja

so vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in način njihovega uresničevanja

- vrednostna merila so lahko vsebovana že v samih pravnih pravilih ali pa so se razvila v sodni praksi- med načeli so naj bolj pomembna tista, ki so de iure obvezna pravna načela => vrednostna merila, ki jih je določil že zakonodajalec – obvezna pravna načela

njihova uporabnost je toliko večja, kolikor natančneje je določeno njihovo bistvo z zakonom- v širšem smislu je lahko pravna načela ujemajo tudi s pravnimi pravili => pravno pravilo je pravna norma kot optimalizacija zapovedi, ki zahteva uresničitev določenega cilja v največji mogoči meri in je zavezujoče, če so izpolnjeni vsi elementi dispozicije

načela se ujemajo s pravili takrat, ko odražajo njihove temeljne pravne pojme, za katere dajejo idejne, interpretativne smernice njihove pravne razlage

- dogmatična načela => izvirajo izključno iz pravnih pravil, pravne dogmatike po tem pojmovanju so načela posplošitve pravnih pravil in kot taka so sama zase posebna pravna

pravila, katerih namen se izčrpava prav v razlagi pravnih pravil, iz katerih izvirajo izvirajo iz dogmatične pravne izkušnje, dogmatične pravne zavesti, iz mednarodnih pogodb,

deklaracij, konvencij,...- nedogmatična/vrednostna/aksiološka načela => izvirajo iz ideje legitimnosti (upravičenosti oblasti) in iz ideje pravičnosti (iz človekovih pravic ter svoboščin kot kategorije naravnega prava)

ta načela so zaradi svoje nedogmatičnosti pomembna za razvoj kazenskega procesnega prava, ker preraščajo okvire pozitivne ureditve ter postanejo dogmatična, ko se pokaže potreba, da se njihovo sporočilo zakonsko determinira

- temeljna kazenska procesna načela delimo v dve skupini => načela, ki zadevajo procesni položaj treh temeljnih subjektov & načela, ki se nanašajo na njihova procesna dejanja

- ob analizi vsebine načel, se zastavlja vprašanje, ali obstaja krovno načelo kot najvišji princip, iz katerega so izvedena vsa druga načela

sodobna teorija pripisuje takšen značaj načelu pravičnosti => najvišje procesno načelo, ker obsega vsa tista ustavna in procesnopravna načela ter tiste institute, ki obdolžencu zagotavljajo možnost, da zadosti interese svoje obrambe

- temeljna načela kazenskega procesnega prava lahko razdelimo v dve skupini => ustavna in procesna načela ustavna načela so rezultat interpretacij ustavnih določb procesna načela so povezujejo v sistematično celoto določene institute kazenskega procesnega

prava

USTAVNA NAČELA KPP

- so izhodišče za urejanje procesno pravne materije- so tako pomembna, da jih nekateri teoretiki s področja ustavnega prava imenujejo procesna jamstva v kazenskem postopku- sem sodijo načelo pravičnosti, prepoved ponovnega sojenja o isti stvari, domneva nedolžnosti,...

1. NAČELO PRAVIČNOSTI KOT NAJVIŠJE PROCESNO NAČELO1. NAČELO PRAVIČNOSTI KOT NAJVIŠJE PROCESNO NAČELO

- Ustava RS načela pravičnosti izrecno ne opredeljuje, izhaja pa takšno načelo smiselno iz določb Ustave => enakost pred zakonom, varstvo osebne svobode, pravica do sodnega varstva, domneva nedolžnosti, načelo zakonitosti v kazenskem pravu, pravna jamstva v kazenskem postopku, prepoved ponovnega sojenja o isti stvari

- na podlagi teh določil ter mednarodnih pogodb, lahko opredelimo kot pravičen kazenski postopek tisti postopek, ki

prepoveduje diskriminacijo oz. razlikovanje med strankama, ki bi zmanjševalo ali omejevalo njune

pravice brez opravičila v razlikah med njunima procesnima položajema => enakost pred sodiščem ugotavlja kazensko odgovornost storilca KD in izrečeno sankcijo izvrši v skladu z oblastnimi pravnimi

standardi => načelo zakonitosti zagotavlja potek kazenskega postopka pred državnim organom z lastnostmi samostojne in

neodvisne državne sodniške oblasti => pravica do sodnega varstva zagotavlja obdolžencu tista pravna jamstva v kazenskem postopku, brez katerih učinkovita in

enakopravna obramba ne bi bila mogoča

- načelo pravičnosti se ne nanaša na izid, temveč samo na potek oz. izvedbo kazenskega postopka => zadeva samo KONSTRUKCIJO kazenskega postopka

namenjeno je zakonodajalcu, ki se mora pri sprejemanju predpisov kpp samoomejevati z namenom, da bi suvereno pravico države do uporabe kazenskopravne represije privedel v sorazmerje s pravicami in svoboščinami državljanov

namenjeno je tudi sodniku, ki mora doseči to ravnotežje

- v jedru načela pravičnosti se nahaja pravica do poštenega sojenja, kot jo določa 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah- ta pravica v sami ustavi ni neposredno določena, izhaja pa iz njenih številnih določb => pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, pravica do sojenja v razumnem roku, domneva nedolžnosti, pravica do molka, pravica do obrambe, pravica do sojenja v navzočnosti, prepoved ponovnega sojenja o isti stvari, pravica do uporabe svojega jezika in pomoči tolmača- načelo pravičnosti pa izhaja tudi iz nekaterih procesnih načel in institutov, kot so ekskluzija nezakonitih dokazov, načelo materialne resnice, pravilo in dubio pro reo, prepoved reformatio in peius in privilegij pridruženja- v okvir načela pravičnost sodijo tudi načela, ki pomenijo procesne predpostavke, pod katerimi je dopusten poseg v človekove pravice zaradi kazenskega postopka => utemeljeni sum, načelo sorazmernosti, načelo sodnega nadzora, načelo enakovrednosti dokazov, pridobljenih s posegom v človekove pravice

- in dubio pro reo => v dvomu v korist obdolženca- reformatio in peius => prepoved spremembe na slabše- beneficium cohaesionis => privilegij pridruženja ta načela utrjujejo pravičnost

2. NAČELO PREPOVEDI PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI – NE BIS IN IDEM2. NAČELO PREPOVEDI PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI – NE BIS IN IDEM

- 31 URS => nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi KD, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo obsojen ali oproščen

načelo se tako nanaša na meritorne sodne odločbe (obsodilne in oprostilne sodbe) kakor tudi na nemeritorne – formalne sodne odločbe (zavrnilna sodba, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrženju kazenske ovadbe v primeru poravnave) => pomeni negativno funkcijo pravnomočnosti

- 10 ZKP => ima podobno opredelitev s to izjemo, da v drugem odstavku dodaja, da se sme pravnomočna sodna odločba spremeniti v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi samo v korist obsojencu, in sicer ne glede na to, kdo je vložil takšno pravno sredstvo

- že pravnomočno razsojena zadeva je razlog, da se v predhodnem postopku preiskava s sklepom senata ustavi de se v postopku z obtožnico obtožba ne dopusti in se postopek s sklepom ustavi da se obtožnica zavrže da po opravljeni glavni obravnavi sodišče izreče zavrnilno sodbo

- kršitev prepovedi ne bis in idem je tudi pritožbeni razlog zaradi kršitve kazenskega zakona- to načelo docela izključuje možnost zahtevati obnovo kazenskega postopka obdolžencu v škodo

zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži državni tožilec v škodo obsojenca z zatrjevanjem, da je bil

zakon njemu v korist => Vrhovno sodišče lahko le ugotovi, da je bila takšna kršitev res podana, takšna odločitev pa ima le deklaratorni pomen

- izjema od načela pravičnosti = institut vrnitve v prejšnje stanje => omogoča zasebnemu tožilcu, oškodovancu in oškodovancu kot tožilcu možnost kazenskega pregona oz. obdolžencu možnost pritožbe tudi v primeru pravnomočne sodbe oz. sklepa o ustavitvi postopka- ne bis in idem – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari ne velja

če je bila s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec/obdolženec storil KD => na zahtevo upravičenega tožilca se lahko kazenski postopek znova uvede, če se predložijo novi dokazi, na podlagi katerih se senat lahko prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka

3. NAČELO DOMNEVE NEDOLŽNOSTI3. NAČELO DOMNEVE NEDOLŽNOSTI

- 27 URS => tisti, ki je obdolžen KD, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbota presumpcija je danes temelj vsakega civiliziranega pravosodja- le na prvi pogled se zdi, da je domneva nedolžnosti protislovna, ker se začne kazenski postopek na podlagi utemeljenega suma, da je obdolženec storil KD- domneva nedolžnosti je relativna pravna predpostavka => lahko se ovrže (v nasprotnem primer se kazenski postopek sploh ne bi mogel začeti- kazenski postopek se začne, ker obstaja verjetnost, da je določena oseba storila KD => izhodišče je pozitivno predpostavka (ne pa negativna – da ga ni storil)- hkrati obstaja verjetnost, da je takšna predpostavka napačna- domneva nedolžnosti je torej ovrgljiva pravna predpostavka, ker se v nasprotnem primeru kazenski postopek sploh ne bi mogel začeti, oz. pomeni dinamični prenos dokaznega bremena

- domneva nedolžnosti ima tri bistvene posledice obdolžencu se ni treba braniti => v postopku lahko ostaja popolnoma pasiven, z izjemo dolžnosti, da se postopka fizično udeležujedokazno breme leži na tožilcusodišče mora v dvomu odločiti v korist obdolženca (in dubio pro reo)

- obdolženec ima pravico, da se brani in dolžnosti, da navaja dejstva in dokaze v prid svoji obrambi- predpostavka nedolžnosti tudi opozarja državne organe, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da morajo dejansko stanje zanesljivo razjasniti prav zato, ker je lahko domneva obdolženčeve krivde napačna in bi bil zato poseg v njegove pravice nezakonit- sodišče mora na zanesljiv način ugotoviti, ali so izpolnjene vse materialnopravne predpostavke za krivdo => zagotoviti mora tudi, da so izpolnjene tudi vse procesnopravne predpostavke

4. TEMELJNA NAČELA, KI DOLOČAJO PREDPOSTAVKE ZA OMEJEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V 4. TEMELJNA NAČELA, KI DOLOČAJO PREDPOSTAVKE ZA OMEJEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V KAZENSKEM POSTOPKUKAZENSKEM POSTOPKU

- poseg v pravice zaradi kazenskega postopka je mogoč po natančno določenimi pogoji, ki zahtevajo ustrezno razlago v vsaki procesni situaciji, v kateri se odloča, ali naj se in v kolikšnem obsegu naj se omeji določena pravica- ta načela so

načelo utemeljenega suma načelo pravnosti načelo določenosti v zakonu načelo sodnega nadzora načelo sorazmernosti

NAČELO UTEMELJENEGA SUMA- glej procesna dejanja dokazovanja

NAČELO PRAVNOSTI- izvira iz pojma pravne države => pravna država je država, pri kateri je pravnost poudarjena kot njena posebna značilnost – to ji daje tisto kakovost, po kateri prepoznamo sodobno, demokratično državo

demokratičnost v zvezi s pojmom pravnosti pomeni, da država temelji na takšnem zakonodajnem procesu svojega pravnega razvoja, ki je rezultat konsenza v pluralistični, civilni družbi

le pravo, ki je rezultat družbenega konsenza, ima svojo legalnost in legitimnost- pravo pa se uresničuje na treh ravneh – teoretični, zakonodajni in praktični => tako za pravno državo ni le pogoj, da imajo zakoni svoj izvor v ustavi, temveč je bistvena značilnost pravne države, da se zakoni uresničujejo v skladu s svojim družbenim smislom in v duhu časa svoje uporabe

to pa je doseženo le, če so zakoni jasni in razumljivi, da se brez večjih težav s pomočjo njihove razlage lahko določi njihov namen ter tako zagotovi zanesljivost njihove uporabe v praksi

- pravnost pomeni z drugimi besedami pravno varnost => podlaga pravne varnosti pa je zavest, da bodo vsi državljani v enakih družbenih situacijah tudi enako in zato enakopravno obravnavani- spoštovanje načela pravnosti zagotavlja spoštovanje pravic in svoboščin zato, ker država z zakonom omejuje lastno pravico do uporabe neomejene prisile

zato je dolžnost državnih organov, da dosledno spoštujejo zakonitega

NAČELO DOLOČENOSTI ZAKONSKIH POGOJEV ZA POSEG V ČLOVEKOVE PRAVICE- pravice in svoboščine je mogoče omejiti le na način, kot ga določa zakon- poseg v pravico je mogoč, če je to nujno, da se zavarujejo svoboda in pravice drugih ljudi, in če je o takem posegu odločilo sodišče, kadar je omejitev določene pravice potrebna zaradi kazenskega postopka- to načelo je procesnopravni odraz načela zakonitosti

NAČELO SODNEGA NADZORA- v kazenskem postopku lahko praviloma poseg v človekove pravice odredi le sodišče- če tak poseg odredijo drugi državni organi, npr. policija, državni tožilec, pa zakonitost in primernost takšnega ukrepa presoja sodišče

NAČELO SORAZMERNOSTI- spoštovanje tega načela zagotavlja, da določen poseg v obdolženčeve človekove pravice ne bo globlji, kot je nujno potrebno

- širši pomen => sorazmernost pomeni, da morajo biti ukrepi primerni in potrebni- ožji pomen => sorazmernost označuje proporcionalnost

v človekove pravice mogoče poseči le, če je to neogibno potrebno – nujno poseg je dopusten le, če je v razumnem sorazmerju razmerju s ciljem, torej s tisto dobrino, ki naj se

s posegom zavaruje- temu načelu je zadoščeno

če je cilj posega v pravico jasno določen če je cilj posega legitimen če je poseg pravno dopusten (v skladu z ustavo, zakoni in mednarodnimi pravnimi akti) če so izbrana sredstva primerna, uporabna in mogoča če je poseg za dosego cilja potreben če je podano sorazmerje (proporcionalnost) med posegom v ustavno pravico in koristijo, ki se z

njim pridobi v prid družbe- določanje sorazmernosti olajšuje tudi ZKP, ki natančno določa KD, v zvezi s katerimi se smejo uporabitiu posebni ukrepi- načelo velja za zakonodajalca, izvršilno oblast in sodišče

- merila, kdaj je določen poseg potreben => primernost, nujnost in uravnovešenost primernost => poseg mora biti v takšni obliki, ki je primeren za uresničevanje določenega

legitimnega cilja (namena)

nujnost => poseg je nujen, če cilja ni mogoče doseči z nobenim izmed ukrepov milejše narave~ ni vnaprej dopustne vsak poseg, ki je sicer primeren, če bi se lahko varovana pravica v celoti

zavarovala na enak učinkovit način s kakšnim milejšim posegom~ Ustava poudarja nujnost vselej, kadar gre za poseg v osebne pravice in temeljne svoboščine

uravnoteženost => pomeni, da je intenziteta posega prilagojena nevarnosti~ pri odločanju o posegu je treba upoštevati zagroženo kazen (npr. za pripor prostostna kazen)

in konkretno težo očitanega kd

NAČELA, KI ZADEVAJO ZAČETEK KAZENSKEGA POSTOPKA

- načelo akuzatornosti- načelo oficialnosti- načelo legalitete

1. NAČELO AKUZATORNOSTI1. NAČELO AKUZATORNOSTI

- kazenski postopek se lahko uvede le na zahtevo upravičenega tožilca => zakon poudarja, da je funkcija kazenskega pregona ločena od funkcije sojenja

- kazenski postopek je v svojem obstoju eksistenčno vezan na zahtevo upravičenega tožilca => brez te zahteve kazenskega postopka ni mogoče začeti

če pa se je postopek začel in poda tožilec zahtevo, da se kazenski pregon umakne, se mora ustaviti v tej predpostavki je izraženo tradicionalno načelo akuzatornosti – nullo auctore nullus iudex (kjer ni

tožnika ni sodnika) kršitev tega načela je procesno sankcionirana kot absolutna bistvena kršitev

- obstaja subjektivna in objektivna vezanost subjektivna vezanost => kazenski postopek se lahko začne in teče le zoper osebo, na katero se

nanaša zahteva za pregon objektivna vezanost => kazenski postopek lahko teče samo za kaznivo dejanje, opisano v zahtevi za

preiskavo ali v obtožnem aktu~ kršitev zakonske zahteve po objektivni identiteti med obtožbo in sodbo je sankcionirana kot

absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka

- akuzatornost v ožjem pomenu pomeni strogo ločenost vseh treh temeljnih procesnih funkcij (obrambe, obtožbe in sojenja)

postopek ima naravo spora dveh enakovrednih strank pred nepristranskim sodiščem- akuzatornost v širšem pomenu zadeva razpravno načelo/načelo kontradiktornosti => dokaze pred sodiščem izvajajo izključno stranke, uspeh je odvisen od uspeha njunega dokazovanja

odločitve sodišča so po načelu dispozitivnosti odvisne od pobud strank sodišče tako s svojo pasivno zadržanostjo ohranja nepristranskost => odloča o sporu dveh

enakopravnih strank vsaka stranka se lahko izreče o stališčih nasprotne stranke (kontradiktornost) => to omogoča

sodišču, da presodi sprejemljivost njunih stališč šele potem, ko sliši procesne izjave obeh strank - audiatur et altera pars – da se resnica spozna, je treba slišati obe plati zvona

- kontradiktornost je bistvena komponenta načela akuzatornosti => zavezuje sodišče k sprejemanju dokazov, s katerimi se preverja verodostojnost nasprotujočih si tez o obstoju določenih pravno pomembnih dejstev- vendar načelo kontradiktornosti v našem kazenskem postopku ni dosledno izvedeno, ker izvajanje ni odvisno le od dispozitivnosti strank => sodišče mora enako pazljivo ugotoviti in preizkusiti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo kot tista, ki so mu v korist

- v nasprotju z glavno obravnavo pa v preiskavi prevladuje inkvizitorno načelo, ki je omiljeno z močnimi

elementi kontradiktornosti, torej možnosti, da se strani izrečeta o trditvah nasprotne stranke

2. NAČELO OFICIALNOSTI2. NAČELO OFICIALNOSTI

- načelo oficialnosti ima trojen pomen1. državni organ kazenskega pregona po uradni dolžnosti in v javnem interesu začne in vrši kazenski

pregon ne glede na voljo oškodovanca2. je merilo, po katerem delimo vsa kazniva dejanja v tri skupine

~ KD, za katere se storilci preganjajo po uradni dolžnosti~ KD, za katere se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, vendar na predlog oškodovanca

predlog mora podati oškodovanec, pregon pa se nato nadaljuje po uradni dolžnosti upravičenec mora predlog podati v 3 mesecih, ko je zvedel za KD in storilca predlog lahko umakne do konca glavne obravnave, posledica je ustavitev postopka =>

stroške postopka plača oškodovanec, ki je predlog umaknil, ali pa obdolženec, če izjavi, da bo plačal

~ KD, za katera se storilci preganjajo na zasebno tožbo3. pomeni opravljanje procesnih dejanj, za katera se sodišče odloči po uradni dolžnosti, neodvisno od

pobude strank ~ sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo sodne

odločbe~ preiskovalni sodnik mora kljub priznanju zbrati še druge dokaze, če priznanje ni jasni in

podprto z dokazi~ priznanje na glavni obravnavi ne odveže sodišča, da bi izvedlo še druge dokaze

3. NAČELO LEGALITETE3. NAČELO LEGALITETE

- načelo oportunitete ali smotrnosti kazenskega postopka => po tem načelu za začetek in vzdrževanje kazenskega postopka niso pomembni samo predpisani pogoji, temveč tudi smotrnost pregona s stališča državnih interesov

v pravnih sistemih, kjer so sprejeli načelo oportunitete, je to pomenilo odmik od absolutnih k utilitarističnim teorijam o uporabi kazenskopravne represije

- načelo legalitete pomeni, da je državni tožilec je v primeru KD, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, dolžan začeti kazenski pregon in ga vršiti tako dolgo, dokler so za to izpolnjeni dejanski in pravni pogoji- če so podani pogoji za kazenski pregon, ga mora uvesti, pri tem pa državni tožilec prosto presoja, ali so podani dokazi o utemeljenosti verjetnosti obstoja KD

če meni, da je podanih dovolj dokazov, mora začeti kazenski pregon => temu se ne more izogniti zaradi morebitnih razlogov smotrnosti, ker ga načelo legalitete zavezuje

- po tem načelu začetek postopka in njegovo tek nista odvisna od volje državnega tožilca- kazenski pregon za državnega tožilca namreč ni samo upravičenje, temveč tudi dolžnost

IZJEME OD NAČELA LEGALITETE – načelo oportunitete- državni tožilec v vsakem posameznem primeru posebej presoja, ali je pregon smotrn, primeren ali oportun- n. oportunitete poudarja, da je državni tožilec pooblaščen, ne pa tudi dolžan začeti pregon in v njem vztrajati- opurtuniteta = smotrnost kazenskega pregona- ZKP načela legalitete ne uveljavlja absolutno => tako državnega tožilca od dolžnosti kazenskega pregona odvezuje široka vrsta pooblastil, ki se delijo na razloga pravne in stvarne narave kot izjeme od načela legalitete- pogoji pravne narave za pregon => obstoj okoliščin, ki so znak KD, obstoj procesnih predpostavk, ki zavezujejo tožilca k pregonu- pogoji stvarne narave za pregon => ali je dovolj dokazov, ki utemeljujejo sum, da je bilo storjeno domnevno KD

- vezanost javnega tožilca z načelom legalitete ne izključuje njegove pravice do proste presoje – procesna

oportuniteta njegova dolžnost, da ravna po načelu legalitete, je podana šele, če je stanje stvari takšno, da je na

podlagi le-tega mogoče utemeljeno sklepati na obstoj KD

- razlogi pravne narave za odstop od pregona dejanje ni kd, ki se preganja po uradni dolžnosti podane so okoliščine, ki izključujejo pregon (amnestija, pomilostitev, zastaranje) ni potrebnega dovoljenja za pregon državnega organa, ki odloča o imuniteti ni predloga oškodovanca za pregon, kadar gre za KD, ki se preganjajo na predlog gre za izročitev

- razlogi stvarne narave za opustitev kazenskega pregona, so ocena državnega tožilca, da ni podan utemeljen sum, da je bilo storjeno KD podane okoliščine, ki izključujejo protipravnost podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost (neprištevnost storilca, dejanska zmota v

ožjem pomenu, dejanska zmota v širšem pomenu – putativni silobran, skrajna sila; opravičljiva pravna zmota)

kazenski pregon mladoletnika ni oportun, če gre za KD, za katero je zagrožena denarna kazen ali zapor do 3 let + pregon ne bi bil smotrn zaradi okoliščin, prejšnjega življenja in osebnostnih lastnosti (kumulativno)

gre za dejanje majhnega pomena je smotrno, da se zadevo odstopi v postopek poravnavanja => mora iti za KD, za katero je predpisana

zaporna kazen do treh let + če poravnavo dopušča vrsta in narava dejanja, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, predkaznovanost storilca ter stopnja njegove kazenske odgovornosti

je smotrno, da se kazenski pregon pogojno odloži => mora iti za KD, za katero je predpisana zaporna kazen do 3 let ali denarna kazen + če oškodovanec s tem soglaša + če je osumljenec pripravljen, da se ravna po navodilih državnega tožilca in da izpolni določene naloge (odprava ali poravnava škode, oprava kakšnega splošno koristnega dela,...)

ni smiselno začeti pregona oz. je od njega smiselno odstopiti, če se sme kazen odpustiti + če je predpisana denarna kazen ali zapor do 1 leta, obdolženec pa je zaradi dejanskega kesanja preprečil škodljive posledice ali poravnal vso škodo (alternativno)

je smiselno, da se pregon odstopi tuji državi

NAČELA, KI ZADEVAJO POTEK KAZENSKEGA POSTOPKA

- preiskovalno/inkvizitorno načelo in razpravno/kontradiktorno načelo- načelo ustnosti- načelo neposrednosti- načelo proste presoje dokazov- načelo javnosti- načelo materialne resnice

1. PREISKOVALNO/INKVIZITORNO IN RAZPRAVNO/KONTRADIKTORNO NAČELO1. PREISKOVALNO/INKVIZITORNO IN RAZPRAVNO/KONTRADIKTORNO NAČELO

- ta dva načela se medsebojno dopolnjujeta- n. kontradiktornosti prihaja do izraza v čistem akuzatornem postopku, za katerega je značilno, da se vse tri funkcije (obtožba, obramba in sojenje) strogo ločene

v takšnem kazenskem postopku velja načelo dispozitivnosti, po katerem so procesna dejanja dokazovanja odvisna od pobude strank => sodišče tako ves čas ohranja pasivno vlogo, ker odloča o sporu med enakopravnima strankama => spor stranki razrešujeta po načelu kontradiktornosti

- razpravnost v ožjem pomenu predvideva pravico procesnih strank izreči se o stališčih in procesnih dejanjih

nasprotne stranke – agrumentirana kontradiktornost- razpravnost v širšem pomenu pomeni pravico strank, da same izbirajo in izvajajo dokaze ter preizkušajo verodostojnost dokazov nasprotne stranke, ne da bi pri tem sodelovalo pri izbiranju procesnega gradiva tudi sodišče – razpravna maksima

- v čistem akuzatornem postopku je temeljna značilnost kontradiktornost, v njem pa je obdolžencev položaj najugodnejši

v domeno sodišča v takšnem postopku sodita le procesno vodstvo in dolžnost, da o sporu med strankama nepristransko odloči

- čisti akuzatorni postopek pa ni v skladu z spoznanjem, da je kazenski pregon storilcev KD tudi v javnem interesu, ne le v osebnem- inkvizitorno načelo je alternativna načelu dispozitivnosti in kontradiktornosti => v času absolutne monarhije je invizitorni model kazenskega postopka zavezoval sodišče, da začne kazenski postopek na lastno pobudo in da v njem aktivno ugotavlja dejansko stanje- zgodovinski razvoj kontinentalnega kazenskega postopka se je iztekel v mešani kazenski postopek, za katerega je značilna kombinacija inkvizitornih in akuzatornih elementov

po akuzatornem načelu je zagotovljeno varstvo obdolženčevih pravic, po inkvizitornem načelu pa je zagotovljena učinkovitost in zanesljivost kazenskega postopka

- normativna podlaga načela kontradiktornosti = 16. člen ZKP v kazenskem postopku imata obdolženec in tožilec položaj enakopravnih strank, kolikor ZKP ne

določa drugače tožilec mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva

dokazuje obdolženec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist

- normativna podlaga načela inkvizitornosti = 17. člen ZKP sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma

ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi

dejstva, ki so mu v korist

PREISKOVALNO/INKVIZITORNO NAČELO- sodišče mora po uradni dolžnosti ugotavljati vsa tista dejstva, o katerih misli, da so pomembna za presojo => dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo- inkvizitorni elementi kazenskega postopka

pred začetkom preiskave preiskovalni sodnik zasliši obdolženca ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank

ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka priznanje obtoženca na glavni obravnavi, pa naj je še tako popolno, ne odveže sodišča dolžnosti, da

izvede tudi druge dokaze kljub priznanju obdolženca mora sodišče, ki vodi postopek, zbirati še druge dokaze; če je priznanje

jasno in popolno in če je podprto tudi z drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank

predmeti, ki utegnejo pripomoči k razjasnitvi stvari, se lahko med glavno obravnavo pokažejo obtožencu, po potrebi pa tudi pričam in izvedencem

- ni mogoče pa govoriti o inkvizitornem principu v pravem pomenu besede, ker so ta procesna dejanja namenjena le preverjanju obtožbene teze, ne pa njenemu oblikovanju ali sooblikovanju

RAZPRAVNO/KONTRADIKTORNO NAČELO- kontradiktornost kazenskega postopka, v katerem imata stranki enak položaj, zagotavlja večjo mero objektivnosti, ker

je preverjanje hipoteze o krivdi ločeno od oblikovanja te hipoteze predvsem stranki nadzorujeta dotok informacij in odločata o tem, kaj naj bo predmet dokazovanja je vloga sodnika pasivna

- elementi kontradiktornosti v preiskavi pripor je mogoče odrediti le po opravljenem kontradiktornem naroku preden izda sklep o preiskavi, zasliši preiskovalni sodnik tistega, zoper katerega je zahtevana

preiskava pri zaslišanju obdolženca sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik obdolžencu se mora že pri prvem zaslišanju povedati, katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga

za obdolžitev, obdolžencu pa se mora omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist

stranke in oškodovanec smejo med preiskavo predlagati preiskovalnemu sodniku, naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja

- elementi kontradiktornosti v postopku preizkusa obtožnice obtožnica se vroči obdolžencu, ki je na prostosti, brez odlašanja obdolženec ima pravico podati ugovor zoper obtožnic

- elementi kontradiktornosti na glavni obravnavi če na glavno obravnavo, ki je bila razpisana na podlagi obtožnice državnega tožilca, ne pride državni

tožilec, se glavna obravnava preloži glavna obravnava se začne z branjem obtožnice ali zasebne tožbe, obtoženec in zagovornik pa imata

pravico, da odgovorita na obtožbo in zavzemata svoje stališče glede obtožbe in premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca

obdolžencu postavlja vprašanja najprej tožilec, nato pa zagovornik stranke in oškodovanec smejo do konca glavne obravnave predlagati, naj se raziščejo nova dejstva in

preskrbijo novi dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih je predsednik senata ali senat prej zavrnil

po končanem zaslišanju vsake priče ali izvedenca in po branju vsakega zapisnika ali drugega pisanja vpraša predsednik senata stranke in oškodovanca, ali imajo kaj pripomniti

v sklepnem govoru imata stranki pravico, da odgovorita na navedbe sprotne stranke, zadnjo besedo pa ima vselej obdolženec

2. NAČELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV 2. NAČELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV

- o prosti presoji dokazov govorimo takrat, ko sodišče ocenjuje izvedene dokaze v skladu s svojo logično in psihološko analizo, pri čemer ni vezano z nobenimi zakonskimi pravili o tem, kako naj presoja njihovo dokazno vrednost oziroma vrednost posameznega dokaza- ocena dokazov po prosti presoji se lahko izvaja na dva načina

sodišče ni dolžno, da v obrazložitvi sodbe navede razloge za svoje prepričanje (angloameriški sistem) sodišče mora svojo prosto presojo izoblikovati na podlagi ocene dokazov, ki mora biti logična,

izkustveno sprejemljiva ter jo je mogoče preveriti (ZKP)

- angloameriško pravo => sodišče ni dolžno, da v svoji obrazložitvi sodbe navede razloge za svojo prepričanje

porota oblikuje svojo odločitev o obstoju kaznivega dejanja in krivde na podlagi notranjega prepričanja

takšen način odločanja o elementih, s pomočjo katerih se izoblikuje prepričanje, je mogoč pri poroti, ki svojo odločitev prinaša v obliki odgovora na vprašanje kriv ali ni kriv

pri odločanju po notranjem prepričanju sodnik razglaša obsodilno ali oprostilno sodbo glede na to, ali je prepričan oziroma neprepričan, ne da bi bil zavezan k argumentaciji svoje odločitve

- ZKP => sodišče mora izoblikovati prosto presojo na podlagi ocene dokazov, ki mora biti logična in izkustveno sprejemljiva ter jo je mogoče preveriti, ker mora sodišče v obrazložitvi navesti, katera pravno pomembna dejstva šteje za obstoječa

odločitev sodišča mora obrazložena na način, ki ne sme vzbujati vtisa nemotivirane presoje => le strokovno in prepričljivo obrazložena sodna odločba je lahko izraz težnje sodišča po objektivni in nepristranski presoji

obrazložitev sodbe je sredstvo, ki varuje pred samovoljo, arbitrarnostjo sodniških odločitev

ocena dokazov se ne omejuje zgolj na notranje prepričanje sodišča, saj zakon zahteva, da sodišče svoje prepričanje o obstoju pravno pomembnih dejstev obrazloži

ZKP temelji na načelu proste presoje dokazov pravica sodišča in državnih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da presojajo, ali je podano

kakšno dejstvo ali ne, ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena sodišče mora navesti določno in popolnoma, katera dejstva štejejo za dokazana ali nedokazana ter iz

katerih razlogov sodišče mora navesti še, kako presojati verodostojnost protislovnih dokazov, navesti razloge, zakaj ni

ugodilo posameznim predlogom strank,... nedoslednost pri pisni obrazložitvi ima za posledico absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka

(sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali pa so ti razlogi popolnoma nejasni ali v nasprotju s seboj)

ocena dokazov po prosti presoji je omejena še z dodatnim pogojem => sodišče lahko prosto presodi samo tiste dokaze, ki so izvedeni na glavni obravnavi v takšni obliki oziroma na način, ki je določen z zakonom

tako sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih pravic in svoboščin ali dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka

načelo proste presoje dokazov pa tudi pomeni, da sodišče ni vezano na dejstva, ki so bila ugotovljena v drugem sodnem postopku

PROSTA PRESOJA DOKAZOV IN PRAVILO IN DUBIO PRO REO- in dubio pro reo => pravilo, po katerem je treba v dvomljivih procesnih situacijah šteti premalo zanesljivo dokazana dejstva, ki naj bi obdolženca obremenjevala, za neobstoječa

je uzakonjeno v ZKP, ker izhaja iz domneve nedolžnosti ZKP tudi določa, da sodišče oprosti obtoženca obtožbe, če ni dokazano, da je storil KD, katerega je

obtožen

- dejstva, ki so obremenila, a ne dokazana, štejemo za NEOBSTOJEČA- dejstva, ki so razbremenilna in ki jih ni mogoče zanesljivo dokazati, štejemo za OBSTOJEČA- pravilo in dubio pro reo ni le pravilo za presojanje zanesljivosti obstoja pravno pomembnih dejstev, temveč tudi pravilo za razlago pravnih predpisov

če je predpise mogoče razlagati na različne načine, se uporabi tisti predpis, ki je za obdolženca ugodnejši

FORMALNA DOKAZNA PRAVILA- formalna dokazna pravila so vnaprej določena pravila (običajno zakonsko), po katerih mora sodišče presojati pomen določenega dokaza

so sinonim za zakonsko oceno izvedenih dokazov, saj so formalna dokazna pravila predmet uporabe v postopku ocenjevanja dokazov šele potem, ko je določen dokaz izveden

so negacija proste presoje dokazov => vodijo k formalni resnici- zakonska ocena dokazov je odraz težnje po objektivnosti in doslednosti pri ugotavljanju dejanskega stanja => to je zgodovinska kategorija, ker izključuje prepričanje sodišča kot metodo ugotavljanja resnice- zakonska ocena je imela dve različici

pozitivna dokazna teorija => sodišče moralo šteti določeno dejstvo za dokazano, če sta bili v konkretnem primeru podani z zakonom določeni količina in kakovost dokazov (priznanje obdolženca, izpovedba dveh verodostojnih prič)

negativna dokazna teorija => sodišče ne more šteti določenega dejstva za dokazanega, če se nista stekli tolikšna količina in kakovost dokazov, kot je bilo določeno z zakonom, če pa sta bili tolikšna količina in kakovost dokazov doseženi, je sodišču ostalo prepuščeno, da po svojem prepričanju oceni, ali so določena dejstva dokazana ali ne

- po ZKP sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila, ki bi mu narekovala, pod kakšnimi pogoji mora šteti, da določeno pravno pomembno dejstvo obstoji => sodišče je vezano na DOKAZNE PREPOVEDI- dokazna prepoved zadeva dokaze pridobljene s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih

svoboščin, kakor tudi dokaze, pridobljene s kršitvijo določb ZKP, če je zanje določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opreti, in dokaze, pridobljene na podlagi takih nedovoljenih dokazov (sadeži zastrupljenega drevesa)

na takšne dokaze ni mogoče opreti sodne odločbe in se jih tudi izloči

- sodišče pa je mora upoštevati določena pravila, ki veljajo za način dokazovanja posameznih dejstev => niso enaka formalnim dokaznim pravilom

ZAKAJ? => obstajajo dejstva, ki jih je mogoče dokazati le na način, ki je določen z zakonom npr. psihiatrični pregled, če obstaja sum, da je prištevnost zaradi trajne ali začasne duševne bolezni

izključena ali zmanjšana; obdukcija glede na to, da ne veljajo za prosto presojo dokazov nobena formalna dokazna pravila, sodišče ne

veže avtoriteta izvedenskega mnenja, ker lahko podvomi v pravilnost izvedenčevih ugotovitev, če je utemeljitev takšna, da sodišča ne prepričuje

če so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev

3. NAČELO MATERIALNE RESNICE3. NAČELO MATERIALNE RESNICE

- 17. člen ZKP => sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe

enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist

- dolžnost predsednika senata je skrbeti za to, da se zadeva vsestransko razčisti, da se dožene resnica in odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi stvari

- ZKP pojma resnice ne opredeljuje- sodba je sprejemljiva le, če so bila objektivno ugotovljena vsa dejstva, na katera vežeta kazensko materialno in kazensko procesno pravo svoje posledice- pojavlja se vprašanje, kdaj in pod kakšnimi pogoji je mogoče zatrjevati, da so ugotovljena dejstva resnična- materialna resnica naj bi pomenila najvišjo stopnjo spoznanja resničnosti dejstev ob razreševanju dileme, ali je resnica absolutna ali zgolj relativna- materialna resnica velja strogo vzeto za obsodilno sodbo ali kakšno drugo, z njo izenačeno sodno odločbo- načelo materialne resnice pomeni, da kazensko procesno pravo zavrača vse tiste sicer ustrezne oblike, ki bi bile ovira za ugotovitev resnice

RESNICA KOT FILOZOFSKI PROBLEM- v filozofiji obstaja dve temeljni koncepciji pojmovanja resnice => subjektivistična in objektivistična- po subjektivistični koncepciji resnice dejanskost/stvarnost sploh ne obstaja, tako kot ne obstajajo dejstva, na katera se sklicujejo sodbe, ker je stvarnost izkrivljena, popačena zaradi našega subjektivnega doživljanja

tistemu, kar naj bi obstajalo zunaj nas, dajemo lastno interpretacijo, kajti po stališču subjektivistične koncepcije ne moremo imeti neposrednega stika z dejanskostjo => percepcija je odvisna od apercepcije

- po objektivistični koncepciji obstaja stvarnost neodvisno od subjekta spoznavanja – neodvisno od našega razuma in izkustva

zunanja, predmetni in pojavni svet, sta vir naših čutnih zaznav, kar pomeni, da obstajajo dejstva, ki se odsevajo v naši spoznavajoči zavesti, objektivno

RESNICA KOT PROCESNOPRAVNI PROBLEM- v doktrini KPP so se razvile 3 temeljne koncepcije o resnici

teorija odraza teorija skladnosti ali korespondence/adekvatnosti konsenzualna teorija

teorija odraza- resnica je logična in filozofska kategorija- resnica odraža lastnost sodbe, ki temelji na skladnosti naših predstav z objektivno stvarnostjo- teorija temelji na tem, da objekt spoznavanja obstaja neodvisno od kateregakoli spoznavajočega subjekta => izhaja iz ločenosti subjekta od objekta- resnično je tisto, kar se odseva v naši zavesti, ker je resnica le subjektivno odraz objektivne stvarnosti

teorija o skladnosti ali korespondence/adekvatnosti- teorija priznava skladnost objekta in subjekta v njunem kontemplativnem odnosu, zaradi katerega sta enakopravna- ta teorija je ustrezna za pojmovanje resnice v kazenskopravnem pomenu besede- resnica je lastnost naše sodbe ali trditve, da določeno dejstvo obstoji => zato resnice ni mogoče enačiti z našim subjektivnim prepričanjem, če je zatrjevanje obstoja pravno relevantnih dejstev v nasprotju z objektivno stvarnostjo

konsenzualna teorija- resničnost neke izpovedi je odvisna od tega, ali jo sprejemajo samo nekateri ali vsi pripadniki določene skupine- pravilno ali resnično je v sodni odločbi samo tisto ugotavljanje dejstev, ki je rezultat diskurza popolnoma enakopravnih strank pred nepristranskim oz. pasivnim sodiščem- to pojmovanje se približuje civilističnemu pojmovanju resnice- dve bistveni pomanjkljivosti teorije

v praski je ni mogoče uresničiti zaradi njenih posledic => glavna obravnava bi lahko trajala v nedogled, kar pa je v nasprotju z načelom pravice do sojenja v razumnem roku

neskladnost z načelom krivde

- instituti, ki pomenijo odstop od načela materialne resnice so načelo objektivne identitete med obtožbo in sodbo => sodba se lahko nanaša samo na dejanje, ki je

predmet obtožbe prepoved reformatio in peius oziroma prepoved spremembe sodbe v obdolženčevo škodo pravica privilegiranih prič, da se lahko oprostijo dolžnosti pričanja, čeprav bi njihovo pričanje

pripomoglo k spoznanju resnice prepoved upoštevanja tistih spoznanj o okoliščinah kaznivega dejanja, do katerih se ni prišlo na

način, določen z zakonom in njihova ekskluzija, ne glede na to, da ti dokazi štejejo ta resničnost obstoja pravno relevantnih dejstev

pravica obdolženca do molka, saj se ta ni dolžan zagovarjati in tudi ne priznati kaznivega dejanja

OBDOLŽENEC V KAZENSKEM POSTOPKU

- obdolženec je splošni izraz za fizično osebo, zoper katero teče kazenski postopek zoper katero teče preiskava ali zoper katero je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna

tožba, ker je podan utemeljen sum, da je storila očitano kaznivo dejanje lahko je fizična ali pravna oseba

- obtoženec => oseba, zoper katero je postala obtožnica pravnomočna- osumljenec je oseba, zoper katero se vodi predkazenski postopek => oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja - obsojenec je tisti, za katerega je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovoren za določeno kaznivo dejanje

1. PRAVNI POLOŽAJ OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU1. PRAVNI POLOŽAJ OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU

- pravice dajejo obdolžencu lastnost procesnega subjekta, dolžnosti pa ga reducirajo na objekt kazenskega postopka- obdolženec je subjekt v postopku le toliko, kolikor lahko opravlja procesna dejanja v skladu s svojo svobodno voljo

le če so procesna dejanja obdolženca odraz njegove svobodne volje, imajo dokazni pomen- lastnost objekta ima takoj, ko se je dolžan podrediti določenim zakonskim zahtevam

prav v tistih procesnih situacijah, v katerih ima zgolj lastnost objekta, vstopajo toliko bolj poudarjeno v središče dolžnosti, ki jih imajo državni organi v kazenskem postopku => spoštovanje zakonskih določb, ki natančno določajo pogoje, pod katerimi se lahko obdolženec obravnava v nasprotju njegovo voljo

- odnos med obdolženčevimi pravicami in dolžnostmi ter med upravičenji in dolžnostmi državnih organov zadeva dve temeljni, a nasprotujoči si tendenci

nihče, ki je nedolžen, ne bo obsojen storilcu KD se izreče kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakon, in na podlagi

zakonitega postopka

2. PRAVICE OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU2. PRAVICE OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU

- s pravicami, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, se zagotavlja varstvo osebne svobode, ki se v kazenskem postopku kot možnost, da obdolženec zadosti interesom svoje obrambe- vsakomur, ki je obdolžen KD, je treba ob popolni enakopravnosti zagotoviti predvsem pravico

da je seznanjen z vsemi okoliščinami, dokazi in dejstvi, ki ga obremenjujejo da je poučen o svojih pravicah in te uresničuje v jeziku, ki ga razume da je poučen, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, ni dolžan

izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde do vpogleda v spis do z zakonom določenega časa za pripravo svoje obrambe do strokovne pomoči zagovornika do varstva osebne svobode in do dopustnosti posega v njegovo osebno svobodo le v tolikšni meri,

kolikor je neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi do neodvisnega, nepristranskega in zakonitega sodišča do sojenja v navzočnosti do izločitve nedovoljenih dokazov do rednih in izrednih pravnih sredstev

- temeljna pravica obdolženca je pravica do poštenega sojenja (right to fair trail) => v njen sklop sodijo

pravica do obrambe (omogoča aktivno sodelovanje obdolženca v postopku) pravica do molka pravica do uporabe svojega jezika in pomoči tolmača pravica do sojenja v navzočnosti pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča pravica do sojenja v razumnem roku pravica do pravnih sredstev prepoved ponovnega sojenja o isti stvari

PRAVICA DO MOLKA- ZKP določa, da oseba, ki ji je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti

takoj mora biti poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika po lastni izbiri oz. da se mu lahko ob pogojih, ki jih določa ta zakon, postavi zagovornik po uradni dolžnosti, ki je lahko navzoč pri zaslišanju

+ poučena mora biti tudi o tem, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje

- že pri prvem zaslišanju se mora obdolžencu povedati, katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev + mora se omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist- obdolženca je potrebno posebej opozoriti, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja

če pa se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde- takšen pouk mora dati

policija osumljencu takoj, ko mu je odvzeta prostost preiskovalni sodnik, ko mu je pripeljana oseba, ki ji je bila odvzeta prostost in ob zaslišanju v

preiskavi predsednik senata na glavni obravnavi, preden začne obdolženec svoj zagovor

- če preiskovalni sodnik tega pouka ne poda ali pouk ni bil zapisan, sodišče svoje odločbe ne sme opreti na tako izpovedbo

izjavo je treba izločiti hkrati gre za bistveno absolutno kršitev določb ZKP in kršitev Ustave

razsežnosti pravice obdolženca do molka in privilegija zoper samoobtožbo (prim. Miranda v. Arizona, ZDA)- v sodobnem anglo-ameriškem pravu je pravica do molka uveljavljena kot privilegij zoper samoobtožbo po načelu, da se nihče ni dolžan obremenjevati sam- gre za ureditev, ki povzema Miranda warnings – Vrhovno sodišče ZDA jih je uvedlo kot obvezno s primerom Miranda v. Arizona

v skladu z njimi, morajo organi pregona osebo, ki so jo priprli ali kako drugače občutno omejili prostost, pred kakršnimkoli zaslišanjem obvestiti, da ima pravico molčati, da lahko vsako izjavo, ki jo poda, uporabijo kot dokaz zoper njo, ter da ima pravico do prisotnosti odvetnika

- oseba se lahko izvrševanju teh pravic odpove pod pogojem, da je odpoved pravicam prostovoljna, zavestna in razumna

- če bi zagotovo vedeli, da je vsakokratni obdolženec oseba, ki je tudi storilec KD, pravica do molka ne bi bila potrebna- ker ne vemo, da je oseba storilec KD, moramo z njo ravnati, kot da ni storilec KD => v tem se pravica do molka povezuje z domnevo nedolžnosti- posledica tega je, da mora tožilec dokazati vse prvine obtožbe in lahko obdolženec ostaja popolnoma pasiven- pravica do molka je branik, ki preprečuje, da se breme dokazovanja prenese na obdolženca in hkrati preprečuje državi, da ga uporabi kot aktivno dokazno sredstvo => pravica do molka tako prisili državo, da poišče alternativne poti za dokazovanje krivde- kljub temu ostaja v praksi priznanje še vedno privilegiran dokaz po znani inkvizitorni maksimi confessio est

regina probationum

- po pozitivni zakonski ureditvi je policija dolžna podati osumljencu pravni pouk, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan obvestiti njegove bližnje ob odvzemu prostosti- ob informativnem razgovoru policisti ne vedo, ali imajo opravka z osumljencem, presumptivno pričo ali z nekom, ki o zadevi ničesar ne ve

če ob takem razgovoru nekdo prizna, da je storil KD, v zvezi s katerim policija zbira obvestila, potem je lahko to priznanje razlog za odvzem prostosti

šele ob odvzemu prostosti pa morajo policisti dati pridržanemu pravni pouk

PRAVICA DO UPORABE SVOJEGA JEZIKA IN POMOČI TOLMAČA- kazenski postopek teče v slovenskem jeziku, ki je uradni jezik- na območjih, kjer je v skladu z Ustavo v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, lahko na način, določen z zakonom, kazenski postopek teče tudi v jeziku teh dveh skupnosti

vloge se praviloma oddajajo v slovenskem jeziku, na teh območjih pa tudi je jeziku te narodne skupnosti

- stranke, priče in drugi udeleženci v postopku imajo pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik- če sodno dejanje ali glavna obravnava ne teče v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti prevajanje tistega, kar oni oz. drugi govorijo

zagotoviti je potrebno tudi prevod pisnega gradiva- o tej pravici je treba osebe poučiti in pouk ter njihovo izjavo vpisati v zapisnik- osebe se lahko pravici do prevajanja po tolmaču odpovejo, če znajo jezik, v katerem teče postopek- opustitev pouka o pravici do prevajanja ter opustitev zapisa v zapisniku ima za posledico relativno bistveno kršitev- če je bil obdolženec, zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati svoj jezik na glavni obravnavi in v svojem jeziku spremljati njen postopek, je podana absolutna bistvena kršitev

- posebno varstvo pravice do jezika je zagotovljeno v primeru odvzema prostosti => oseba, ki ji je vzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti ter o svojih pravicah- tujec, ki mu je vzeta prostost, ima pravico podajati sodišču vloge v svojem jeziku, v drugih primerih pa tuji državljani lahko podajajo vloge v svojem jeziku samo ob pogoju vzajemnosti

PRAVICA DO SOJENJA V NAVZOČNOSTI- obdolženec ima pravico, da je navzoč pri procesnih dejanjih => postopek je korekten le, če je obdolženec o vsem obveščen- obdolženec ima pravico, da je osebno vabljen in da so mu vabila osebno vročena

v skladu z ZKP mu je potrebno osebno vročiti vabilo na prvo zaslišanje v predhodnem postopku in vabilo na glavno obravnavo

obdolžencu, ki nima zagovornika, je treba osebno vročiti tudi obtožni akt, sodbo in vse odločbe, pri katerih teče rok za pritožbo od vročitve

na zahtevo obdolženca vroči sodišče sodbo in druge odločbe osebi, ki jo on določi fikcija vročitve => v določenih primerih se šteje, da je bila vročitev veljavno opravljena s pritrditvijo

na sodno desko in s potekom določenega časa vabilo se vroči obdolžencu tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in glavno obravnavo zadosti

časa za pripravo obrambe (najmanj 3 dni, ta rok se lahko skrajša s privolitvijo obdolženca)

- obravnava se lahko opravi le ob obdolženčevi navzočnosti- pozitivna in ustavna ureditev sojenja v nenavzočnosti v dejanskem pomenu besede ne pozna => pozna pravico do sojenja v odsotnosti

- razlika med sojenjem v nenavzočnosti in sojenjem v odsotnosti je vsebinska in bistvena

nenavzoč obdolženec => sploh ne ve, da mu bo sojeno odsoten obdolženec => bil je pravilno vabljen, pa se kljub pravnemu pouku o posledicah izostanka

glavne obravnave ni udeležil- pogoji za tako sojenje => če obtoženec ne pride na glavno obravnavo, kljub temu da je bil v redu povabljen, sme senat odločiti, da se glavna obravnava opravi tudi v njegovi nenavzočnosti

če njegova navzočnost ni nujna če je navzoč njegov zagovornik če je bil pred tem že zaslišan

- sklep o sojenju v nenavzočnosti izda senat po zaslišanju tožilca in zagovornika- pritožba ne zadrži izvršitve sklepa- možno je tudi sojenje v nenavzočnosti tudi v skrajšanem postopku => pogoji

če njegova navzočnost ni nujna če je bil pred tem že zaslišan

PRAVICA DO NEODVISNEGA IN NEPRISTRANSKEGA SODIŠČA- obstoj KD lahko presoja le neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče - samo pred takšnim sodiščem lahko poteka pošten postopek

pošten postopek => kadar ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet sodnega postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanja kot glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljena

- pojem neodvisnosti sodišča opredeljuje ločitev funkcije sojenja od izvršilne oblasti in strank - nepristranskost pa pomeni odsotnost predsodka (predhodna neobremenjenost s primerom)- nepristranskost se presoja po

subjektivnih merilih => morebitna osebna pristranskost sodnika objektivnih merilih => ali je sodnik nudil zadostna jamstva, ki izključujejo vsakršen legitimen dvom

glede na okoliščine konkretnega primera

PREPOVED PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI (ne bis in idem)- ZKP dosledno upošteva načelo ne bis in idem, kar zagotavlja obdolženčevo pravno varnost, ki je v tem, da se lahko otrese negotovosti, ki bi jo prinašala možnost, da se pravnomočno končan postopek obnovi njemu v škodo

PRAVICA DO SOJENJA V RAZUMNEM ROKU- obdolženec ima pravico, da o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče

tako sodi med merila za presojanje učinkovitosti sodišč tudi trajanje in morebiti nepotrebno zavlačevanje kazenskega postopka

- bistveni sta vprašanji kateri čas upoštevati => določitev začetne in končne točke upoštevanega obdobja po kakšnih merilih presojati razumnost časovnega obdobja

bistvena merila za presojanje pravice do sojenja v razumnem roku- zapletenost primera => presoja vprašanja, kaj je za pritožnika na kocki- ravnanje strank (obdolženca in upravičenega tožilca), pri čem pa sodišče ne šteje obdolženemu v škodo, da je uporabil vse dovoljene in razpoložljive načine obrambe- ravnanje pristojnih oblasti (dolžina postopka kot posledica transferiranja primera med različnimi sodišči, sodni zaostanki,...)

- sodišče je razvilo doktrino, v skladu z katero država na odgovarja za kratkoročne zaostanke, če je podvzela hitre in učinkovite korake, da nastale okoliščine odpravi

- ta merila niso taksativno določena => sodišče si tudi pridržuje pravico, da upošteva tudi druga relevantna merila (priznanje napake države, število sodnih stopenj, ki so se ukvarjale s primerom,...)- merila si lahko med sabo nasprotujejo in napotujejo na različne zaključke => sodišče v končni fazi opravi še celovito presojo

zamude morajo biti dovolj resne, prestopljena mora biti dopustna meja- kršitev razumnega roka predstavlja tudi pretirana kratkost postopka => tesno povezano z domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe

- za večino sodišč je v sedanjosti značilna preobremenjenost, zato je dolžnost vsake države, da ukrene vse, da zagotovi varstvo pravic državljanov

nameščanje novih sodnikov, modernizacija poslovanja sodišč, ...- ob vsem tem pa mora biti učinkovitost postopka zmeraj podrejena kavtelam poštenega postopka

PRAVICA DO PRAVNIH SREDSTEV- pravica obdolženca do rednih in izrednih pravnih sredstev- omogoča nadzor nad odločitvami nižjih sodišč- ta pravica je pojmovana kot neka podpravica pravice do obrambe => slednja ne velja zgolj v primerih, v katerih se obdolženec brani, temveč vključuje tudi aktivno obrambo v obliki napada- ne učinkuje zgolj obstoj pravnega sredstva, temveč slednje velja za takšno le, če vsebuje tudi vsebinsko merilo učinkovitosti

PRAVICA DO OBRAMBE- omogoča, da obdolženec aktivno sodeluje v postopku v svojo korist- pravica temelji na predpostavki njegove nedolžnosti in dolžnosti državnih organov, da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi- je pravica obdolženca, da po lastni presoji razvije takšno procesno aktivnost, s katero na argumentiran način zavrača utemeljenost obtožbe

- obtoženec je subjekt kazenskega postopka takrat, ko lahko s svojimi aktivnimi procesnimi dejanji uresničuje svojo pravico do obrambe- obrambo lahko izvaja sam (materialna obramba) ali s strokovno pomočjo zagovornika (formalna obramba)- pravici do materialne in formalne obrambe se ne izključujeta, ampak sta podani kumulativno

materialna obramba- pravica obdolženca, da se po principu kontradiktornosti izjasni o vseh dejstvih in dokazih , ki ga obremenjujejo, ter navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist- lahko je procesna ali kazenska

procesna => uveljavlja kršitev procesnih določb kazenska => izpodbija vsebino kazenskopravnega zahtevka

- takšno obrambo izvaja obdolženec sam, zanj pa tudi sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, po uradni dolžnosti- ti so dolžni

obdolžencu povedati, katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev obdolženca poučiti, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se, pa ni dolžan

izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde obdolžencu zagotoviti, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe obdolžencu omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga bremenijo, in da navede dejstva

in dokaze, ki so mu v korist omogočiti obdolžencu pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete preveriti obdolženčevo priznanje po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva (obremenjujoča + v korist), pomembna za izdajo zakonite

odločbe obdolženčevo zaslišanje opraviti ob spoštovanju njegove osebnosti obdolženca ne zavajati s kapcioznimi in sugestivnimi vprašanji upoštevati prepoved izsiljevanja priznanja ali kakšne druge izjave obdolženca soočiti s pričami in soobdolženci, katerih izpovedbe se razhajajo z njegovimi ali so zanj

obremenjujoče omogočiti sodelovanje obdolženca in njegovega zagovornika pri procesnih dejanjih obdolženca seznaniti z rezultati tistih procesnih dejanj pri katerih ni bil navzoč, ker je bil zaradi

motenja postopka odstranjen upoštevati, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo

ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kršitvijo določb kazenskega postopka ter dokaze pridobljene na podlagi nedovoljenega dokaza

- če je bila pa osebi odvzeta prostost, pa je obseg pravic še večji => oseba, ki ji je vzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti + takoj mora biti poučena

da ni dolžna ničesar izjaviti da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje da če si ne vzame zagovornika v štiriindvajsetih urah od ure, ko je bil poučen o tej pravici, ali izjavi,

da si zagovornika ne bo vzel, mu ga postavi sodišče po uradni dolžnosti

formalna obramba- pravica, da se brani tudi s strokovno pomočjo zagovornika

šele možnost obrambe z zagovornikom omogoča uresničitev pravice do poštenega postopka v smislu enakosti orožja

- zagovornika si lahko izbere sam izmed odvetnikov, ali pa mu ga postavi sodišče, kadar je z zakonom določeno, da je obramba obvezna pa si ga ne vzame sam

zagovornika smejo najeti tudi obdolženčev zakoniti zastopnik, zakonec oz. oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik

- zagovornik je lahko le odvetnik, ki ga lahko nadomesti tudi odvetniški kandidat

- zagovornika sme imeti ves čas, ko teče kazenski postopek pred prvim zaslišanjem je treba obdolženca poučiti o tem, da si ga ima pravico vzeti in da je lahko

navzoč pri njegovem zaslišanju- sodišče lahko od obtoženca zahteva, da si vzame drugega zagovornika, če le-ta brez dovoljenja zapusti obravnavo ali nanjo sploh ne pride, čeprav je bil v redu povabljen in ni o tem obvestil sodišča- kršitev določb o navzočnosti zagovornika na glavni obravnavi ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka- kršitev določb o navzočnosti zagovornika pri drugih procesnih dejanjih pa relativno kršitev

- oseba, ki ji je vzeta prostost, mora biti takoj poučena, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika

poučiti ga mora policija, ko mu vzame prostost in preiskovalni sodnik, ko mu je ta prvič pripeljan

- takšna obramba se lahko konstituira v vseh fazah kazenskega postopka, in to na dva načina => s pooblastilom ali s postavitvijo zagovornika po uradni dolžnosti- s pooblastilom => obdolženec si ga najame sam, tako da pooblasti katerega izmed odvetnikov po lastni presoji

lahko pa ga najamejo tudi obdolženčevi zakoniti zastopnik, zakonec oz. oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik

obdolžene lahko ob vsakem času prekliče pooblastilo odvetnik lahko ob vsakem času pooblastilo odpove => veže ga dolžnost, da še en mesec opravlja

dejanja za obdolženca, če je treba odvrniti škodo, ki bi lahko stranki nastala- s postavitvijo zagovornika po uradni dolžnosti => če je obramba obvezna, pa si ga obdolženec ne vzame sam

postavi ga s sklepom predsednik sodišča izmed odvetnikov postavitev velja do pravnomočnosti sodbe odvetnik zastopanja ne sme odkloniti => iz opravičenih razlogov lahko zahteva razrešitev, ne more

pa zagovarjanja prenesti na drugega odvetnika

obligatorna formalna obramba - obramba je obvezna (mora imeti zagovornika), če

je obdolženec nem, gluh ali sicer nezmožen, da se uspešno sam brani če zoper njega teče postopek zaradi KD, za katero je mogoče po zakonu predpisati kazen 30 let

zapora če je po 157 ZKP (podani razlogi za pripor) priveden k preiskovalnem sodniku če gre za priporni narok in ves čas dokler traja pripor ob vročitvi obtožnice, če gre za KD, za katero je v zakonu predpisana kazen 8 let zapora ali hujša kadar je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja tujec => postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev, če gre za KD, za katero je obramba

obvezna ali je zoper tujca odrejen pripor mladoletniki => že od začetka pripravljalnega postopka, če teče prosti njemu postopek za KD, za

katero je predpisana kazen zapora nad 3 leta ko se mu sodi v odsotnosti ko mu je treba izročiti sodbo, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan

fakultativna formalna obramba- obramba po zakonu ni obvezna, obdolženec pa si lahko vzame zagovornika, če želi, ves čas, ko teče postopek

obramba siromašnih - kadar ni pogojev za obvezno obrambo, obdolženec pa si glede na svoje gmotne razmere ne more zagotoviti zagovornika sam, zato mu ga na njegovo zahtevo in na svoje stroške zagotovi država- o postavitvi odloča preiskovalni sodnik oz. predsednik senata, postavi pa ga predsednik sodišča- upoštevati je treba premoženjske razmere, zapletenost kazenske zadeve in možnost obrambe glede na obdolženčeve osebne lastnosti

3. DOLŽNOSTI OBDOLŽENCA3. DOLŽNOSTI OBDOLŽENCA

- v postopku akuzatorno-inkvizitornega tipa ima obdolženec 2 temeljni procesni dolžnosti da se odzove vabilu sodišča ter je navzoč pri vseh tistih procesnih dejanjih, ki so lahko opravljena

le v njegovi navzočnosti => drugače mu grozi prisilna privedba~ ta dolžnost mu omogoča pravico do obrambe, čeprav se ni dolžan zagovarjati

dopusti, da je predmet dokazovanja => ni samo procesni subjekt postopka, ampak tudi procesni objekt

~ je pasivno in aktivno dokazno sredstvo => zdravniški posegi (odvzem krvi, urina, psihiatrične preiskave), kriminalistično ugotavljanje sledi (odvzem prstnih odtisov, odtisov dlani, stopal, telesnih tekočin, las, vlaken iz oblačil), osebna preiskava zaradi odkrivanja dokazov, različne oblike omejitve oz. odvzema prostosti, sodelovanje pri prepoznavi

PRIČE

- so osebe, za katere je verjetno, da bi lahko kaj povedale o KD, storilcu in drugih pomembnih okoliščinah obravnavanega dejanja, in jih je sodišče pozvalo, da o tem izpovejo

- priča je dolžna povedati po resnici vse, kar ve o zadevi, v nasprotju z obdolžencem, ki ima pravico do molka

- dolžnosti => dve temeljni dolžnosti odzvati se vabilu sodišča in po resnici pričati dopustiti omejen poseg v telesno integriteto (npr. odvzem krvi, telesni pregled, druga zdravniška

dejanja) ampak samo pod pogojem, če so na njenem telesu določeni sledovi ali posledica KD- pričevanje je državljanska dolžnost vseh, ki so po zakonu lahko priče- dolžnost priče je, da se pravilno povabljena odzove vabilu sodišča, in če ni z zakonom določeno drugače, tudi priča- v primeru kršitve teh dolžnosti ZKP predvideva sankcije => privedbo, denarno kazen v primeru kršitve dolžnosti odzvati se na vabilo ter denarno kazen in uklonilni zapor (največ 1 mesec) v primeru kršitve dolžnosti pričevanja

- pravice privilegirane priče => zakon jih oprošča dolžnosti pričevanja zakon vsako pričo odvezuje dolžnosti, da odgovarja na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s

tem spravila sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali kazenski pregon

◦ pri presoji, ali bi imel odgovor na posamezno vprašanje za pričo res takšne posledice, mora sodišče pokazati primerno širino

◦ s stališča procesne kulture je nesprejemljivo vztrajanje, da priča pojasni, v čem naj bi obstajala verjetnost takšnih posledic, saj bi takšna vztrajnost pomenila psihični pritisk na pričo

SPOSOBNOST BITI PRIČA- sposobna priča je lahko vsaka fizična oseba, ki je sposobna pred sodiščem podati razumno izjavo o kakšnem pravno pomembnem dejstvu- priče so lahko

oškodovanec, oškodovane kot tožilec ali zasebni tožilec mladoletne osebe, če so sposobni dojeti pomen pričevanja in verodostojno izpovedati o

pomembnih dejstvih osebe s fizičnimi napakami (gluhi, nemi)

- za obdolženca pa velja povsem drugačni pravni pouk kot za pričo pričo je treba najprej opomniti, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, nato pa

jo opozoriti, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje obdolženca se pouči, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, ni

dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde => pravica do molka

ABSOLUTNO NESPOSOBNA PRIČA- ZKP ne določa nobene kategorije že vnaprej kot absolutno nesposobne- kot priče lahko pridejo v poštev vse osebe, tudi duševno bolne, otroci, gluhonemi in slepi, saj sodišče prosto presoja o verodostojni njihovih izpovedb => oceno o neverodostojnosti njenega pričevanja poda šele po zaslišanju- za absolutno nesposobno pričo gre, če oseba zaradi duševnih in telesnih nezmožnosti ne more ustrezno

zaznati pomembnih dejstev ali pa ni sposobna zaznanih dejstev reproducirati na način, da bi njeno pričevanje postalo predmet dokazne ocene

RELATIVNO NESPOSOBNA PRIČA- tiste priče, ki v konkretni kazenski zadevi ne morejo biti zaslišane zaradi pravnih ovir- ne sme biti zaslišana

oseba, ki bi s svojo izpovedbo prekršila dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti obdolženčev zagovornik o tem, kar mu je obdolženec zaupal kot svojemu zagovorniku, razen če

obdolženec takšno zaslišanje sam zahteva mladoletna oseba, ki glede na svojo starost in duševno razvitost ne more razumeti pomena pravice,

da ni dolžna pričati, razen če obdolženec takšno zaslišanje sam zahteva- funkcija priče ni združljiva z opravljanjem nekaterih drugih funkcij v kazenskem postopku => sodnik, sodni porotnik, dr. tožilec, obdolženec, zapisnikar, izvedenec, tolmač – le če njihovo vlogo v procesu zamenja druga oseba, lahko pričajo

- obdolženec ne more biti priča v lastni zadevi => ne more biti zaslišan kot priča v kazenskem postopku, v katerem je obdolžen v istem kazenskem postopku, kjer gre za presojo kaznivih dejanj soobdolžencev kot soudeležencev

pri izvršitvi istega KD v istem kazenskem postopku niti v primeru, kadar ne gre za udeležbo pri izvršitvi istega KD, ker so

nekatera KD izvršili le nekateri izmed soobdolžencev- kadar pa je kazenski postopek pravnomočno končan zoper nekatere soobdolžence, se lahko pravnomočno obsojenega obdolženca zasliši kot pričo v kazenskem postopku zoper ostale soobdolžence, ker ni več soobdolženec

PRIVILEGIRANE PRIČE - so osebe, ki so oproščene dolžnosti pričevanja- ni jih mogoče zavezati k pričevanju, če tega ne želijo!!! (razlika od relativno nesposobnih prič – te morajo pričati, če odpadejo določene pravne ovire)

- to so obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in

sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena obdolženčev posvojenec in posvojitelj verski spovednik o tistem, o čemer se mu je spovedal obdolženec ali druga oseba odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel

pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel pri opravljanju svojega poklica, razen če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, pod katerimi so te osebe odvezane dolžnosti varovanja tajnosti oziroma so dolžne posredovati zaupne podatke pristojnim organom

status privilegiranih prič - zakon jih oprošča dolžnosti pričevanja zaradi preprečevanja konfliktov med osebami, ki so si najbližje oz. med katerimi obstaja pravno priznani odnos zaupanja

gre za zakonsko beneficijo, ki pomeni zavesten odstop zakonodajalca od načela materialne resnice => odpoveduje se dokazom v škodo dejanskega stanja

oseba se sama odloči ali bo pričala ali ne, pri tem pa ji ni treba podati obrazložitve, zakaj ne bo pričala

tem osebam ni treba pričati niti na zahtevo obdolženca če pa se te osebe odločijo, da bodo pričale, veljajo zanje takšne dolžnosti kot za navadne priče

- za določitev statusa privilegirane priče je odločilen čas pričevanja in ne čas storitve KD- če privilegirana priča odkloni pričanje, sodišče na njeni odločitvi ne sme utemeljiti nobenih predpostavk niti v korist niti v škodo obdolženca

- o tej pravici jih je potrebno poučiti vsakokrat preden se jih zasliši ali takoj ko sodišče zve za njihovo razmerje do obdolženca => če se jih ne pouči ali če se ne izrecno odpovedo tej pravici, sodišče ne takšno izpovedbo ne sme opreti svoje odločbe, drugače gre za absolutno bistveno kršitev, zapisnik o izpovedbi pa je izločen- odločitev, da bodo pričale ni nepreklicna => oseba, ki je izjavila, da bo pričala, si lahko med zaslišanjem premisli in v tem primeru se morajo iz spisa izločiti vsi zapisniki o njenih prejšnjih zaslišanjih => sodišče ne sme opreti svoje sodbe na njene izpovedbe, četudi so dane po konkretnem opozorilu, da ni dolžna pričati

velja tudi obratno => premisli si lahko tudi po tem, ko je že izjavila, da ne bo pričala in priča

- zakon tudi daje beneficijo, da kdor ima razlog odreči se pričevanju proti enemu od obdolžencev, je oproščen pričevanj tudi proti drugim obdolžencem, če njegove izpovedbe ni mogoče omejiti samo nanje

- če privilegirana priča poda svojo izpovedbo in umre, še preden jo je bilo mogoče povabiti na glavno obravnavo, je treba v takem primeru šteti, da njena privolitev, da priča, velja za naprej

NI MOGOČE NAJTI TEHTNEGA RAZLOGA, ZAKAJ IN NA PODLAGI ČESA BI SE NJENA VOLJA SPREMENILA

SOLENITETNA PRIČE- priče, katerih navzočnost naj zagotavlja, da bo določeno procesno dejanje opravljano v skladu z ZKP- obvezna navzočnost 2 polnoletnih prič => pri hišni preiskavi, osebni preiskavi in pregledu poštnih pošiljk

če so ta dejanja opravljena brez navzočnosti teh prič, sodišče nanje ne more opreti svoje odločbe

PRESUMPTIVNA PRIČA- osebe za katere se v predkazenskem postopku ugotovi, da bi lahko prišle v kazenskem postopku v poštev kot priče- od predloga strank in sodišča je odvisno, ali bodo osebe, ki so pri zbiranju obvestil policiji dale določene izjave, zaslišane kot priče

ANONIMNA PRIČA- temeljni pogoj za verodostojno pričanje je predvsem, da se priča razbremeni strahu, ki nastane zaradi njene udeležbe v kazenskem postopku- obstaja dilema => maščevanje obdolženca ali pa se lahko začne zoper njo kazenski pregon zaradi krive izpovedbe- za rešitev te dileme zakon predvideva zavarovanje prič tako, da so le-te anonimne- razkritje identitete priče ni dopustno, če bi zaradi takšnega razkritja nastala utemeljena nevarnost za njeno življenje ali življenje njenega sorodnika oz. če je priča neposredni izvajalec posebnih ukrepov, ki ga pristojni organ odveže dolžnosti varovanja uradne tajnosti- vprašanje, pri katerih bi lahko odgovori nanje razkrili identiteto priče, so prepovedana

- če bi zaradi razkritja posameznih osebnih podatkov ali celotne identitete določene priče nastala resna nevarnost za njeno življenje ali telo, življenje ali telo njenega bližnjega sorodnika, lahko sodišče za zaščito določene priče ali njenega bližnjega odredi enega ali več zaščitnih ukrepov

izbris vseh ali posameznih podatkov iz kazenskega spisa označitev vseh ali nekaterih podatkov za uradno tajnost odredba obdolžencu, zagovorniku, oškodovancu, ali njihovim zakonitim zastopnikom in

pooblaščencem, da morajo ohraniti v tajnosti posamezna dejstva ali podatke določitev psevdonima priči zaslišanje s pomočjo tehničnih sredstev (zaščitna stena, naprava za popačenje glasu, prenos zvoka iz

posebnega prostora in podobna tehnična zaščitna sredstva)

- sklep o uporabi zaščitnih ukrepov, s katerimi se identiteta priče obdolžencu in njegovemu zagovorniku v celoti prikrije (anonimna priča), lahko preiskovalni sodnik izda samo po opravljenem posebnem naroku, če oceni

da obstaja resna nevarnost za življenje ali telo priče, življenje ali telo njenega bližnjega sorodnika

da je izpovedba priče pomembna za kazenski postopek da priča izkazuje zadostno stopnjo verodostojnosti da interes pravičnosti in uspešne izvedbe kazenskega postopka pretehtata nad interesom obrambe,

da se seznani z identiteto priče

OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOŽBO IN SODBO

- OBJEKTIVNA IDENTITETA => o njej govorimo v treh primerih kot o odnosu med obtožbo in sodbo kot o posledici pravnomočne sodbe → Nihče ne sme biti preganjan in kaznovan zaradi kd, za katero

je bil s pravnomočno sodno odločbo oproščen ali obsojen ali je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena

kot o odnosu med več obtožbami

OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOŽBO IN SODBO- sodba se sme nanašati samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi obtožnici oz. na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici- pravni smisel te identitete je pogoj za uresničevanje načela akuzatornosti

z opisom dejanja v obtožnem aktu se obdolženi seznani s historičnim dogodkom in mu je tako omogočeno, da se lahko izreče o dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, ter mu je zagotovljena možnost, da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist

- sodišče je dolžno, da pri presoji obtožbe objektivne identitete ne prekorači, razen če sodišče spozna obdolženca za krivega lažjega KD, ki je inkludirano v opisu hujšega

če sodišče obtožbo prekorači in spozna obdolženca za krivega kakšnega drugega KD, potem je podana absolutna bistvena kršitev

- merila za presojo objektivne identitete med obtožbo in sodbo konstitutivni elementi KD, ki so znak KD

~ sodišče tega elementa ne sme spremeniti tako, da ga zamenja z drugim (če je obtožen za KD iz malomarnosti, ga ne morejo obsodit na naklepno KD) => če to stori, je obdolženec prikrajšan za možnost obrambe

~ krivdo, ki vpliva na kvalifikacijo KD, ni mogoče spremeniti obdolžencu v škodo~ okoliščine se ne morejo spremeniti tako, da bi se s tem ustvarilo drugo KD~ lahko se spreminja opis dejanja glede na okoliščine, zaradi katerih je dejanje drugačno,

vendar ljub temu ne drugo => sodišče lahko spreminja v opisu okoliščine, ki ne pomenijo zakonskih znakov KD (čas, prostor, način storitve, sredtsvo,...)

kvalifikatorni elementi KD oz. zakonski znaki KD, zaradi katerih je takšno KD hujša oblika temeljnega KD

~ sodišče ne sme opisu dejanja dodati kvalifikatornih elementov (okoliščin), ki imajo za posledico hujšo pravno kvalifikacijo

~ pri tatvini sodišče ne sme dodati, da je bilo storjeno s silo in da gre za rop~ sodišče ne sme zamenjati enega kvalifikatornega elementa z drugim (če obtožba bremeni

obdolženca, da je storil KD umora iz maščevanja,. potem, če to ni dokazno, sodišče ne more takega očitka zamenjati z očitkom, da je bil umor storjen na zahrbten način)

~ če državni tožilec spremeni obtožnico, ker se je spremenilo dejansko stanje obdolžencu v škodo oz. se zamenja očitek z novim, ima obdolženec pravico zahtevati rok za pripravo obrambe

~ sodišče mora iz opisa izpustiti kvalifikatorni element, če okoliščine niso dokazane privilegiatorni elementi oz. zakonski znaki KD, zaradi katerih je takšno KD lažja oblika temeljnega KD

~ sodišče teh okoliščin ne sme prezreti, ampak jih mora vnesti v opis ~ če se ugotovi, da ni bilo storjeno KD naklepno ampak iz malomarnosti, mora v opis vnesti KD

iz malomarnosti, če je takšno dejanje iz malomarnosti tudi kaznivo

PROCESNA DEJANJA DOKAZOVANJA

- so tista dejanja, ki imajo za svoj predmet ugotavljanje kazenskopravno pomembnih dejstev ter njihovo kazenskopravno vrednotenje- za njihovo ugotavljanje ne zadošča le, da jih sodišče spozna, temveč mora njihov obstoj dokazati na tak način, da je lahko sprejemljiv tako za stranki kot za javnost

ključni problem je v tem, da je KD dogodek v preteklosti, ki zahteva svojo razjasnitev v trenutku presojanja

za to presojo se zahteva, da sodišče presodi številne in protislovne dokaze na neprotisloven in logičen način

- sodišče mora enako pazljivo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kot tista, ki so mu v korist => ugotavljanje dejstev v kazenskem postopku temeljna in odgovorna naloga sodišča

- problematika ugotavljanja pravno pomembnih dejstev je v središču pozornosti nauka o dokazovanju- nauk o dokazovanju je področje procesnopravne znanosti, ki se ukvarja z dokazno teorijo- temeljni pojmi nauka o dokazovanju so

pravno pomembno dejstvo stanje stvari dejansko stanje dejansko stanje kaznivega dejanja

- nadaljni problemski sklop, ki je predmet nauka o dejstvih in dokazih, pa zahteva razjasnitev 4 vprašanj kdo ugotavlja dejstva v kazenskem postopku na kakšen način se ugotavljajo dejstva s kakšno stopnjo verjetnosti morajo biti dejstva ugotovljena ali je utemeljeno razlikovanje med dvema vidikoma istega pojava, in sicer ugotavljanje s

spoznavnega, psihološkega in gnoseološkega vidika,...

PRAVNA DEJSTVA

DEJSTVA- pojavi, ki jih spoznavajoči subjekt doživlja kot čutno zaznavne in zato v svojem obstoju dokazljive spremembe v zunanjem svetu – objektivni stvarnosti- dejstva so lahko le pojavi, ki jih je mogoče spoznati in dokazati => predstavljajo spoznavno, gnoseološko, vrednostno in aksiološko kategorijo- dogodki kot pojavi so spremembe v stvarnosti ter jih opredelimo kot naravna dejstva (rojstvo, smrt) in človekova ravnanja (v kazenskem postopku imajo lastnost procesnih dejanj)

PRAVNA DEJSTVA- dogodki in človekova ravnanja, ki imajo kazenskopravni pomen- dejstva, ki so pravno pomembna, so izsek iz stvarnosti- dogodek ali pojav dobi lastnost pravno pomembnega dejstva samo zato, ker smo mu dali tak pomen v skladu z interpretacijo njegove relevantnosti- sam pojem dejstva vsebuje dialektično nasprotje => po eni strani je del objektivne stvarnosti, po drugi strani pa je le njen fragment, ki mu pripisujemo določen pomen

v postopku ugotavljanja KD spoznavajoči subjekt izbere le tista dejstva, ki so po njegovi presoji povezana s KD in storilcem

- dejstva v kazenskem postopku so predmet ugotavljanja in dokazovanja – thema probandi => to so pravno odločilna dejstva

indici kontrolna ali pomožna dejstva ostala dejstva

- dokazni temelj => dejstvo, ki je že ugotovljeno in se na temelju njegovega obstoja sklepa na obstoj dejstva, ki ga je šele treba dokazati

1. POMEMBNA IN ODLOČILNA DEJSTVA1. POMEMBNA IN ODLOČILNA DEJSTVA

- ZKP uporablja tako pojem pomembno dejstvo (17, 248) , kot tudi pojem odločilno dejstvo (202, 269,...)- Grubiša => odločilna so tista dejstva, na katerih temelji neposredna uporaba materialnega in formalnega kazenskega zakona- pojem pomembnih dejstev obsega odločilna dejstva, indice in pomožna oz. kontrolna dejstva

prispevajo k zanesljivosti ugotavljanja odločilnih dejstev oz. k ugotavljanju dejanskega stanja pomembno dejstvo je vsako dejstvo, za katero sodišče meni, da je pomembno za razsojo za razsojo pa so pomembne vse 3 kategorije dejstev

- pojem odločilnih dejstev je torej ožji od pojma pomembnih dejstev- odločilna dejstva imenuje zakon odločilna zato, ker je njihov obstoj pogoj za neposredno uporabo KMP in KPP- dejansko stanje => skup vseh odločilnih dejstev, ki imajo materialnopravni in procesnopravni pomen- dejansko stanje ≠ dejansko stanje KD

dejansko stanje KD predpostavlja obstoj dejstev, ki so zakonski znak določenega KD zadeva izključno okoliščine materialnopravne narave

- stanje stvari => procesna situacija, v kateri še ni prišlo do ugotavljanja odločilnih dejstev oziroma celotno zbrano dokazno gradivo, ki ga sestavljajo obvestila, podatki in dokazi, torej viri spoznanja, na podlagi katerih bo lahko sodišče šele po končani glavni obravnavi izločilo tista, ki so temelj za presojanje odločilnih dejstev in s tem sama odločilna dejstva

2. INDICI2. INDICI

- so posredni dokazi => dejstva, ki šele posredno, z logičnim sklepanjem omogočajo spoznavanje pravno odločilnih dejstev- v dokaznem pomenu imajo dvojno vlogo => so predmet dokazovanja o lastnem obstoju in hkrati dokaz za obstoj odločilnega dejstva- sami po sebi niso pravno odločilni => šele na njihovi podlagi je mogoče po principu logike in izkustva sklepati o obstoju odločilnih dejstev- nekatere indice lahko uporabimo kot posredne dokaze v dokazne namene v kazenskem postopku, drugi takšnega pomena nimajo, tretji pa imajo zgolj tak pomen, da omogočajo odkritje dejanja ali storilca in s tem imajo izrazito kriminalistični pomen

VRSTE INDICEV- indice so poznali že v rimskem pravu => Ciceron in Kvintilijan sta jim pripisovala velik pomen in menila, da lahko vsi skupaj napravijo veliko škodo => delila sta jih na

prehodne sočasne naknadne nujne verjetne

- kodeks Constitutio Criminalis Carolina je vseboval delitev indicev na SPLOŠNE, ki veljajo za vsa KD, in POSEBNE, ki obstajajo le pri posameznih vrstah KD

splošni => okoliščine poteka KD (navzočnost na kraju dejanja, posest sredstev in orodij, s katerimi je bilo storjeno KD, značaj in znanje storilca), vzroke dejanja (motiv), posledice dejanje (fizične in psihične)

posebne indice je obravnaval v zvezi s sledovi

- v kriminalistiki je splošno sprejeta naslednja delitev indicev

INDICI

- indici pred dejanjem (ante delicti) => pomembni za sklepanje o obstoju KD in določenega storilca značaj motiv pripravljalna dejanja izražanje volje za izvršitev sumljivo obnašanje predkaznovanost

telesne in duševne lastnosti poznavanje in nepoznavanje

okoliščin, ki so pomembne za storitev KD

- indici, ki kažejo na okoliščine med izvršitvijo dejanja (in tempore cirminis)

navzočnost na kraju dejanja alibi posest sredstev in orodij primernih

za izvršitev KD

indici storitve oz. sodelovanja pri dejanju => prstni odtisi, biološki sledovi, kri, lasje, slina,...

- indici, ki kažejo na storilca po dejanju (post delictum)

sledovi KD korist od dejanja

psihične posledice KD (sumljivo obnašanje, neprepričljiv zagovor,...)

- indici, ki kažejo na kaznivo dejanje

vlomljena vrata najdeno truplo sledovi krvi motiv, ki kaže na možnega storilca osumljenčeva navzočnost na kraju

dejanja

nagla sprememba njegovega življenjskega sloga (zapravljanje denarja na veliko, če gre za sum, da si je domnevni storilec pridobil večjo premoženjsko korist)

- indici, ki kažejo na storilca

sledovi navzočnosti posest ukradenih predmetov

- indici, ki kažejo na kaznivo dejanje in storilca

sledovi navzočnosti na kraju dejanja posest ukradenih predmetov

najdeno truplo ...

- materialni indici

sledovi KD predmeti

stanje na kraju dejanja ...

časovno: kažejo na: vrste:

- pred dejanjem- med dejanjem

- kaznivo dejanje- storilca- k. dejanje in storilca

- materialni- psihološki- v korist obdolženca- v škodo obdolženca

- psihološki indici

osumljenčev značaj njegove psihofizične reakcije, zlasti

pri preizkusu s poligrafom

vrnitev na kraj dejanja …

- indici v korist obdolženca (negativni indici) => osumljenca razbremenjujejo

alibi odsotnost sledov, ki bi morali

obstajati

pomanjkanje motiva …

- indici v škodo obdolženca (pozitivni indici) => kažejo na KD in storilca

sledovi navzočnosti na kraju dejanja posest ukradenih predmetov …

- s procesnopravnega stališča lahko delimo indice še na indice, ki si pridobljeni na procesno dopusten način (s preiskovalnimi dejanji) indice, ki imajo zgolj spoznavni, orientacijski pomen (poligraf, neformalen pogovor)

3. POMOŽNA ALI KONTROLNA DEJSTVA3. POMOŽNA ALI KONTROLNA DEJSTVA

- v kazenskem postopku jih je treba ugotoviti zato, da z njimi preverimo verodostojnost dokazov kot izvora spoznanja tako o pravno odločilnih/relevantnih dejstvih kot tudi o indicih- pomožna dejstva ugotavljamo zaradi dokazovanja obstaja pravno odločilnih dejstev ib indicih- pomožnim dejstvom in indicem je skupno to, da posredno kažejo na obstoj pravno odločilnih dejstev, saj pomožna dejstva tako kot indice ugotavljamo zgolj zaradi presoje obstoja teh dejstev

4. OSTALA DEJSTVA4. OSTALA DEJSTVA

- zunanja/objektivna dejstva => navzven zaznavna dejstva okoliščine, ki so zakonski znak KD oz. okoliščine, ki so rezultat izvršitvenega ravnanja storilca okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno

- notranja/subjektivna dejstva => zadevajo notranje/duševno stanje storilca prištevnost, krivda, pravna in dejanska zmota => subjektivne okoliščine, od katerih je odvisen obstoj kazenske odgovornosti

- pozitivna dejstva => kadar zatrjujemo, da določena dejstva obstajajo- negativna dejstva => kadar trdimo, da določena dejstva ne obstajajo

- dejstva sedanjosti => dejstva, ki obstajajo še v času sojenja so predmet neposrednega ugotavljanja z neposrednim zaznavanjem sodišča

- dejstva preteklosti => dejstva, ki jih v sedanjosti ni več mogoče zaznati ugotovijo se v postopku retrogradne analize njihovega obstoja

- obremenilna dejstva => okoliščine, ki obtožbo potrjujejo ≠ obteževalnim okoliščinam – to vpliva na odmero kazni

- razbremenilna dejstva => okoliščine, ki obtožbo zavračajo ≠ olajševalnim okoliščinam

5. DEJSTVA, KI JIH NI TREBA UGOTAVLJATI5. DEJSTVA, KI JIH NI TREBA UGOTAVLJATI

- očitna dejstva => kažejo se sama po sebi

dokazovanje polnoletnosti za osebo za katero ni dvoma, da je polnoletna ni treba dokazovati, da je določena oseba še otrok

- notorna dejstva => splošno znana dejstva so neposreden vir dokazovanja morajo biti predmet obravnavanja v kazenskem postopku kot predmet seznanitve ali

kontradiktornosti, saj notornost ne zamenjuje dokaza, če ni predmet postopka mora biti konkretno in se mora nanašati na konkreten dogodek (konec vojne, razporeditev mestnih

ulic, razdalja med dvema krajema)- presumpcije/predpostavljena dejstva => štejemo jih za obstoječa tako dolgo, dokler ni ugotovljeno nasprotno

≠ fikcija => pravni konstrukt, ki ga narekuje potreba, da z njim nadomestimo postopek v dokazovanju resnice o obstoju določenega dejstva => ne ustreza stvarnosti in že vnaprej se ve, da sploh ne ustreza v resnici ali pa je z njo v nasprotju + so izključene iz kazenskega prava kot negacija materialne resnice

presumpcije utemeljujejo življenjske izkušnje so lahko naravne ali pravne

◦ naravne presumpcije => utemeljujejo jo sama narava stvari, utemeljujejo jih izkušnje iz vsakodnevnega življenja (predpostavka prištevnosti)

◦ pravne/zakonske presumpcije => delimo jih na materialnopravne (predpostavka časti in dobrega imena) in procesnopravne (domneva nedolžnosti)

so lahko absolutne (ne dopuščajo dokazovanja nasprotnega od tega, kar predpostavljajo in imajo trajen pomen; praesumptio iuris et de iure) in relativne (so izpodbojne – veljajo tako dolgo, dokler ni dokazano nasprotno; praseumptio iuris tantum)

6. DEJSTVA, KI SE NE SMEJO UGOTAVLJATI6. DEJSTVA, KI SE NE SMEJO UGOTAVLJATI

- to so tista dejstva, ki zadevajo družinske razmere pri KD opravljanja ni mogoče dokazovati resničnosti ali neresničnosti tistega, kar se trdi ali raznaša iz

osebnega ali družinskega življenja- + ostala dejstva ki se ne smejo zagotavljati, ker to prepoveduje zakon

UGOTAVLJANJE DEJSTEV

- ZKP določa, da je namen njegovih določb da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi, storilcu kaznivega dejanja pa izreče kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakon in na podlagi zakonitega postopka

temu lahko zadostimo le, če v vsakem konkretnem primeru ugotovimo, ali so izpolnjene vse temeljne predpostavke kaznivosti, ki so odločilne za obstoj KD

- ugotavljanje dejstev je najpomembnejša in najdelikatnejša naloga sodišča najpomembnejša je zato, ker je pravilna uporaba prava na zmotno in nepopolno ugotovljeno

dejansko stanje nesmiselna delikatna pa je zato, ker postopek ugotavljanja KD zahteva reprodukcijo neprotislovno presojo

dokaznega pomena protislovnih spoznanj o KD

- dejstva, ki jih ugotavljamo v kazenskem postopku, so kazenskopravno pomembna le pod pogojem, da ustrezajo resnici- ugotoviti določeno dejstvo v procesualnem pomenu besede je na logičen in izkustveno sprejemljiv način trditi, da takšno dejstvo obstaja ali ne obstaja- ugotoviti določeno dejstvo v bistvu pomeni isto kot takšno dejstvo spoznati v njegovi resničnosti- pravnem pogledu ugotoviti dejstvo pomeni določeno dejstvo spoznati na pravno določen način ter njegov obstoj tudi logično in izkustveno sprejemljivo dokazati

1. KDO UGOTAVLJA DEJSTVA V KAZENSKEM POSTOPKU1. KDO UGOTAVLJA DEJSTVA V KAZENSKEM POSTOPKU

- dejstva ugotavljajo sodišče in drugi udeleženci postopka vsak od njih ugotavlja dejstva zase, ne da bi bil pri tem vezan na procesna določila in obliko

- ugotavljanje dejstev => določena dejavnost zaznavajočega subjekta, ki jo je treba opraviti v določeni obliki specifičen problem spoznave

- ugotovitev dejstev => označuje nadaljnjo fazo ugotavljanja dejstev ter pomeni opredelitev in oceno rezultatov ugotavljanja dejstev- v postopku ugotavljanja dejstev sodelujejo vsi temeljni in vzporedni procesni subjekti, ugotovi pa jih samo sodišče

sodba je dokončna ocena sodišča o obstoju/neobstoju določenih dejstev

2. METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA DEJSTEV2. METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA DEJSTEV

- v kazenskem postopku se ugotavljajo dejstva na dva načina neposredno (direktno) z lastnim opažanjem procesnega organa, ki vodi postopek in posredno (indirektno) z dokazovanjem

NEPOSREDNO UGOTAVLJANJE DEJSTEV- procesni organi z lastnim opažanjem ugotavljajo obstoječa dejstva (ogledujejo predmete, kraj dejanja, berejo listine,...)- ker sodišče ugotavlja dejstva v sedanjosti z lastnim opazovanjem, ta dejstva niso predmet dokazovanja v kazenskem postopku, temveč so predmet neposrednega ugotavljanja

to stališče zastopajo predvsem tisti, ki menijo, da v primeru, če je neko dejstvo dostopno neposrednemu zaznavanju, ni treba govoriti o dokazu => neposredno zaznano dejstvo se pojavlja kot samostojen način presojanja stvarnosti

tako bi sodišča dejstva ugotovilo najbolj zanesljivo, če bi bilo v času storitve KD navzoče na kraju samem => lahko bi se zanesljivo in neposredno prepričalo o vseh okoliščinah, pomembnih za presojo => vendar je KD dogodek iz preteklosti (izjema je KD, storjeno na glavni obravnavi)

- o neposrednem ugotavljanju dejstev govorimo tudi takrat, kadar je sodba oprta na vir spoznanja o odločilnih dejstvih neposredno z neposrednimi dokazi

izpovedba prič očividcev, listine, izvedensko mnenje, posnetki- ocena o neposredno zaznanem dejstvu pomeni kategorično sodbo => neposrednemu ugotavljanju dejstev se pripisuje večja zanesljivost

POSREDNO UGOTAVLJANJE DEJSTEV- pri posrednem ugotavljanju pridemo do spoznanja pravno pomembnih dejstev pridemo na podlagi dokazovanja- zanj je značilno, da se kot zgornja premisa sodniškega silogizma pojavlja pravilo splošnega življenjskega izkustva oz. prakse- sklepi, iz katerih sodba izhaja, niso kategorični => predstavljajo določeno stopnjo verjetnosti posameznega dejstva => sodba je hipotetična, ker temelji na vrsti logičnih sklepov

takšna sodba je značilna za indicirano dokazovanje, pri katerem vsako dejstvo le posredno kaže na obstoj odločilnega dejstva in samo zase kot dokaz njegovega obstoja ne bi zadoščalo

primer indiciranega dokazovanja so npr. izpovedbe prič, da je bil domnevni storilec v času storitve KD v neposredni bližini kraja dejanja + da je na nožu, s katerim je bil poškodovanec poškodovan najden, prstni odtis osumljenca, da je na njem najdena krvna skupina oškodovanca in osumljenec tega ne zna pojasniti,... => nobena od okoliščin ne kaže neposredno na to, da je domnevni storilec dejansko storilec, ampak so se te okoliščine nakopičile do te mere, da zaradi medsebojne logične zveze pomenijo preskok na višjo raven spoznanja, zaradi katerega lahko trdimo, da so dokaz

- presoja na podlagi posrednih dokazov zahteva toliko večjo previdnost in toliko bolj analitično oceno o tem, ali imajo vsi posredni dokazi v medsebojni logični povezavi isti enosmerni trend- pravno odločilno dejstvo je ugotovljeno posredno, če je ugotovljeno na podlagi enega ali več indicev

- posredni način ugotavljanja dejstev, torej dokazovanje je najpomembnejša pot za ugotavljanje dejstev

- ker pa je ugotavljanje dejstev odvisno od njihove razlage, prihaja do SPORA O RESNIČNOSTI => stranke lahko dajejo istim dejstvom različen dokazni pomen

včasih pa lahko že različno interpretirajo vprašanje, ali določeno dejstvo sploh obstoji oz. ali je sploh dokazano, ter če je dokazano v svojem obstoju, kakšen dokazni pomen ima ter kako ga je treba razumeti v celotnem dokaznem kontekstu

da pa lahko določeno dejstvo dobi dokazni pomen, pa ga je treba interpretirati s stališča smisla pravnih norm

- ZKP => dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo sodišče mora tako vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take

presoje storiti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne ter kakšen dokazni pomen mu je mogoče pripisati

tako mora vsako dejstvo postati predmet razlage, iz katere je mogoče sklepati, ali obstoji => zdi se, da je posredno ugotavljanje dejstev oz. dokazovanje edina pot do spoznanja pravno pomembnih dejstev

1.) DOKAZI vs. DEJSTVO- dokaz v ožjem pomenu besede je vir spoznanja o kakšnem pomembnem dejstvu

je sinonim za dokazna sredstva (priče, ogled, listine) oz. dokaz v vsebinskem, materialnem pomenu besede

- dokaz v formalnem smislu => dokaz je lahko izraz za procesno dejanje, s katerim se ugotovi kakšno pravno pomembno dejstvo

dejstva, kot pojavi v zunanjem svetu, so predmet dokazovanja (thema probandi)- dokaz v pravno logičnem pomenu besede je sinonim za logično in izkustveno sprejemljivo trditev o obstoju kakšnega pravno pomembnega dejstva => kot tak je drugi izraz za oceno o dokaznem pomenu kakšnega pravno pomembnega dejstva

glede na to se pojem dokaz uporablja tako za dokazno oceno o obstoju kakšnega pravno pomembnega dejstva kakor tudi za argumente, razloge, na katere je takšna ocena oprta => ta je vselej rezultat presoje dokaznega pomena vsakega dokaza zase in v zvezi z drugimi dokazi

2.) VRSTE DOKAZOV - obremenilni in razbremenilni dokazi => ali gre za dokaze, ki obdolženca obremenjujejo ali razbremenjujejo

- izvirni/originarni/primarni dokazi so pristne listine, priče dogodka, ogled kraja KD in predmetov…- izvedeni/sekundarni dokazi => dokazi, ki posredno kažejo na obstoj KD

če priča izpoveduje, kaj je slišala o obravnavanem dogodku od neke druge osebe

- neposredni dokazi => neposredno kažejo na odločilna pravna dejstva obdolženčevo priznanje, izpoved priče očividca

- posredni dokazi => kažejo na pravna odločilna dejstva s pomočjo indicev oz. z logičnim sklepanjem

- osebni/personalni dokazi => obdolženčev zagovor, izpovedbe prič, izvid in mnenje izvedenca- stvarni/materialni dokazi => sledovi KD, prstni odtisi, krvavi madeži, predmeti, ki jih je storilec pustil na kraju KD, sredstva, s katerimi je bilo storjeno KD, predmeti, ki so nastali s KD, predmeti na katerih je bilo KD storjeno (truplo, ponarejene listine)

3.) DOKAZNI POSTOPEK- je postopek, v katerem sodišče izvaja dokaze z namenom, da ugotovi pravno pomembna dejstva

prepisan je z zakonom => določa postopek zasliševanja obdolžencev, prič in izvedencev izvaja se v tistih procesnih situacijah, v katerem naj se izvede določen dokaz poteka v določeni obliki in gre skoti določene faze

- faze dokaznega postopka

1. odkrivanje dokazov (poizvedovanje pri domnevnih pričah, odkrivanje materialnih dokazov – prstni odtisi, DNK,...)

2. zavarovanje dokazov (zasliševanje prič takoj po dogodku, zavarovanje in shramba materialnih dokazov)

3. sprejemanje in izvajanje dokazov (sprejemanje – odločanje o dokaznih predlogih; izvajanje – zaslišanje prič, izvedencev, ogled, rekonstrukcija, branje listin,...)

4. preizkus oz. ocena dokazov (preizkus verodostojnosti dokazov => opravi se tako, da se presodi najprej vsak dokaz zase in nato še v zvezi z drugimi dokazi)

- v postopku dokazovanja dejstev je pomembna vloga SODNIKA v postopku ta ima vlogo organizatorja ali zgolj vlogo pasivnega opazovalca prizadevanj strank, da dokažeta

utemeljenost svojih procesnih trditev

- v našem kazenskem postopku dokazno breme nosita v formalnem pomenu upravičeni tožilec in subsidiarno sodišče, v materialnem pomeni nosi dokazno breme tudi obdolženec- formalno dokazno breme => pravna dolžnost določenega procesnopravnega subjekta, da dokaže obstoj dejstva, ki je osnova za odločitev sodišča o določenem vprašanju

če nosilcu dokaznega bremena ne uspe dokazati obstaja dejstva, štejemo tako dejstvo za neobstoječe

- materialno dokazno breme => kadar ima določen procesni subjekt interes, da dokaže kakšno dejstvo, ne pa procesno dolžnost

- MEŠANI KAZENSKI POSTOPEK => upravičeni tožilec ima pravno dolžnost, da nosi dokazno breme, hkrati pa je tudi sodišče subsidiarno zavezano, da ugotovi vsa dejstva, ki obdolženca obremenjujejo ali razbremenjujejo

obdolženec ima možnost, da daje dokazne predloge, pri tem pa ga ne zavezuje nobena dolžnost dokazovanja => to trditev preizkusi sodišče

- dolžnost upravičenega tožilca je dokazati obdolženčevo krivdo- če obdolženec dokazuje, da dejanja ni storil, pa mu ne uspe, še ne pomeni, da so podani dokazi o njegovi kazenski odgovornosti- naše pravo praviloma ne pozna prenosa dokaznega bremena od upravičenega tožilca na obdolženca

če obdolženec v obrambi zatrjuje neko dejstvo, slednjega ni dolžan dokazati => dolžnost sodišča je, da njegovo trditev preizkusi, in to ne glede na to, ali jo je obdolženec podkrepil z zadostnimi dokazi

za sodišče tako velja inkvizitorna maksima glede vprašanja dokaznega bremena => tožilec ima dolžnost, da dokaže obstoj KD, obdolženec pa nima dolžnosti, da dokaže svojo nedolžnost

- velja načelo procesne akvizicije => za presojo materialne resnice ni pomembno, kdo predlaga posamezni dokaz, ker so pomembni rezultati dokazovanja

- dokazni postopek obsega vsa dejstva, za katera sodišče meni, da so pomembna za pravilno presojo- stranke sodišče predlagajo, kateri dokazi naj bodo izvedeni, sodišče pa v vsakem konkretnem primeru odloča, ali bodo izvedeni oz. kateri od predlaganih dokazov bo izveden => za izvedbo dokaza je potreben dokazni predlog- dokazni predlog je predlog stranke sodišče, da izvede določeni dokaz

stranka navede, kakšen dokaz predlaga, katere okoliščine kažejo na njegov obstoj, zakaj izvedba dokaza prispeva k razjasnitvi obravnavane zadeve

je procesno dejanje strank, izvajanje dokazov pa je procesno dejanje sodišča => sodišče izvaja dokaze, v tem postopku pa stranki sodelujeta tako, da prispevata k osvetlitvi dokazne vrednosti posameznega dokaza

- sodišče v vsakem primeri odloča, kateri dokazi bodo izvedeni

- o predlogu, o katerem ni soglasja med strankami, in o soglasnih predlogih strank, s katerim ne soglaša predsednik, odloča senat- hkrati mora senat skrbeti, da obravnava poteka v takšnem vrstnem redu, kot je določeno z zakonom => vrstni red obravnavanja se lahko spremeni le zaradi posebnih okoliščin, če tako odloči senat (če je veliko

obtožencev, veliko kaznivih dejanj ali če je dokazno gradivo obsežno )- praviloma so najprej izvedeni dokazi, ki jih predlaga tožilec, nato dokazi, ki jih predlaga obramba, na koncu pa še dokazi, katerih izvedbo po uradni dolžnosti odredi senat- sodišče prosto presoja, katere dokaze bo izvedlo => pri tem ni vezano na nobena formalna dokazna pravila, vezano je samo na pravila, na kakšen način je treba izvesti določen dokaz (vrsta in narava telesnih poškodb se lahko dokazuje le z pomočjo izvedenca, prištevnost s pomočjo psihiatra, …)

sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe => tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist

4.) DOKAZOVANJE Z INDICI- je posreden način ugotavljanja odločilnih dejstev- poznamo tri temeljne metode indicialnega dokazovanja => metoda akumulacije, metoda difundiranja in metoda eliminacije

metoda akumulacije- sistematičen postopek zbiranja indicev, ki naj bi v medsebojni logični zvezi povečali utemeljenost suma, da je določena oseba storila KD- preiskovalci iščejo in zbirajo tiste sumljive okoliščine, ki kažejo na KD in storilca, pri tem pa ni pomembna količina indicev, temveč njihova kakovost- napačno pojmovanje kopičenja istovrstnih indicev kot dokazne verige je lahko vzrok sodnih zmot => do takšnih zmot lahko prihaja, kadar idnici izhajajo eden iz drugega – v takšnem primeru ne povečujejo, temveč zmanjšujejo zanesljivost sklepa o obstoju KD

indici so zanesljivi le takrat, kadar gre za vzporedne sisteme indicev, ki so medseboj neodvisni in vsak zase neposredno dokazuje pravno relevantno dejstvo

v nasprotnem primeru lahko gre le za verigo dokazov, ki je tako močna, kolikor je močan njen najšibkejši člen

metoda difundiranja- vezana na obstoj negativnih dejstev oz. dejstev, ki izključujejo obstoj KD- dejstvo, da nekaterih indicev ni, sicer zmanjšuje možnost razlage, da je osumljenec storilec, vendar se s tem verzija še ne zavrača

metoda eliminacije – izključevalna metoda- obstoj ene okoliščine nujno pomeni neobstoj druge- potrjen alibi dokazuje, da osumljenec ni mogel biti na kraju dejanja, zato ni storilec

3. S KOLIKŠNO STOPNJO VERJETNOSTI MORAJO BITI UGOTOVLJENA DEJSTVA V KAZENSKEM 3. S KOLIKŠNO STOPNJO VERJETNOSTI MORAJO BITI UGOTOVLJENA DEJSTVA V KAZENSKEM POSTOPKU?POSTOPKU?

- resnica je najvišja stopnja verjetnosti obstoja pravno pomembnih dejstev- teoretike KPP, ki se ukvarjajo s pojmom resnice, lahko razdelimo v dve skupini

prvi gojijo skeptično stališče o vprašanju, ali je mogoče ugotoviti objektivno resnico v kazenskem postopku => sodnik po njihovem mnenju doseže le visoko stopnjo verjetnosti, ne pa gotovosti

drugi gledajo na problem resnice s stališča dialektičnega materializma => pod pojmom resnica ne razumemo brezpogojne, absolutne resnice, temveč le pravno, empirično, zgodovinsko gotovost

- resnica v kazenskem postopku je relativna, ker zajema le del objektivne stvarnosti in ne njene celote, vendar pa je hkrati tudi absolutna, ker se mora ta del stvarnosti odražati popolno, izčrpno in z gotovostjo => sodna resnica je absolutna in relativna hkrati

absolutna je zato, ker mora dati zanesljiv odgovor na vprašanje o KD in storilcu relativna je zato, ker ni popolna, brezpogojna in večna => pri vsakem preiskovanju in sojenju ostaja

marsikatero obrobno in manj pomembno vprašanje nerešeno, ker se ugotavljajo zgolj pravno pomembna dejstva

absolutno se spozna samo skozi relativno, v katerem je vsebovano

- načelo relativne resnice v ZKP => sodišče mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z (355) drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne

364 => sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov; pri tem navede zlasti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, in kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoženca in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona glede obtoženca in njegovega dejanja

- če bi bila resnica absolutna bi zanjo zadoščal zgolj en dokaz, ker pa je relativna, je zanjo potrebnih več dokazov, ker se z vsakim poveča stopnja verjetnosti- podlaga za obsodilno sodbo v kazenskem postopku je zato lahko le takšna resnica, ki je objektivna in subjektivna, relativna in absolutna ter konkretna

- ZKP loči štiri različne stopnje verjetnosti, s katero morajo biti ugotovljena dejstva v kazenskem postopku (imenujemo jih tudi dokazne standarde)

razlogi za sum utemeljeni razlogi za sum utemeljen sum subjektivna gotovost oziroma prepričanje o resničnosti ugotovljenih dejstev

RAZLOGI ZA SUM- za začetek preiskovalnega postopka zadošča, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno KD, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti- tej stopnji verjetnosti je zadoščeno že, če pride policija do obvestila, da je bilo storjeno takšno KD, če je storilec KD neznan, oz. do obvestila, da je določena oseba storila takšno KD- je faza, ko policija še išče državnemu tožilcu nasprotno stranko => še ni procesnorelevantne (formalnorelevantne) osredotočenosti na določeno osebo in da se spor še ni izoblikoval

- ne zadoščajo za uvedbo formalnega kazenskega postopka, dopuščajo pa že določene posege v človekove pravice

policija mora ukreniti vse potrebno, da se storilec KD izsledi, da se ta ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi KD in predmete, ki utegnejo biti dokaz, zbrati vsa obvestila, ki utegnejo biti koristna za izvedbo kazenskega, smejo opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov, prtljage, omejiti gibanje, osebe fotografirati, jemati prstne odtise, bris ustne sluznice,...

tako policija sme zahtevati potrebna obvestila od oseb; opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage; za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru; ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov; razpisati iskanje osebe in stvari, ki se iščejo; sme fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, vzeti tudi njegove prstne odtise in bris ustne sluznice (148+149)

UTEMELJENI RAZLOGI ZA SUM- nov dokazni standard => vzpostavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS- tista stopnja verjetnosti, ki mora temeljiti na določenih dejstvih, na konkretnih okoliščinah, stopnja suma pa mora biti takšna, da se tako po kvaliteti kot po kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri približa utemeljenemu sumu- je precej nejasen standard- je posredni ukrep za predkazenski postopek

UTEMELJEN SUM- je osrednji dokazni standard- tista visoka stopnja artikulirane konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila KD

- treba jo je doseči, da se kazenski postopek v formalnem pomenu besede zoper določeno osebo sploh lahko začne- 4 temeljna merila, ki jim mora biti hkrati zadoščeno, da lahko sum pojmujemo kot utemeljen

predhodnost utemeljenega suma => zahteva, da mora standardu utemeljenega suma biti zadoščeno pred posegom v posameznikove pravice

konkretnost utemeljenega suma => zahteva, da je določeni posameznik posegel v interes družne na določen (konkreten) način

izrazljivost utemeljenega suma =>pomeni, da se ta dokazni standard lahko zatrjuje zgolj z argumenti, ki jih je mogoče določno izraziti in ne zadostuje sam občutek

specifičnost utemeljenega suma => onemogoča, da bi se utemeljen sum vzpostavil samo na podlagi splošnih, verjetnostnih okoliščin

- utemeljen sum je pogoj za uvedbo kazenskega postopka oz. za začetek preiskave ali vložitev neposrednega obtožnega akta- je tudi temelj za druge bistvene posege => odreditev pripora, odreditev nadomestnih ukrepov prepovedi približevanju določenem kraju ali osebi, javljanja na policijski postaji in hišnega pripora

SUBJEKTIVNA GOTOVOST OZ. PREPRIČANJE O RESNIČNOSTI UGOTOVLJENIH DEJSTEV – STOPNJA VERJETNOSTI ZA IZREK OBSODILNE SODBE- posebnega dokaznega standarda za izrek obsodilne sodbe naš zakon ne pozna- izvedemo ga lahko posredno v povezavi z domnevo nedolžnosti => osebo je treba obsoditi, ko ji je dokazano, da je dejanje storila- za izrek obsodilne sodbe se zahteva prepričanje, torej subjektivna gotovost, ki izključuje utemeljeno verjetnost ali samo verjetnost drugačne odločitve- pri tem ostaja nerešeno vprašanje stopnje gotovosti, da je oseba dejanje storila

PRAVNA IN DEJANSKA VPRAŠANJA

- med pravnimi in dejanskimi vprašanji je treba razlikovati => s to problematiko se srečujemo skozi celotni kazenski postopek- ugotavljanje dejstev zajema dejansko vprašanje, vprašanje ustreznosti uporabe pravnih norm pa zadeva pravno vprašanje- nekateri teoretiki menijo, da so pravna in dejanska vprašanja med seboj tako tesno prepletena, da gre v bistvu za mešana vprašanja

to stališče postane razumljivo, če upoštevamo, da razlika med pravom in dejstvi splahni na ravni, na kateri spoznamo, da gre pri pravni razlagi za dialektični proces, v katerem percepcija norme določa izbiro relevantnih dejstev in obratno, v

- zagovorniki pravnih, dejanskih in tudi mešanih vprašanj utemeljujejo razlikovanje s tem, da že sam zakonodajalec tvori pravne norme na tak način, ko uporablja izraze iz vsakodnevnega življenja (poškodovanje, stvar,...)

pri tem pa prezrejo, da problem med dejanskimi in pravnimi vprašanji ni spoznavne narave, temveč je posledica dejstva, da sta pravni jezik in jezik vsakdanjega življenja najtesneje povezana

- Pavčnik => pravne norme izvirajo iz dejanskega ter se nato ob presoji konkretnih primerov k dejanskemu vračajo kot vrednostne sodbe

tako so dejanska vprašanja povezana z pravnimi le toliko, kolikor so pravno pomembna dejstva neločljivo povezana z našimi predstavami o pravnem pomenu

- razlikovanje med dejanskimi in pravnimi vprašanji znatno olajšuje dokaj preprosta teoretična formula v okviru dejanskih vprašanj se naša presoja vselej giblje v domeni vprašanja, kako je bilo oz. ali so in

do kakšne stopnje verjetnosti so dokazana pravno pomembna dejstva po dejanskih vprašanjih se sprašujemo, ko se v zvezi z obravnavanim dogodkom sprašujemo, kako se

je zgodilo, kaj se je v bistvu zgodilo => šele odgovor na to vprašanje nam zagotavlja temelj za

reševanje pravnih vprašanj pravno vprašanje pa se nanaša na to, kaj je ugotovljeno dogajanje v pravnem pomenu oz. kaj je to,

kar naj bi bilo odnos med dejanskimi in pravnimi vprašanji zadeva odnos med predmetom ocenjevanja in oceno

=> le na predmet ocenjevanja lahko vežemo vprašanje o njegovem pravnem pomenu => zato sta si dejanska in pravna vprašanja v odnosu subsumpcije

DOKAZNA SREDSTVA

- kot dokazno sredstvo pride v poštev vse, kar je mogoče po pravilih logike obravnavati kot vir spoznanja resnice o obstoju kakšnega pomembnega dejstva v kazenskem postopku- kot viri spoznanja pa ne pridejo v poštev tisti načini dokazovanja, ki jih zakon prepoveduje ali omejuje – dopušča uporabo pod strogo določenimi pravnimi pogoji

procesna sankcija za uporabo dokazov, ki so bili pridobljeni v nasprotju z določbami ZKP ali s kršitvijo človekovih pravic je izločitev – ekskluzija

- personalni dokazi so zagovor obdolženca izpovedba prič (pričevanje) izvidi in mnenja izvedencev

- materialni dokazi so ogled prepoznava soočanje listine tehnični posnetki

1. ZAGOVOR OBDOLŽENCA1. ZAGOVOR OBDOLŽENCA

- obdolženec ima v kazenskem postopku dvojni pravni položaj => po eni strani je SUBJEKT kazenskega postopka, ki so mu zagotovljene vse pravne in dejanske možnosti uveljavljati svojo pravico do obrambe

po drugi strani pa je DOKAZNO SREDSTVO s svojim zagovorom

- v zgodovinskem razvoju so se spreminjali pogledi na vprašanje, pod kakšnimi pogoji je lahko obdolženec vir spoznanja o dejstvih

akuzatorni postopek => obdolžencev položaj je najugodnejši, prostovoljno priznanje je bila kraljica dokazov – če je priznal KD ni bilo dvoma o verodostojnosti priznanja

inkvizitorni postopek => če inkvirent ni mogel doseči priznanja z zaslišanjem, ga je poskušal izsiliti z torturo

opustitev torture pa ni pomenila spoštovanje pravice obdolženca do molka => predpostavljali so obdolženčevo moralno dolžnost da odgovarja na vprašanja in govori resnico, kar je pa dopuščalo tudi uporabo fizičnega nasilja kot kazen za neposlušnost ter uporabo psihičnega pritiska in zvijač (sugestivna in kapciozna vprašanja)

v nadaljnjem razvoju je veljalo, da se obdolženec ni dolžan zagovarjati, če pa se že zagovarja, pa mora govoriti resnico => takšno ureditev poznajo anglosaška prava◦ obdolženec se sam odloči, ali se bo ob tem, da se je izjasnil o obtožbi, izpovedal tudi pred

sodiščem◦ če se odloči za izpovedbo, ima procesni položaj priče v lastni kazenski zadevi => njegova

izpovedba je v dokaznem pogledu enakovredna izpovedbam prič ◦ če se ugotovi, da je izpovedba obdolženca lažna, gre za krivo pričanje in je zato KD, vendar so

kazenskopravne posledice tega dejanja zgolj simbolične

- obdolženčevemu zagovoru se kot dokaznemu sredstvu težko odpoveduje tudi kontinentalni kazenski postopek, in s tem tudi naš- obdolženca se na glavni obravnavi zasliši neposredno => njegova navzočnost je potrebna, ker je vir spoznanja o resničnosti dejstev, ki morajo biti sodišču zagotovljena na originaren način- 307 ZKP => če obtoženec ne pride na glavno obravnavo, kljub temu da je bil v redu povabljen, sme senat odločiti, da se glavna obravnava opravi tudi v njegovi nenavzočnosti, če ugotovi, da

njegova navzočnost ni nujna je navzoč njegov zagovornik in je bil pred tem že zaslišan

- 442 ZKO => če pa obtoženec nima zagovornika in ne pride na glavno obravnavo kljub temu, da je bil v redu povabljen, sme sodnik odločiti, da se opravi glavna obravnava tudi v njegovi nenavzočnosti, s pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je bil pred tem že zaslišan- nujnost navzočnosti se presoja glede na vprašanje, ali je dovolj dokazov, da sodišče razsodi, ne da bi bilo treba obdolženca zaslišati še v zvezi s kakšnim vprašanjem- sojenje v odsotni obdolženca sploh ne more priti v poštev, če sploh ni bil zaslišan

ZASLIŠANJE OBDOLŽENCA- obdolženca se zaslišuje v preiskavi in na glavni obravnavi pred sodiščem

- ko se obdolženca prvič zasliši mora dati svoje osebne podatke (227 ZKP) ime in priimek ter morebitni vzdevek, ime in staršev ter dekliški priimek matere, kraj in datum

rojstva, kje stanuje, EMŠO, narodnost in državljanstvo, poklic, opis družinskih razmer, izobrazbo,...

- obdolžencu se mora pred zaslišanjem dati pouk pred prvim zaslišanjem

~ da mora priti na vabilo in takoj sporočiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivališča, ter ga opozoriti na posledice, če ne bi tako ravnal (227/1)

~ da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzoč pri zaslišanju (67/2)~ da se mu lahko kazen omili, če gre za KD, za katera je v KZ predvideno, da se lahko omilijo~ da ima pravico do tolmača (8/2)

pred vsakim zaslišanjem~ katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev (5+227/2)~ da se lahko izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in

dokaze, ki so mu v korist (5+227/2)~ da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, ni dolžan

izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde (5+227/2)~ da ima pravico vzeti si zagovornika po lastni izbiri, oziroma da se mu lahko ob pogojih, ki jih

določa ta zakon, postavi zagovornik po uradni dolžnosti, ki je lahko navzoč pri zaslišanju (227/2)

~ če gre za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku predvideno, da se sme obdolžencu v določenih primerih kazen omiliti mu je tudi to treba povedati (227/3)

~ po potrebi se obdolženca, ki bi iz nevednosti lahko opustil kakšno dejanje v postopku ali zaradi tega ne bi izkoristil svojih pravic, pouči sodišče o pravicah, ki mu gredo po tem zakonu in o posledicah, če bi dejanje opustil (14)

- pouk je treba vpisati v zapisnik => zakon izrecno ne predvideva sankcije, v primeru, ko pouk ni bil podan ali pa ni bil vpisan v zapisnik

določa sankcije pa zgolj v primeru obdolženca, 227/10 => če obdolženec ni bil poučen o svojih pravicah iz 227/2 ali če dani pouk in izjava obdolženca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na obdolženčevo izpovedbo => hkrati pa je to tudi predmet ekskluzije

NAČINI ZASLIŠANJA

- zaslišanje poteka na naslednje načine ustno po tolmačih če je obdolženec gluh, se mu postavljajo vprašanja pisno, če pa je nem, se od njega zahteva, da

odgovori pisno; če se pa zaslišanje ne more opraviti na tak način, se za tolmača pokliče nekdo, ki se zna sporazumeti z obdolžencem

NAVZOČNOSTI DRUGIH OSEB PRI ZASLIŠANJU- pri zaslišanju sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik- če preiskovalni sodnik oceni, da je njuna navzočnost v posameznem primeru potrebna, lahko odredi, da se zaslišanje opravi v njuni obvezni navzočnosti

njuna navzočnost je obvezna vselej, ko policija odvzame prostost osebi in jo pripelje k preiskovalnemu sodniku (178/1)

preiskovalni sodnik mora tistega, ki mu je bila vzeta prostost, brez odlašanja, najkasneje pa v oseminštiridesetih urah, odkar mu je bila oseba pripeljana, zaslišati (203/2)

če si tisti, ki mu je vzeta prostost, ne vzame zagovornika v štiriindvajsetih urah od ure, ko je bil poučen o tej pravici, ali izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, mu ga postavi sodišče po uradni dolžnosti (203/3)

obdolženec sme biti zaslišan brez zagovornika, če se je izrecno odpovedal tej pravici, obramba pa ni obvezna ali če zagovornik ni navzoč, čeprav je bil obveščen o zaslišanju

- če je bila odrejena obvezna navzočnost, pa na zaslišanje ne prideta ne državni tožilec ali zagovornik, se zaslišanje preloži, razen če bi pretekel 48-urni rok za zaslišanje oz. če se oceni, da obvezna navzočnost ni več potrebna

o preložitvi oziroma izostanku z zaslišanja preiskovalni sodnik obvesti višjega državnega tožilca oziroma odvetniško zbornico

- če pa sta navzoča, pa lahko postavljata obdolžencu vprašanja (178/7)

POTEK ZASLIŠANJA - ZASLIŠEVANJE- 227-232- zasliševanje mora potekati tako, da se v polni meri spoštuje obdolženčeva osebnost- obdolženec se zaslišuje ustno; pri zasliševanju se mu lahko dovoli, da uporablja svoje zapiske- pri zasliševanju je treba obdolžencu omogočiti, da se v neoviranem pripovedovanju izjavi o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva, ki so v korist njegovi obrambi- ko obdolženec konča svojo izpovedbo, se mu postavijo vprašanja, če je treba, da se izpolnijo vrzeli ali odpravijo nasprotja in nejasnosti v njegovem pripovedovanju- obdolžencu je treba postavljati vprašanja jasno, razločno in določno, tako da jih lahko popolnoma razume- če se poznejše obdolženčeve izpovedbe razlikujejo od prejšnjih, zlasti če obdolženec prekliče svoje priznanje, se zahteva od njega, naj pove razloge, zakaj različno izpoveduje oziroma zakaj preklicuje priznanje

- obdolženec se sme soočiti s pričo ali z drugim obdolžencem, če se njune izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih

soočenci se vsak zase zaslišijo o vsaki okoliščini, v kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo- z obdolžencem se lahko opravi tudi prepoznava predmetov, ki so v zvezi s KD- kljub priznanju obdolženca mora sodišče, ki vodi postopek, zbirati še druge dokaze

če je priznanje jasno in popolno in če je podprto tudi z drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank

- obdolženčeva izpovedba se vpiše v zapisnik v obliki pripovedovanja vprašanja in odgovori nanje se vpišejo v zapisnik, če to zahtevajo stranke ali zagovornik ali če

preiskovalni sodnik meni, da je to potrebno iz zapisnika mora biti razvidno, na čigavo vprašanje je dan odgovor obdolžencu se lahko dovoli, da svojo izpovedbo sam narekuje v zapisnik

- zaslišanje se lahko tudi snema z napravo za zvočno ali slikovno snemanje

ZASLIŠANJE S POMOČJO POLIGRAFA KOT SPORNI NAČIN ZASLIŠEVANJA

- poligraf => naprava, ki je zasnovana na izkušnji, da človek, kadar laže, doživlja določeno mero vznemirjenosti zaradi strahu, da bo njegova laž odkrita

na nekaterih ljudeh se ta vznemirjenost opazi že na pogled (rdečica, zmeden način govora, negotovost,...), pri drugih ljudeh pa je to težje opaziti, ker znajo takšne simptome laži bolj ali manj spretno prikriti ali pa sploh ne doživljajo kakšnega posebnega vznemirjenja

- poligraf tako beleži hkrati vrsto sprememb, ki nastanejo v organizmu izpraševanca praviloma beležijo spremembe v pritisku, srčnem utripu, dihanju in galvanskem kožnem refleksu

- preizkus verodostojnosti izpovedbe se izvaja tako, da se mu zastavljajo vprašanja po psihološko določenem vrstnem redu, pri čemer mora testiranec odgovarjati na vprašanja z "da" ali "ne"

v času izpraševanja so na izpraševančevo telo pritrjeni instrumenti, ki beležijo omenjene reakcije (pritisk, dihanje, utrip in prevodnost kože)

po izpraševanju sledi faza razčiščevalnega pogovora => razjasni se, zakaj je prišlo pri določenih vprašanjih do določenih reakcij, nato pa se izvede psihološka presoja odgovor, ob katerih je poligraf reagiral

- pri tem se pojavlja predvsem vprašanje, v kolikšni meri daje poligraf zanesljive podatke in v kolikšni meri so ti podatki koristni za kazenski postopek – ali so pravno dopustni

to je v različnih državah različno urejeno nemška teorija in praksa odločno zavrača uporabo poligrafa v kazenskem postopku, ne glede na

njegovo znanstveno zanesljivost => izpraševanje s pomočjo poligrafa predstavlja nedopusten poseg v intimno sfero človeka + uporaba poligrafa se obravnava kot prisila na priznanje

ZDA => poligraf ni tako zanesljiv, da bi se rezultati izpraševanja lahko uporabili v kazenskem postopku kot dokaz => menijo pa, da je lahko dovolj zanesljiv dokaz, če so se stranke vnaprej dogovorile za ta preizkus

- naše KPP ne vsebuje nobenega predpisa, ki bi reševal vprašanje dovoljenosti poligrafa v našem kazenskem postopku => odgovor na to dajeta teorija in praksa- pri iskanju odgovora na to vprašanje se mora upoštevati pravica obdolženca, da se ni dolžan zagovarjati niti odgovarjati na posamezna vprašanja

tako vprašanje poligrafa lahko pride do veljave le pod pogojem, da se osebo vnaprej seznani z delovanjem poligrafa in opozori, da se ni dolžna izpostavljati preizkusu verodostojnosti s pomočjo poligrafa

- ne glede na to, da sta izpolnjena pogoja seznanitve in pristanka, še vedno ostaja kot ključni razlog zoper njegovo uporabo dejstvo, da pomeni pritisk na svobodno voljo in s tem poseg v zasebno sfero

če se namreč obdolženca zaslišuje s pomočjo poligrafa, njegove izjave niso svobodne, če niso svobodne pa niso prostovoljne in zato niso voljne

dejanje, ki ni voljno ne more biti procesno relevantno => poligraf namreč ne registrira le tistih izjav, ki jih obdolženec daje prostovoljno, temveč na podlagi podzavestnih reakcij prihajamo do podatkov, ki jih obdolženec ne želi dati

- vendar poligrafa ne moremo zavrniti kot pripomoček pri odkrivanju KD => če je obdolženec seznanjen z načinom delovanja poligrafa in v njegovo uporabo privoli, se lahko uporablja kot pomožno preiskovalno sredstvo

- situacija, v kateri se znajde obdolženec, nas sooča s tremi možnostmi, ki so povezane s tremi kategorijami obdolžencev => tisti, ki niso krivi, tisti, ki so krivi in to priznajo, ter tisti, ki so krivi in ne priznajo svoje krivde

za tiste, ki niso krivi, je zanesljivo, da pristanejo na preizkus s poligrafom zato, ker želijo s tem dokazati svojo nedolžnost

tisti, ki so krivi in priznajo svojo krivdo v bistvu nimajo nobenega razloga za zavrnitev preizkusa s poligrafom, ker jim takšno izpraševanje ne more škoditi

tisti, ki pa so storili KD in tega ne priznajo pa pristanejo na preizkus s poligrafom samo za to, da bi bil tak dokaz eden od dokazov nedolžnosti => ti namreč igrajo svojo nedolžnost, da bi prepričali preiskovalce, da nisi storilci KD in se obnašajo tako, kot da niso krivi◦ tem osebam se predlaga preizkus s poligrafom, te pa praviloma pristanejo, ker so „nedolžne“ in

se nimajo ničesar bati◦ pomembno je, da se osebo pred tem pouči o delovanju poligrafa in da na preizkus prostovoljno

pristane - dolžnost teorije in prakse je, da izoblikujeta natančne pogoje za uporabo poligrafa v predkazenskem postopku

v kazenskem postopku mora biti tak predpis v skladu s predpisi, ki zadevajo zaslišanje obdolženca oz. priče

NEDOVOLJENI NAČINI ZASLIŠEVANJA- nedovoljeni načini zasliševanja obdolženca

kapciozna in sugestivna vprašanja preslepitev sila in grožnja lobotomija in drugi zdravniški posegi narkoanaliza hipnoza

1.) kapciozna vprašanja- o njih govorimo takrat, kadar izhajajo iz stališča, da je obdolženec priznal nekaj, česar v bistvu ni priznal

če preiskovalec, ki sumi, da je obdolženec skril ukradene predmete, zastavi vprašanje, ali ima katerega od teh predmetov ali kaj jih je skril => predpostavi, da ima te predmete

- tako se imenujejo predvsem zato, ker z njimi od obdolženca izvabimo izjavo, ki je sicer ni nameraval podati- psihološki učinek takšnih vprašanj je, da si lahko obdolženec kot dejanski storilec KD razlaga takšno vprašanje kot dokaz preiskovalčevega prepričanja o obstoju neke okoliščine, in zato nima smisla, da bi jo pri nadaljnjem zaslišanju zanikal, ker je že tako in tako vse znano- z njimi lahko izvabimo indice in hkrati lahko celo izzovemo priznanje zaradi določenih psiholoških zakonitosti zasliševanja

zaslišano osebo je mogoče tako zavesti v zmoto in jo pripraviti do priznanja, ki ga sicer ne bi podala, ali pa do napačne izjave, ki je posledica nepazljivosti ter narave vprašanja

- kljub prepovedi se ta vprašanja pogosto uporabljajo => zastavljajo jih policisti, kriminalisti, preiskovalni sodniki, sodniki in tožilci v kazenskem postopku, pa se tega sploh ne zavedajo

2.) sugestivna vprašanja- so tista, s katerimi obdolžencu predočimo okoliščine, ki bi jih bilo mogoče izvedeti šele iz njegovega odgovora- zastavljena so tako, da ga napeljujejo na to, kaj naj odgovori => so takšna vprašanja, ki vsiljujejo določen odgovor- najbolj značilna so tista, pri katerih je sugestija razvidna že iz same formulacije

- sugestivna in kapciozna vprašanja zmanjšujejo dokazno vrednost priznanja (prepovedana so bila že v obdobju uporabe mučenja)- ZKP kapciozna in sugestivna vprašanja kategorično prepoveduje, hkrati pa ne določa sankcije

3.) preslepitev- skušnjava, da bo dosegli priznanje z zvijačo ali prevaro je že stara- ena od najpogostejših prevar je, da se obdolžencu prikaže nesmiselnost obrambe, češ da je na primer kateri izmed soudeležencev pri KD priznal tako svoje kot njegovo KD- v naši zakonodaji je prevara prepovedano ravnanje (228)

prikaz nesmiselnosti obrambe. češ da je nekdo od soudeležencev priznal lažne obljube obdolžencu, da bo imel določene prednosti oz. da bo njegova kazen blažja

- namen te prepovedi je, da se prepreči intelektualna nadvlada nad posameznikom- takšna prepoved ne velja absolutno in za vse oblike zvijače- ZKP dopušča določene policijske zvijače => navidezno dajanje in sprejemanje podkupnine,... (155)

hkrati ZKP postavlja meje => izrecno prepoveduje in sankcionira kot nedopustno policijsko provokacijo, ki bi izzvala kriminalno dejavnost

- bistvenega pomena za presojo, ali še gre za moralno sprejemljivo in pravno dopustno zvijačo, sta vprašanji,

ali osumljenec ve za svoj položaj in ve, katerega dejanja je osumljen, ter ali je bila preslepitev usmerjena na osumljenčevo voljo po izpovedovanju

4.) sila in grožnja- proti obdolžencu se ne smejo uporabiti sila, grožnja ali druga podobna sredstva, da bi se dosegla kakšna njegova izjava ali priznanje (227/8)

druga podobna sredstva => ni dovoljeno, da bi se pri obdolžencu ali priči uporabili zdravniški posegi ali da bi se jima dala takšna sredstva, s katerimi bi se vplivalo na njuno voljo pri izpovedovanju (266/3)

smiselno velja tudi za pričo => če je bila izpovedba priče izsiljena s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom, ne sme sodišče na tako izpovedbo opreti svoje odločbe

- takšna dokazna prepoved je hkrati izrecno sankcionirana => sodišče ne sme opreti svoje odločbe na obdolženčevo izpovedbo (227/10)

- sila je lahko fizična ali psihična- kot fizično silo pojmujemo vsako NEPOSREDNO OBLIKO FIZIČNEGA NASILJA nad obdolžencem (mučenje, pretepanje, klofutanje) kot tudi najrazličnejše POSREDNE OBLIKE FIZIČNEGA PRITISKA (omejevanje človekovih primarnih potreb po pijači, hrani, spanju, odtegovanje zdravil, izkoriščanje abstinenčne krize alkoholikov in narkomanov,...)

takšno ravnanje je tudi KAZNIVO, zato o prepovedi teh metod ni dvoma- smiselno enako velja za izvajanje nedopustnega psihičnega pritiska nad strastnim kadilcem ter za dolgotrajna zasliševanja, ki telesno izčrpavajo

pri tem gre za fizični in psihično nasilje čeprav ima priprti pravico do 8-urnega nepretrganega počitka, ostaja 16 ur, ki jih preiskovalci lahko

uporabijo za zasliševanje ni dvoma, da pomeni 16-urno zasliševanje velik fizični in psihični napor => dolgotrajna zaslišanja

vodijo v upad obrambne energije in priznanje dejanje, temveč tudi v apatijo, v kateri je zaslišani pripravljen priznati vse, samo da bi bilo postopka čim prej konec

to je še zlasti nevarno takrat, ko ni stvarnih dokazov in celotna obtožba temelji zgolj na posrednih dokazih

- tudi oblike psihične sile so raznovrstne => tu je razmejitev med dovoljenimi, dvomljivimi in prepovedanimi oblikami težja

psihično silo opredeljuje zlasti pojem grožnja => grožnja s fizičnim nasiljem, z neprijetnostmi za družinske člane, prijatelje ali sodelavce,....

zaslišanemu lahko grozijo, da mu bo odvzeta prostost, da bo tepen, da mu bo naložena dolga zaporna kazen,...

tudi takšno ravnanje je nedvomno sankcionirano

5.) lobotomija in drugi zdravniški posegi- lobotomija pomeni enega od psihokirurških posegov v možgane, da bi se odpravile psihične motnje pri hujših duševnih bolnikih- ZKP izrecno prepoveduje sleherne zdravniške posege, s katerimi bi se lahko vplivalo na voljo obdolženca ali priče pri izpovedovanju- prepoved ni sporna, saj lahko tak poseg na osebi, na kateri se opravlja, pusti trajne posledice- od določenih pogojih pa so nekateri zdravniški posegi, ki ne vplivajo na voljo obdolženca, dovoljeni => tu gre predvsem za odvzem krvi in druge zdravniške posege, ki se po pravilih zdravniške znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, ki so pomembna za kazenski postopek

ti posegi se smejo opraviti tudi brez privolitve obdolženca, razen če bi zaradi tega nastala škoda za njegovo zdravje

6.) narkoanaliza- pravo prepoveduje tudi uporabo narkoanalize, s katero naj bi se vplivajo na voljo obdolženca ali priče- narkoanaliza je terapevtska metoda, ki se izvaja pri duševnih bolnikih tako, da se najprej z narkotičnim

sredstvom oslabijo psihične zavore in šele nato se začne proces psihoanalize, ki je zaradi tega lažji in hitrejši- uporaba narkoanalize v kazenskem postopku pa pomeni zasliševanje osebe pod vplivom narkotičnih sredstev, da bi se oslabila njena volja ali zmanjšal zavestni nadzor in tako naj bi se dobila domnevno resnična izpovedba => uporaba seruma resnice- ZKP uporabo takšnih sredstev pri obdolžencu izrecno prepoveduje- uporaba te metode ni dopustna, ker bi to pomenilo sojenje na podlagi obdolženčevih izjav, ki jih ni dal prostovoljno niti pri popolni zavesti

ne sme se uporabiti niti, če oseba vanjo privoli ali jo izrecno zahteva v svojo korist

- narkodiagnoza je posebna vrsta narkoanalize za ugotavljanje obdolženčevega duševnega stanja- menimo, da bi moral biti za obe metodi isti pravni režim, saj obe pripeljeta do enakega duševnega stanja in namenjeni sta ugotavljanju pomembnih dejstev- zakon pa načelno dopušča medicinsko upravičene diagnostične posege, ki ne škodujejo zdravju pregledane osebe- narkodiagnoza je res povsem neboleča in ne pušča škodljivih posledic, vendar kljub temu ostaja velika možnost zlorab

7.) hipnoza- je posebno stanje sna, v katerem je izključena voljna dejavnost in v katerem prihaja do izraza samodejno ravnanje hipnotiziranca zaradi njegove na tak način ustvarjene sugestibilnosti ter psihične odvisnosti od hipnotizerja med hipnotičnim transom- tudi hipnoza se pojmuje kot prepovedan način zasliševanja obdoleženca- v sodobni teoriji se pojavljajo stališča, po katerih bi bila hipnoza lahko celo koristna metoda za zasliševanje prič, ki bi vanjo privolile

priče bi se tako v hipnotičnem transu vrnile v čas, ko je bilo storjeno KD, ali v situacijo, ki je pomembna za dokazovanje => to bi lahko spodbudilo proces prenašanja informacij iz pasivnega dela spomina v njegovo aktivno sfero => priče se tako izpovedo o dejstvih, ki se jih pri polni zavesti ne morejo spomniti

2. NAČINI OBDOLŽENČEVEGA ZAGOVORA2. NAČINI OBDOLŽENČEVEGA ZAGOVORA

- vprašanje presoje obrambe obdolženca je ena najsubtilnejših, če ne že najsubtilnejša dokazna ocena, ki pa je odvisna od strategije obrambe obdolženca- obstajajo tri temeljne oblike obrambe

obramba z molkom zagovor, v katerem priznava KD zagovor, v katerem zanika storitev KD

- zaradi veljavnosti načela proste presoje dokazov ZKP za presojo teh treh načinov obrambe ne določa formalnih dokaznih pravil => ZKP vsebuje določbe, ki določajo, kako mora potekati zaslišanje in s katerimi pravicami mora biti obdolženec seznanjen, da postane njegov zagovor dokaz, na katerega lahko sodišče opre svojo sodbo

ZAGOVOR Z MOLKOM- obdolženec ima že od vsega začetka pravico do molka- kako presojati dokazni pomen molka => dve stališči

molk je predmet proste presoje sodišča molka obdolžencu ni mogoče šteti v breme

- obdolženčev molk je lahko molk do konca dokaznega postopka na glavni obravnavi s tendenco sklicevanja na razbremenilne

okoliščine, ki jih ni mogoče ovreči z razpoložljivimi dokazi molk brez lastnega prikaza dejanskega stanja molk zaradi izmikanja z izgovorom, da se ničesar ne spomni oz. da ničesar ne ve molk kot bojkot, ker odklanja odgovorne na vprašanja brez izrecne izjave, da se ne bo zagovarjal molk, pred katerim obdolženec izrecno sporoči sodišču, da se ne bo zagovarjal, nato pa navede

podrobnejše razloge za takšno obrambno stališče- obdolženčev molk pomeni predvsem, da v kazenskem postopku ne želi aktivno sodelovati, temveč se mu zgolj pasivno prepušča, ker ga pač k temu silil dolžnost navzočnosti v kazenskem postopku

- po mnenju nekaterih teoretikov ima lahko dokazno vrednost le dejstvo, da je zavrnil odgovor na povsem določeno vprašanje, ne pa njegov molk v celoti- če pa je obdolženec podal svoj zagovor v preiskavi, na glavni obravnavi pa izjavi, da se ne želi zagovarjati ali če noče odgovarjati na posamezna vprašanja, prebere predsednik senata njegovo prejšnjo izpovedbo ali del te izpovedbe (325/1) => tako postane prebrani zagovor predmet dokaznega ocenjevanja

ZAGOVOR, V KATEREM PRIZNAVA KD- o priznanju govorimo takrat, ko obdolženec storitev KD prizna- priznanje v ožjem pomenu besede => izjava obdolženca, da je storil KD v objektivnem in subjektivnem pogledu (krivdnem pogledu)- priznanje v širšem pomenu besede => pomeni priznanje določenega dejstva, ki ima za obdolženca procesualnem smislu škodljive posledice- zgolj priznanje za presojo KD ne sme biti odločilno, saj sodišče veže zakonska dolžnost, da tudi v primeru, ko je priznanje še tako popolno, zbira druge dokaze - le če je priznanje v preiskavi jasno, popolno in podprto z drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank (232)- priznanje na glavni obravnavi sodišča ne odvezuje dolžnosti, da po uradni dolžnosti ne izvede tudi drugih dokazov ter preizkusi in ugotovi tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo kot tista, ki so mu v prid

- po njihovem procesnem učinku delimo priznanja na konstitutivna, deklaratorna in supletorna konstitutivno => takrat, ko je priznanje edino dokazno sredstvo

~ so redka, ker so redki takšni kazenski postopki, kjer bi bilo priznanje edini dokaz ~ v našem kazenskem postopku nima procesnopravnih učinkov => samo priznanje za

obsodilno sodbo ne zadošča, pa naj bo še tako popolno~ konstitutivno pa je tudi priznanje, s katerim obdolženec sam razkrije dokaze, ki podkrepijo

verodostojnost njegovega priznanja, saj jih brez priznanja ne bi mogli odkriti~ o konstitutivnem priznanju lahko govorimo tudi v zvezi z določbami, ki zadevajo poravnavo

in odlog kazenskega pregona zaradi pogojev, ki jih izpolni obdolženec deklaratorno => ko obdolženec KD prizna, čeprav mu je popolnoma dokazano z drugimi dokazi

~ je potrditev njihove relevantnosti~ upoštevano je lahko tudi kot olajševalna okoliščina pri odmeri kazni

supletorno => če dopolnjuje dokaze, ki za obsodilno sodbo ne bi zadostovali

- priznanje KD sodišča se šteje za olajševalno okoliščino, ker kaže na moralno-etično plat obdolženčeve osebnosti in zmanjšuje moralno težo KD

ZAGOVOR, V KATEREM ZANIKA STORITEV KD- zanikanje je izjava obdolženca, da KD ni storil- lahko gre za golo zanikanje => gola trditev, ne da bi jo obdolženec poskušal podkrepiti s sklicevanjem na dejstva, ki bi utegnila postati predmet dokazovanja njemu v prid

tak zagovor je treba presojati enako kot molk => to pomeni da mora sodišče po uradni dolžnosti presojati dejstva, ki obdolženca obremenjujejo kot tista, ki so mu v korist

- argumentirano zanikanje => zanikanje s sklicevanjem na dokaze, ki zavračajo očitek obtožbe- takšen zagovor je treba sproti preverjati => zastavijo se

dopolnilna vprašanja o okoliščinah, ki jih ni omenil v zagovoru precizirajoča vprašanja o okoliščinah, o katerih se ni natančneje izjasnil vprašanja, ki prispevajo k temu, da bi se spomnil okoliščin, še zlasti tistih, ki bi mu lahko bile v

korist, vendar je potrebno pri tem paziti, da ne gre za sugestivna vprašanja kontrolna vprašanja, s katerimi se preverja zanesljivost izjav

- k razjasnitvi spornih vprašanj, na katerega obdolženec ne daje odgovora, lahko prispeva soočenje (229/1) obdolženec se sme soočiti s pričo ali z drugim obdolžencem, če se njune izpovedbe ne ujemajo v

pomembnih dejstvih soočenci se vsak zase zaslišijo o vsaki okoliščini, v kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo, in njihov

odgovor vpiše v zapisnik soočiti se sme hkrati le dve osebi

3. POMEN IZJAV OBDOLŽENCA V PREDKAZENSKEM POSTOPKU3. POMEN IZJAV OBDOLŽENCA V PREDKAZENSKEM POSTOPKU

- 148 in 148.a člen!!!!- ZKP določa (148), da policija ne sme zasliševati oseb kot obdolžencev => izjave, ki so jih dale takšne osebe v predkazenskem postopku, niso dokaz in so predmet ekskluzije => na te izjave ni mogoče opreti sodne odločbe (v tem primeru bi bila podana absolutna kršitev določb ZKP)

izloči se iz spisov obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena tega zakona => o opravljeni izločitvi sestavi uradni zaznamek in ga priloži spisom, ki jih pošlje sodišču, izločena obvestila pa shrani v svojem spisu (83/1)

te osebe se VABIJO na razgovor => v vabilu mora biti navedeno, zakaj so vabljene prisilno smejo privesti nekoga, ki na vabilo ni prišel, le, če je bil v vabilu na to opozorjen

- kadar policija pri zbiranju obvestil ugotovi, da za določeno osebo obstajajo razlogi za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja (osumljenec), ji mora, preden začne od nje zbirati obvestila, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo poučiti, da ni dolžna ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjala, pa ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njenem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedala, na sojenju uporabilo zoper njo

če osumljenec izjavi, da si bo vzel zagovornika, se zaslišanje odloži do prihoda zagovornika, oziroma do roka, ki ga določi policija, vendar ne manj kot za dve uri

če osumljenec izjavi, da si ne bo vzel zagovornika ali če izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je določila policija, se o izjavi osumljenca sestavi uradni zaznamek

zaslišanje osumljenca se sme opraviti samo v navzočnosti zagovornika pri zaslišanju je lahko navzoč tudi državni tožilec, o čemer ga mora na primeren način obvestiti

policija zaslišanje osumljenca opravi policija po določbah ZKP, ki veljajo za zaslišanje obdolženca in o

zaslišanju sestavi zapisnik, ki je lahko dokaz v kazenskem postopku če osumljenec ni bil poučen o svojih pravicah ali če dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do

zagovornika nista zapisana v zapisnik ali če je bil zaslišan brez navzočnosti zagovornika ali če je bilo ravnano v nasprotju z ZKP, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na njegovo izpovedbo

IZPOVEDBA PRIČE - PRIČEVANJE

- priča => oseba, za katero je verjetno, da je zaznala določena dejstva iz preteklosti, ki so pomembna za presojo obravnavanega KD- izpovedba priče/pričevanje => vir spoznanja, s katerimi procesni organ ugotavlja dejstva, pomembna za presojo KD- dejstva, ki so predmet pričevanja => način izvršitve KD, okoliščine, v katerih je bilo KD storjeno, osebne lastnosti obdolženca, dejstva iz preteklosti, ki jih je priča zaznala na podlagi lastne čutne zaznave ali tujih zaznav, ker je zanje izvedela po pripovedovanju drugih prič

1. ZASLIŠANJE PRIČE1. ZASLIŠANJE PRIČE

- ZKP ureja zaslišanje priče v preiskavi – 234.-244. člen

- priča se zaslišuje vsaka zase, brez navzočnosti drugih prič => odgovore mora dajati ustno- pravni pouk => pričo je treba

najprej opozoriti, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, saj pomeni kriva izpovedba KD

opozoriti, da ni dolžna odgovarjati na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem sebe ali svoje bližnje spravila v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali kazenski pregon

privilegirane priče je treba opozoriti, da jim ni treba pričati, vsakokrat preden se jih zasliši ali brž ko zve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja

- nato je treba tudi ugotoviti identiteto priče pričo je treba nato vprašati za ime in priimek, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in njeno

razmerje do obdolženca in oškodovanca opozoriti jo je treba, da mora sporočiti sodišču spremembo naslova in prebivališča

- po splošnih vprašanjih se od priče zahteva, naj pove vse, kar ve o zadev => nato se ji postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preskusijo, dopolnijo in razjasnijo

če je priča pri prejšnjem zaslišanju povedala dejstva, ki se jih več ne spominja, ali če spremeni svojo izpovedbo, jo predsednik senata ali stranke opozorijo na prejšnjo izpovedbo in vprašajo, zakaj sedaj izpoveduje drugače => po potrebi pa predsednik senata prebere njegovo prejšnjo izpovedbo ali njen del

- tudi priče ni dovoljeno slepiti ter ji postavljati sugestivnih vprašanj => pri zasliševanju priče ni dovoljeno slepiti in tudi ne postavljati takšnih vprašanj, v katerih je že obseženo navodilo, kako naj odgovori- izpovedbo priče ni dopustno izsiliti s silo ali grožnjo => sodišče na tako izpovedbo ne sme opreti svoje odločbe- ni dovoljeno, da bi se pri priči uporabili zdravniški posegi ali da bi se jima dala takšna sredstva, s katerimi bi se vplivalo na njeno voljo pri izpovedovanju- pričo je treba vselej vprašati, od kod ve to, o čemer priča => to je še posebej pomembno, kadar so predmet pričevanja dejstva, ki jih je zaznala sama ali pa zvedela od drugih

- priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev soočenci se o vsaki okoliščini, o kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo, zaslišijo vsak zase hkrati se smeta soočiti samo dve priči

- če je potrebno, da se ugotovi, ali priča pozna osebo ali predmete, se sme opraviti prepoznava => najprej se od nje najprej zahteva, naj jih opiše in navede znake, po katerih se razlikujejo => šele potem se ji pokaže oseba ali predmet, in sicer skupaj z drugimi, njej neznanimi osebami oziroma po možnosti skupaj s predmeti iste vrste

- posebno skrbnost zakon nalaga v zvezi z zaslišanjem mladoletne osebe => pri zaslišanju mladoletne osebe, zlasti če je bila s kaznivim dejanjem oškodovana, je treba ravnati obzirno, da zaslišanje ne bi škodljivo vplivalo na njeno duševno stanje

če je potrebno, se zaslišanje mladoletne osebe opravi s pomočjo pedagoga ali kakšnega drugega strokovnjaka. Pri zaslišanju priče, mlajše od 14 let, je lahko navzoča oseba, ki ji priča zaupa

2. DOKAZNA VREDNOST PRIČEVANJA2. DOKAZNA VREDNOST PRIČEVANJA

- dokazna ocena o verodostojnosti pričevanja je odvisna od sposobnosti zaznavanja dejstev (percepcija) apercepcije ali predelave znanega sposobnosti pomnjenja izpovedbe o znanih dejstvih

SPOSOBNOST ZAZNAVANJA DEJSTEV- človekova sposobnost zaznavanja dejstev zadeva vrsto dejavnikov => fizikalne, fiziološke in psihološke- fizikalni dejavniki => jakost in količino dražljajev, ki spodbujajo zaznavanje, vidljivost, slušnost

- fiziološki dejavniki => zadevajo pravilnost delovanja čutil- psihološki dejavniki

najpomembnejši je pozornost => naše zaznavanje je odvisno od pozornosti◦ pozornost je dinamična kategorija, ki se giblje od stanja popolne nezainteresiranosti,

apatičnosti, do visoke stopnje koncentracije pri tem je pomembno tudi čustveno doživljanje situacij, v katerih naj bi potekal proces zaznavanja

◦ zlasti emocije oz. čustva do ljudi vplivajo na zaznavanje => verodostojnost izpovedb prič je potrebno tako tudi presojati s stališča čustvenega odnosa do obdolženca ali oškodovanca

motiv tudi vpliva na zaznavanje => so neposredni pobudniki naše aktivnosti◦ tu se ob presoji pričevanja zlasti postavlja vprašanje, ali ima priča motiv lagati

APERCEPCIJA – PREDELAVA ZAZNANEGA- pri presoji verodostojnosti pričevanja, se postavlja vprašanje, ali je pri predelavi prišlo do napak- motnje, ki vplivajo na apercepcijo so iluzije in halucinacije

iluzija => napačna zaznava, do katere prihaja zaradi napačnega dojemanja sicer realno obstoječega objekta

halucinacija => napačna zaznava zaradi psihičnih motenj brez osnove v realnosti

SPOSOBNOST POMNJENJA- pomembno je, da si priča dejstva, ki jih je zaznala, tudi zapomni način, ki ustreza objektivnim merilom adekvatnega zaznavanja dejstev- psihološki proces spominjanja poteka tako, da informacije o zaznanem prikličemo iz pasivnega dela spomina v njegovo aktivno domeno, od koder je mogoča reprodukcija zaznanega- na sposobnost pomnjenja najbolj vplivata časovna odmaknjenost in pozornost v trenutku zaznavanja- med najpogostejše motnje pomnjenja štejemo

hipomnezijo => posledica pomešanja spominskih funkcij, predvsem zaradi staranja amnezije => patološke motnje => ločimo retrogradno in anterogradno amnezijo

◦ retrogradna amnezija pomeni izgubo spomina zaradi pretresa ali poškodbe možganov; zanjo je značilno, da poškodovanec izgubi spomin na dogodke neposredno pred poškodbo in na poškodbo

◦ anterogradna amnezija => izguba spomina na dogodke po poškodbah možganov psihogena amnezija => izrivanje neprijetno doživetih zaznav v podzavest, predvsem zato, ker se

takšna oseba ne more sprijazniti z določenimi dejstvi, ki zadevajo oceno neetičnosti lastnega dejanja ali dejanje osebe, na katero je ta posameznik navezan

konfubalacija => ena od najpogostejših zank za sodišče => kadar priča zapolni spominske vrzeli z lastno interpretacijo dogodkov – ne pove, kar je zaznala, temveč po lastni presoji razloži celoten potek dogodka na način, ki ga domneva, čeprav je zaznala le nekatere okoliščine

IZPOVEDBA O ZNANIH DEJSTVIH - REPRODUKCIJA- verodostojnost priče je odvisna tudi od sposobnosti reprodukcije oz. izpovedbe o zaznanem- ta sposobnost je odvisna predvsem od razvitosti verbalnega faktorja => način izražanja je za vtis, ki ga priča naredi pomemben- od retorične sposobnosti je odvisna prepričljivost izpovedbe priče- bistven vpliv na sposobnost reprodukcije ima tudi čustvena intentiziteta zaznanega

IZVEDENSTVO

- 248 => kadar je za ugotovitev ali presojo kakšnega pomembnega dejstva potrebno dobiti izvid in mnenje nekoga, ki ima potrebno strokovno znanje, se odredi, naj to opravijo izvedenci - izvedenstvo je izvor spoznanja pomembnih dejstev- gre tudi za pomoč sodišču pri izvrševanju njegove funkcije

1. KDAJ SE ODREJA IZVEDNESTVO1. KDAJ SE ODREJA IZVEDNESTVO

- sodišče ni vezano na formalno presojo dokazov, pač pa na določena dokazna pravila – postopek, na podlagi katerega lahko ugotovi določeno dejstvo, nato pa presodi njegov kazenskopravni pomen- tako sodišče svobodno odloča o izvedencu iz vrst strokovnjakov

zakonska omejitev => če so za kakšno vrsto izvedenskega dela imenovani sodni izvedenci, sme sodišče postaviti druge izvedence samo, če bi bilo nevarno odlašati, če so sodni izvedenci zadržani ali če to zahtevajo druge okoliščine

- s pomočjo izvedencev sodišče ugotavlja vzročno zvezo med določenimi dejstvi in nastankom posledice, ki ustreza pojmu prepovedane posledice

- ZKP izvedenskih področij ne posebej določa, pač pa le navaja nekaj primerov, v zvezi s katerimi je izvedenstvo pravzaprav nujni pogoj za pravilno presojo dejanskega stanja

Katere primere izvedenstva ZKP izrecno omenja? - pregled in raztelešenje trupla se opravi vselej, kadar je v kakšnem smrtnem primeru podan sum ali je očitno, da je bila smrt povzročena s kaznivim dejanjem ali da je v zvezi z izvršitvijo kaznivega dejanja (259)

če je truplo že pokopano, se odredi izkop, da se truplo pregleda in raztelesi to opravijo izvedenci sodne, forenzične medicine pri raztelešenju trupla je treba storiti vse, kar je potrebno, da se ugotovi istovetnost trupla; v ta

namen se posebej opišejo njegove zunanje in notranje telesne posebnosti- pri pregledu in raztelešenju zarodka je treba posebej dognati njegovo starost, zmožnost za življenje zunaj maternice in vzrok, zakaj je zamrl (262)

posebej treba dognati, ali je bil rojen živ ali mrtev, ali je bil zmožen za življenje, kako dolgo je živel, kdaj je umrl in kaj je bilo vzrok njegove smrti

- pri telesnih poškodbah opravi izvedenec svoje delo praviloma tako, da poškodovanca pregleda => če to ni mogoče ali ni potrebno, pa na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih podatkov v spisih (264)

izvedenec poda svoje mnenje zlasti o vrsti in teži vsake posamezne poškodbe in o njihovem skupnem učinku glede na njihovo naravo in posebne okoliščine primera, kakšen učinek imajo ponavadi takšne poškodbe in kakšen učinek so imele v konkretnem primeru, ter s čim in na kakšen način so bile prizadejane

- če je podan sum zastrupitve, se pošljejo sumljive snovi, ki so bile najdene v truplu ali pa drugje, zavodu, ki opravlja toksikološke preiskave, da opravi izvedensko delo (263)

izvedenec mora posebej ugotoviti vrsto, količino in učinek najdenega strupa če gre za pregled snovi, ki so bile vzete iz trupla, pa po možnosti tudi količino uporabljenega strupa

- če nastane sum, da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne duševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana, se odredi psihiatrični pregled obdolženca (265)- kadar je potreben izvedenski pregled poslovnih knjig, mora organ, pred katerim teče postopek, izvedencem nakazati, v kateri smeri in v kolikšnem obsegu naj pregledajo poslovne knjige ter katera dejstva in okoliščine naj ugotovijo (267)

2. DOLOČITEV PREDMETA IZVEDENSKEGA DELA2. DOLOČITEV PREDMETA IZVEDENSKEGA DELA

- sodišče določa predmet izvedenstva z vprašanji- za razjasnitev posameznih tehničnih ali drugih strokovnih vprašanj, ki nastanejo v zvezi s pridobljenimi dokazi, pri zaslišanju obdolženca ali pri drugih preiskovalnih dejanjih, lahko pokliče preiskovalni sodnik osebo ustrezne stroke, da mu da o takih vprašanjih potrebna pojasnila (178/8)

če so stranke pri tem navzoče, lahko zahtevajo, naj da ta oseba natančnejša pojasnila če je potrebno, lahko zahteva preiskovalni sodnik pojasnila tudi od ustreznega strokovnega zavoda

- pred začetkom dokazovanja po izvedencih je treba izvedencu naročiti, naj predmet skrbno pregleda, natančno navede vse, kar opazi in dožene in naj poda svoje mnenje nepristransko in v skladu s pravili znanosti ali strokovnega znanja (252/1)

posebej ga je treba opozoriti, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje - izvedencu se smejo dajati pojasnila, sme se mu pa tudi dovoliti pregled spisov (252/4)

- izvedenec lahko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo predmeti in podatki, ki so pomembni za izvid in mnenje

- 264 => v primeru odreditve izvedenstva pri telesnih poškodbah izvedenec svoje delo opravi praviloma tako, da poškodovanca pregleda

če to ni mogoče ali ni potrebno, pa na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih podatkov v spisih

v zvezi z presojo narave telesnih poškodb mora sodišče odrediti, naj izvedenec natančno opiše poškodbe in poda svoje mnenje zlasti o vrsti in teži vsake posamezne poškodbe in o njihovem skupnem učinku glede na njihovo naravo in posebne okoliščine primera, kakšen učinek imajo ponavadi takšne poškodbe in kakšen učinek so imele v konkretnem primeru, ter s čim in na kakšen način so bile prizadejane

- ZKP (265) izrecno določa, kdaj sodišče odreja psihiatrično izvedenstvo če nastane sum, da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne duševne

motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana, se odredi psihiatrični pregled obdolženca

če doženejo izvedenci v duševnem stanju obdolženca motnjo, morajo določiti njeno naravo, vrsto, stopnjo in trajnost ter dajo svoje mnenje o tem, kako je tako duševno stanje vplivalo in kako še sedaj vpliva na pojmovanje in ravnanje obdolženca, in ali je in v kolikšni meri je obstajala duševna motnja ob storitvi kaznivega dejanja

- kadar sodišče odredi pregled poslovnih knjig (267) => mora izvedencem nakazati, v kateri smeri in v kolikšnem obsegu naj pregledajo poslovne knjige ter katera dejstva in okoliščine naj ugotovijo

če je potrebno za izvedenski pregled poslovnih knjig podjetja ali druge pravne osebe, da se najprej uredi njihovo knjigovodstvo, obremenjujejo stroški za ureditev knjigovodstva podjetje oziroma drugo pravno osebo

- v zvezi z določanjem predmeta naletimo na vprašanje, ali je dopustno odrediti psihiatrično izvedenstvo duševnega stanja priče

priča nikakor ne more postati predmet psihiatričnega izvedenstva, ker ostane ta ocena vselej v domeni psihološke ocene dokazov, ki ostaja v pristojnosti sodišča

izjema je presojanje KD spolne zlorabe slabotne osebe

3. POTEK IZVEDENSKEGA DELA3. POTEK IZVEDENSKEGA DELA

- izvedenstvo pride v poštev že v predkazenskem postopku => če preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam kraj, sme policija tudi sama opraviti ogled ter odrediti potrebno izvedensko delo, razen obdukcije in izkopa trupla (164/2)- izvedenec pregleda predmete v navzočnosti organa, ki vodi postopek, in zapisnikarja, razen če je za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali če se preiskava opravi v zavodu oziroma pri državnem organu ali če je to iz moralnih ozirov neprimerno (253/1)- državni tožilec, oškodovanec, obdolženec in zagovornik so lahko navzoči pri ogledu in zaslišanju izvedencev (178)

če osebe, ki so lahko navzoče, ne pridejo, čeprav so bile obveščene, se lahko izvedenstvo opravi tudi brez njihove navzočnosti

navzoči lahko za razjasnitev stvari postavljajo izvedencu posamezna vprašanja, z izjemo oškodovanca, ki lahko sprašuje le z dovoljenjem preiskovalnega sodnika

- kje se bo takšen narok opravil, je odvisno od samega predmeta izvedenstva

- 252 => pred začetkom dokazovanja po izvedencih je treba izvedencu naročiti, naj predmet skrbno pregleda, natančno navede vse, kar opazi in dožene in naj poda svoje mnenje nepristransko in v skladu s pravili znanosti ali strokovnega znanja

posebej ga je treba opozoriti, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje

- od izvedenca sodišle sme zahtevati, naj pred začetkom svojega dela priseže – promisorna zaprisega prisega se praviloma poda na glavni obravnavi => do glavne obravnave sme izvedenec priseči samo

pred sodiščem, in sicer tedaj, če se je bati, da bo zadržan in ne bo mogel priti na glavno obravnavo vzrok, zakaj je bil zaprisežen, se navede v zapisnik stalni zapriseženi izvedenec se pred začetkom svojega dela samo opomni na dano prisego. prisega se opravi, kakor je to določeno v 333. členu tega zakona

- organ, pred katerim teče postopek, vodi dokazovanje, pokaže izvedencu predmete, ki naj jih pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede njegovega izvida in mnenja- da bi izvedenec svoje delo opravil, se mu smejo dajati pojasnila, sme se mu pa tudi dovoliti pregled spisov- izvedenec lahko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo predmeti in podatki, ki so pomembni za izvid in mnenje- če je izvedenec navzoč pri ogledu, rekonstrukciji dogodka ali pri kakšnem drugem preiskovalnem dejanju, lahko predlaga, naj se razjasnijo posamezne okoliščine ali naj se tistemu, ki se zaslišuje, postavijo posamezna vprašanja- 253 => izvedenec pregleda predmete v navzočnosti organa, ki vodi postopek, in zapisnikarja, razen če je za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali če se preiskava opravi v zavodu oziroma pri državnem organu ali če je to iz moralnih ozirov neprimerno

predmet izvedenstva bo v tem primeru pregledal izvedenec sam brez navzočnosti organa, ki vodi postopek in zapisnikarja

če je za izvedenstvo potrebna analiza kakšne snovi, se da izvedencu, če je to mogoče, na razpolago le del take snovi, potrebna količina ostanka pa spravi za primer poznejših analiz

- 254 => izvid in mnenje izvedenca se takoj vpišeta v zapisnik izjemoma se izvedencu lahko dovoli, da da svoj pisni izvid oziroma pisno mnenje pozneje, v roku, ki

mu ga določi organ, pred katerim teče postopek v praksi pa je ravno nasprotno => izjema je postala pravilo in pravilo izjema, tako da se podajata

praviloma pisno- 256 => v zapisniku o izvedenskem delu ali v pisnem izvidu in mnenju je treba navesti, kdo je to delo opravil, ter njegov poklic, strokovno izobrazbo in specialnost

- postopek izvedenstva pa je drugačen, če je izvedenstvo zaupano strokovnemu zavodu ali državnemu organu (255)

v tem primeru se ne uporabljajo določbe ZKP, ki se nanašajo na pouk in opomin pri podajanju izvida ali mnenja ne more sodelovati tisti, za katerega je podan kakšen razlog za

izločitev strokovnemu zavodu oziroma državnemu organu se da na razpolago gradivo, ki je potrebno za

izvedensko delo izvedenstvo opravijo strokovnjaki, ki jih določi sama ustanova po opravljenem delu strokovni zavod oziroma državni organ pošlje sodišču pisni izvid in mnenje, ki

ga podpišejo tisti, ki so opravili izvedensko delo stranke lahko zahtevajo od predstojnika strokovnega zavoda oziroma državnega organa, naj jim

sporoči imena strokovnjakov, ki bodo opravili izvedensko delo => zaradi morebitne izločitve

4. IZVID IN MNENJE4. IZVID IN MNENJE

- s pomočjo izvedencev sodišče ugotavlja vzročno zvezo med določenimi dejstvi in nastankom posledice- ko izvedenec opravi izvedensko delo, mora podati izvid in mnenje v skladu s pravili stroke

- izvid obsega opis predmeta izvedenstva (truplo, telesne poškodbe…), ki ga poda potem, ko si je predmet izvedenstva ogledal- za presojo verodostojnosti mora biti izvid čim bolj natančen => npr. če predmet zaradi svoje narave ne bo več na vpogled drugim izvedencem (truplo)- izvedensko mnenje je izvedenčeva strokovna presoja tega, kar je ugotovil na podlagi svojega izvida

obsega razloge, s katerimi utemeljuje svojo strokovno presojo oz. mnenje => 261 če je npr. bilo odrejeno izvedenstvo zaradi ugotavljanja vzroka smrti, morajo izvedenci navesti zlasti

neposreden vzrok smrti, kaj ga je sprožilo in kdaj je nastopila smrt če je na truplu najdena kakšna poškodba, je treba ugotoviti, ali jo je prizadel kdo drug, in če jo je, s

čim, na kakšen način, koliko časa pred nastopom smrti in ali je ta poškodba povzročila smrt; če je na truplu več poškodb, je treba ugotoviti, ali je bila vsaka poškodba prizadejana z istim sredstvom in katera je povzročila smrt; če pa je bilo več poškodb smrtnih, je treba ugotoviti, katere od njih so s svojim skupnim delovanjem povzročile smrt

izvedenec mora podati tudi mnenje o tem, ali je sama vrsta in splošna narava poškodbe povzročila smrt ali pa so jo povzročile osebne lastnosti ali posebnost poškodovančevega organizma ali so jo povzročile slučajne okoliščine ali okoliščine, v katerih je bila poškodba prizadejana

poleg tega je treba dognati, ali bi bila mogla pravočasna pomoč odvrniti smrt - o vseh teh vprašanjih morata zavzeti stališče tako izvedenec kot sodišče

- 262 => pri pregledu in raztelešenju zarodka je treba posebej dognati njegovo starost, zmožnost za življenje zunaj maternice in vzrok, zakaj je zamrl- pri pregledu in raztelešenju trupla novorojenčka je treba posebej dognati, ali je bil rojen živ ali mrtev, ali je bil zmožen za življenje, kako dolgo je živel, kdaj je umrl in kaj je bilo vzrok njegove smrti- 263 => če je podan sum zastrupitve, se pošljejo sumljive snovi, ki so bile najdene v truplu ali pa drugje, zavodu, ki opravlja toksikološke preiskave, da opravi izvedensko delo

pri pregledu sumljivih snovi mora izvedenec posebej ugotoviti vrsto, količino in učinek najdenega strupa

če gre za pregled snovi, ki so bile vzete iz trupla, pa po možnosti tudi količino uporabljenega strupa - 264 => pri telesnih poškodbah opravi izvedenec svoje delo praviloma tako, da poškodovanca pregleda, če to ni mogoče ali ni potrebno, pa na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih podatkov v spisih

ko natančno opiše poškodbe, da izvedenec svoje mnenje zlasti o vrsti in teži vsake posamezne poškodbe in o njihovem skupnem učinku glede na njihovo naravo in posebne okoliščine primera, kakšen učinek imajo ponavadi takšne poškodbe in kakšen učinek so imele v konkretnem primeru, ter s čim in na kakšen način so bile prizadejane

- 265 => psihiatrično mnenje zadeva odgovor na vprašanje, kako je ugotovljeno duševno stanje vplivalo ali kako vpliva na pojmovanje obdolženca

- ZKP (260/2) določa, za izvedenca se ne sme določiti zdravnik, ki je umrlega zdravil pri raztelešenju trupla se lahko zaradi pojasnila o poteku in okoliščinah bolezni zdravnik, ki je

umrlega zdravil, zasliši kot priča - izvid in mnenje sta podana v zapisniku o zaslišanju izvedenca ali v pisni obliki, v kateri ju predloži sodišču izvedenec sam (254)

5. DOKAZNA VREDNOST IZVEDENSKEGA MNENJA5. DOKAZNA VREDNOST IZVEDENSKEGA MNENJA

- v teoriji sta se o dokazni oceni izvedenskega mnenja izoblikovali 2 stališči1. sodišče je vezano na mnenje izvedenca in ga nima pravice zavrniti, saj s tem, ko se je odločilo

odrediti izvedenca, je priznalo, da samo nima ustreznega znanja za presojo dejstev, ki so predmet izvedenstva

2. sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila ter lahko prosto presoja o dokaznem pomenu izvedenčevih ugotovitev ob upoštevanju določenih pravil

če sodišče z izvedenčevimi mnenji ne soglaša, njegovih ugotovitev ne more preprosto nadomestiti s svojimi ugotovitvami => mora razjasniti ugotovitve, s katerimi ne soglaša, z zaslišanjem odrejenega izvedenca ter šele nato lahko odredi drugega

če se tudi z mnenjem drugega izvedenca ne strinja, odredi, naj izvedensko delo opravi posebna strokovna ustanova

v primeru pa, da ne soglaša z nobenim od mnenj, ki se medseboj razhajajo, pa ravna pravilno, če se odloči za mnenje, ki je za obdolženca najugodnejše po pravilu in dubio pro reo

- ZKP (257) določa, da v primeru, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je

njihov izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci

258 => če so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev

- pri delu z izvedencem si mora tako sodišče prizadevati najprej razjasniti vsa vprašanja z že odrejenim izvedencem

OGLED

- ogled => procesno dejanje, ki se opravi, kadar je za ugotovitev ali razjasnitev pomembnega dejstva v postopku potrebno neposredno opazovanje (245)- predmet ogleda so spremembe v zunanjem svetu, ki so nastale s storitvijo KD (= sledovi KD in so same zase indici)- predmet ogleda so

kraj KD predmeti, ki so bili namenjeni ali uporabljeni pri storitvi KD predmeti, na katerih so sledovi KD (prstni odtisi, krvavi madeži, stopinje) predmeti KD (truplo, ukradena stvar) predmeti, ki so nastali s KD (ponarejene listine, ponarejen denar) zelo obdolženca ali telo drugih oseb

1. NAMEN OGLEDA1. NAMEN OGLEDA

- dvojna funkcija ogleda ugotovijo se dejstva, ki še vedno obstajajo v času ogleda in da si procesni subjekti ustvarijo

predstavo o resničnosti poteka dogodka iz preteklosti preverjanje verodostojnosti izpovedb obdolžencev in prič na podlagi oblikovanja verzij o možnem

poteku dogodkov- namen ogleda

iskati, odkrivati in zavarovati sledove KD, ki kot indici kažejo na obstoj pravno odločilnih dejstev preučevanje možnih načinov storitve na kraju dejanja na podlagi miselne rekonstrukcije dogodkov sestavljati in preverjati možne verzije o KD preverjati verodostojnost zagovora obdolžencev in izpovedb prič

2. VRSTE OGLEDA2. VRSTE OGLEDA

- po naravi kot operativno kriminalistično dejanje kot formalno preiskovalno dejanje

- po času v predkazenskem postopku v preiskavi med glavno obravnavo in zunaj nje

- po subjektu, ki ga opravlja policisti kriminalisti preiskovalni sodnik predsednik senata oz. sodni senat sodnik posameznik

- enostavni => kadar ga opravi policija ali sodišče brez navzočnosti izvedenca

- kombinirani => kadar pri njem sodeluje eden ali več izvedencev

- ogled je tudi obdukcija (pregled in raztelešenje telesa) => opravi se, kadar je v smrtnem primeru podan sum ali je očitno, da je bila smrt povzročena s KD ali v zvezi s storitvijo KD

pri obdukciji je potrebno truplo identificirati oz. ugotoviti njegovo istovetnost => v ta namen se opišejo njegove zunanje in notranje telesne posebnosti

po potrebi se odredi prepoznava po osebah, ki bi utegnile truplo prepoznati- če je truplo že pokopano, se odredi izkop/ekshumacija => namen, da se truplo pregleda in obducira

izkop in raztelešenje lahko odredi samo sodišče, praviloma preiskovalni sodnik

- najbolj pogosta oblika ogleda je ogled kraja => treba ga opraviti takoj, ko se izve za KD kot kraj je mišljen, kjer je storilec deloval ali bi moral delovati, kraj, kjer je nastala posledica, in tudi

kraji, za katere se domneva, da so tam sledovi KD in njegovega storilca opravi ga policija ali sodišče => policija opravi ogled, če o tem, da bi bil potreben obvesti

preiskovalnega sodnika, ta pa izjavi, da ogleda ne bo opravil in pri njem ne bo navzoč rekonstrukcija je posebna oblika ogleda kraja => opravi se na mestu, kjer se je zgodil dogodek, ki

naj bi bil KD => temelj za rekonstrukcijo so že zbrani dokazi, na podlagi katerih je mogoče oblikovati in z rekonstrukcijo preveriti hipoteze o stanju ali okoliščinah, ki so bile podane ob storitvi obravnavanega KD => preveri se verodostojnost izvedenih dokazov namen rekonstrukcije ni popolna obnovitev dogodka, temveč gre za simulacijo takšnega

stanja, za katero udeleženci kazenskega postopka trdijo, da je obstajalo v času storitve KD zanjo ZKP ne predpisuje posebnih formalnosti, ki bi jih bilo potrebno upoštevati 246=> da se preverijo izvedeni dokazi ali ugotovijo dejstva, ki so pomembna za razjasnitev

stvari, sme organ, ki vodi postopek, odrediti rekonstrukcijo dogodka tako, da se ponovijo dejanja ali situacije v razmerah, v katerih se je po izvedenih dokazih dogodek pripetil

če so v izpovedbah posameznih prič ali obdolžencev dejanja ali situacije prikazani različno, se rekonstrukcija dogodka opravi praviloma z vsakim izmed njih posebej

pri rekonstrukciji se smejo po potrebi znova izvesti posamezni dokazi 247 => organ, ki opravlja ogled ali rekonstrukcijo dogodka, lahko zahteva pomoč strokovnjaka

kriminalistično-tehnične, prometne ali druge stroke, ki po potrebi tudi išče, zavaruje ali opisuje sledove, opravi potrebna merjenja in snemanja, napravi skice ali zbere druge podatke

rekonstrukcija se ne sme opravljati tako, da bi se žalila javni red in morala ali da bi bilo v nevarnosti življenje ali zdravje ljudi

- ogled je tudi eksperiment => preizkus, na podlagi katerega sklepamo o možnosti nastanka zatrjevanega položaja- posebna oblika ogleda je tudi telesni pregled => če je treba dognati, ali je na njihovem telesu določena sled ali posledica KD

3. SUBJEKTI, KI OPRAVIJO OGLED3. SUBJEKTI, KI OPRAVIJO OGLED

- v predkazenskem postopku policija => če preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam kraj dogodka preiskovalni sodnik => odloča, ali bo sam prišel na kraj KD in opravil ogled, ali pa ga bo prepustil

policiji => njegova odločitev je odvisna od različnih okoliščin, predvsem od tega, ali ima preiskovalni sodnik objektivne možnosti, da pravočasno opravi ogled kot nujno preiskovalno dejanje (dejstvo je, da se preiskovalni sodniki v predkazenskem postopku le redko udeležujejo ogledov, praviloma pa vselej opravijo ogled kraja dejanja prometnih nezgod s hudimi posledicami, umorov, posilstev, obdukcije,...)

- po uvedbi preiskave preiskovalni sodnik => če v preiskavi izvedeni dokazi kažejo, da je potreben ogled

- zunaj glavne obravnave predsednik ali član senata => gre predvsem za preverjanje hipotez o načinu storitve KD strankam in oškodovancu se vselej sporoči, kdaj in kje bo ogled ali rekonstrukcija dogodka in se

poučijo, da je lahko navzoč

- na glavni obravnavi senat => ogled predmetov

4. NAVZOČNOST STRANK IN OŠKODOVANCA PRI OGLEDU4. NAVZOČNOST STRANK IN OŠKODOVANCA PRI OGLEDU

- pri ogledu so lahko navzoči tožilec, obdolženec in njegov zagovornik ter oškodovanec => treba jih je na primeren način obvestiti, razen če bi bilo nevarno odlašati

če ima obdolženec zagovornika, se obvesti o ogledu praviloma samo zagovornika obdolženec, ki je v priporu, lahko prisostvuje, če je njegova navzočnost potrebna če osebe ne pridejo, se lahko ogled opravi tudi brez njih => napiše se zapisnik, ki ima dokazni

pomen

5. ZAPISNIK O OGLEDU5. ZAPISNIK O OGLEDU

- o ogledu se mora sestaviti zapisnik => njegova vsebina ima dokazni pomen- v zapisnik se vpiše navzočnost oseb, ki so sodelovale, predmet ogleda ter čas in kraj ogleda- v zapisnik se mora čim bolj natančno vpisati predmet ogleda ter vse, kar je bilo ugotovljeno ob ogledu- zapisnik se sestavlja sproti med ogledom

če pa to ni mogoče, ga na kraju samem procesni organ narekuje zapisnikarju, ki ga lahko stenografira, po opravljenem ogledu pa se v uradnih prostorih sestavi zapisnik, ki postane sestavni del spisa

- iz zapisnika mora biti razvidno, kako je ogled potekal- če so bile napravljene skice, risbe, fotografije ali filmski posnetki, se mora to navesti v zapisniku in to dokumentacijo tudi priložiti

PREPOZNAVA

- z njo se ugotavlja identiteta/istovetnost oseb, predmetov, kraja dogodka in trupla- je kompleksen psihološki pojav, kjer gre za presojo istovetnosti s primerjavo med dvema zaznavama, in sicer eno iz preteklosti in drugo iz sedanjosti

- za objektivni prispevek prepoznave k ugotavljanju pravno pomembnih dejstev je potrebna presoja zanesljivosti zaznavanja, pomnjenja in sposobnosti priklica- nevarnosti, ki zadevajo prepoznavo, izhajajo iz zmote, ki je posledica zamenjave istovetnosti s podobnostjo

- med prepoznavo je najpogostejša prepoznava storilca, med predmeti pa prepoznava predmetov, s katerimi naj bi bilo dejanje storjeno- če je potrebno, da se ugotovi, ali priča pozna osebo ali predmete, se od nje najprej zahteva, naj jih opiše in navede znake, po katerih se razlikujejo

šele potem se ji pokaže oseba ali predmet, in sicer skupaj z drugimi, njej neznanimi osebami oziroma po možnosti skupaj s predmeti iste vrste

na smiselno enak način je treba ravnati tudi pri prepoznavanju s pomočjo drugih čutil (sluh, tip, voh in drugo)

1. SOOČENJE1. SOOČENJE

- sodišče lahko odredi soočenje (229) => oblika neposredne kontradiktornosti med več zaslišanimi osebami z namenom, da se ugotovi, katere izpovedbe so verodostojne

obdolženca se sme soočiti z pričo ali drugim obdolžencem lahko se hkrati soočita le dva obdolženca ali obdolženec in priča ali dve priči

- soočenje prispeva k razjasnitvi spornih vprašanj- odredi se, če se izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih- šteje se za posebno obliko zaslišanja in znajo smiselno velja vse, kar velja za zaslišanje obdolženca in priče

- 229 => obdolženec se sme soočiti s pričo ali z drugim obdolžencem, če se njune izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih

soočenci se vsak zase zaslišijo o vsaki okoliščini, v kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo, in njihov odgovor vpiše v zapisnik

hkrati se sme soočiti le dva obdolženca oz. obdolženca in pričo- 241/3 => priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev

soočenci se o vsaki okoliščini, o kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo, zaslišijo vsak zase in njihovi odgovori vpišejo v zapisnik

hkrati se smeta soočiti samo dve priči

LISTINE

- listina v ožjem pomenu je pisno, figurativno, grafično ali fonografsko izražena volja osebe, ki je listino napravila oz. podpisala, iz katere izhaja pravno pomembno dejstvo- listina v širšem pomenu pa je listina vsak predmet, na katerem je zapisana izjava volje z namenom, da bi imela pred sodiščem dokazni pomen

1. VRSTE LISTIN1. VRSTE LISTIN

- grafične listine so listine, za katere je značilno, da so najštevilčnejše, ker je izjava volje zapisana na papir ali kak drug predmet- figurativne listine predstavljajo izjavo volje, izraženo na figurativen način, in sicer v obliki risbe ali simbola

te listine so izdelane strojno ali plastično npr. številka šasije motornih vozil ali številke motorja plastične listine => kreditne kartice, fotografije

- fonografske listine izjavljajo voljo, ki je izražena akustično, in sicer na katerem od nosilcev zvoka in slike (magnetofonski trak, videoposnetek,...)- javne listine => listine, ki jih izda državni organ v mejah svoje pristojnosti- zasebne listine => listine, na katerih je zapisana volja fizičnih oseb brez sodelovanja državnega organa, ki naj bi jo overil- domače listine => listine, ki jih izdajo domači državni organi- tuje listine => listine, ki jih izdajo organi tuje države

2. POSTOPEK DOKAZOVANJA Z LISTINO2. POSTOPEK DOKAZOVANJA Z LISTINO

- sestavljen je iz pridobitve listine dokazovanja spoznavne sposobnosti listine uporabe listine ocene dokaznega pomena listine

NAČIN PRIDOBITVE LISTINE- razlikujemo naslednje načine pridobitve listine

organi kazenskega postopka pridejo do listine kot dokaza tako, da stranka izroči listino, ki se zahteva zaradi dokazovanja

sodišče med potekom kazenskega postopka sestavlja niz listin, ki lahko pozneje služijo kot dokaz (zapisniki o izvajanju procesnih dejanj, sklepi sodišča)

zaradi pomembnosti listin kot dokaznega gradiva daje zakon možnost, da se dobi katerokoli listino, ki jo sodišče potrebuje kot dokaz

preiskovalni sodnik sme odrediti, da poštne, brzojavne in druge prometne organizacije pridržijo in proti potrditvi prejema njemu izročijo pisma, brzojavne in druge pošiljke, ki so naslovljene na

obdolženca ali ki jih on pošilja, če so podane okoliščine, zaradi katerih se lahko upravičeno pričakuje, da bodo te pošiljke dokaz v postopku

se opravi hišna ali osebna preiskava

DOKAZOVANJE SPOZNAVNE SPOSOBNOSTI LISTINE- da lahko neka listina služi kot dokaz v kazenskem postopku, mora procesni organ najprej ugotoviti njeno spoznavno sposobnost – sposobnost, da se uporabi kot dokaz za ugotavljanje dejstev- treba je ugotoviti

kdo je avtor listine od kod so avtorju znana dejstva, ki so vsebovana v listini kateri subjekti so sodelovali pri nastanku listine kdaj in kje je listina nastala

- pogosto vse podatke vsebuje listina sama => v takem primeru je potrebno samo ugotoviti njeno istovetnost => torej ali je oseba, ki je v listini navedena kot avtor, v resnici avtor- če sodišče odloči, da listine vsebuje podatke, na podlagi katerih lahko nastopa kot dokaz, jo uporabi pri dokazovanju

UPORABA LISTINE- kakor drugi dokazi se tudi listine uporabljajo v kazenskem postopku kot dokaz => z njihovo pomočjo se izvede dokazovanje in oceni, kaj v konkretnem primeru dokazujejo- dokazovanje z listino se izvede tako, da se listina prebere in priloži sodnemu spisu- z branjem sodišče zve za dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku- 339 ZKP

OCENA DOKAZNE VREDNOSTI LISTINE- tudi za listine velja načelo proste presoje dokazov in niti javne listine nimajo obvezne dokazne moči

TEHNIČNI POSNETKI KOT DOKAZNO SREDSTVO

- tehnični posnetki so posnetki dejstev, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku in so pridobljeni z beleženjem tehničnih sredstev- od drugih vrst dokazov se razlikujejo v tem, da temeljijo na beleženju tehničnega sredstva

1. PRAVNA DOPUSTNOST TEHNIČNIH POSNETKOV DOKAZA1. PRAVNA DOPUSTNOST TEHNIČNIH POSNETKOV DOKAZA

- tehnični posnetki, ki so narejeni med kazenskim postopkom in v njegov namen, se lahko uporabijo kot dokaz

84/1 => preiskovalni sodnik lahko odredi, da se preiskovalno dejanje posname z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje

- ZKP predvideva oblike, v katerih se morajo posnetki oblikovati => 84 ZKP dopušča zvočno in slikovno snemanje posameznega preiskovalnega dejanja => o tem pa se

mora poprej obvestiti zaslišanca posnetek mora vsebovati podatke o kraju in času dejanja, o organu, ki dejanje opravlja, navedbo

kazenske zadeve, podatke o navzočih, podatke, potrebne za identifikacijo tistega, čigar izjava se snema, in podatek, v kakšni lastnosti daje ta izjavo

če se snemajo izjave več oseb, mora biti poskrbljeno, da se da iz posnetka jasno razpoznati, kdo je dal izjavo

če se snemanje preiskovalnega dejanja prekine, se mora to skupaj s časom prekinitve na posnetku ustrezno označiti => enako velja za nadaljevanje in konec snemanja

na zahtevo zaslišanega se posnetek takoj, ko je to tehnično izvedljivo, predvaja na naroku ima zaslišani pravico, da poda pojasnila in pripombe, ki se prav tako posnamejo

v zapisniku o preiskovalnem dejanju je treba zapisati, da je bilo dejanje posneto z ustreznim tehničnim sredstvom za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje in kdo je to napravil, da je bil zaslišanec vnaprej obveščen o snemanju, da je bil posnetek reproduciran in kje je shranjen posnetek, če ni priložen spisom

preiskovalni sodnik lahko odredi, naj se zvočni posnetek v celoti ali deloma prepiše => prepis mora preiskovalni sodnik pregledati, potrditi in priključiti zapisniku o opravljenem dejanju

zvočne in slikovne posnetke hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis te določbe se smiselno uporabljajo tudi, če je kakšno drugo preiskovalno dejanje, razen zaslišanja,

snemano z ustreznim tehničnim sredstvom za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje, ali če preiskovalno dejanje opravlja policija

- snemanje glavne obravnave (314) => predsednik senata lahko odredi, da se glavna obravnava snema z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje

za tako snemanje se smiselno uporabljajo prejšnje določbe kadar se glavna obravnava snema, se ne glede to v zapisnik vpiše le, da je glavna obravnava posneta če je bilo dovoljeno snemanje, sme senat na glavni obravnavi iz opravičenih razlogov odločiti, da se

posamezni deli glavne obravnave ne snemajo

- glede tehničnih posnetkov, ki so narejeni zunaj kazenskega postopka, pa ZKP obravnava samo tiste posnetke, ki jih je posnela policija v predkazenskem postopku in posnetke, ki so nastali v zvezi z uporabo posebnih ukrepov

- uporabijo se lahko tudi posnetki, ki so nastali z javnim slikovnim ali zvočnim snemanjem- o tehničnih posnetkih, ki so jih naredile druge osebe, zakon nima izrecnih predpisov, ali se lahko uporabijo kot dokaz

te posnetke uvrščamo pa med fizične dokaze, ki so nosilci dokazov => zakon jih imenuje „predmeti, ki utegnejo biti dokazilo“

220 => predmeti, ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku, se zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihova hramba

kdor ima take predmete, jih mora na zahtevo sodišča izročiti

- v dokazne namene pa se ne morejo uporabiti tehnični posnetki, ki so nastali s KD => takšna KD predstavljajo poseg v človekove pravice v smislu neupravičenega prisluškovanja in zvočnega ali slikovnega snemanja

sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi takšnega nedovoljenega dokaza => so predmet ekskluzije

2. DOPUSTNOST TEHNIČNIH POSNETKOV KOT DOKAZA V SPOZNAVNEM SMISLU2. DOPUSTNOST TEHNIČNIH POSNETKOV KOT DOKAZA V SPOZNAVNEM SMISLU

- če je uporaba tehničnega posnetka na splošno dopustna, je kot naslednji korak treba preizkusiti, ali ima tehnični posnetek lastnosti dokaza v spoznavnem pomenu- pri reševanju vprašanja, pod katerimi pogoji lahko tehnični posnetki, ki so posneti zunaj kazenskega postopka, služijo kot dokaz, so pomembni podatki o tem

kdo, kje in kdaj je posnetek napravil s kakšnim namenom ga je opravil kaj dokazuje posnetek ali je posnetek pristen

- izvajanje tehničnih posnetkov na sodišču poteka tako, da sodišče gleda ali posluša reprodukcijo ter posnetkov ter tako izve za dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku- sodišče presodi o dejstvih po prosti presoji

EKSKLUZIJA – IZLOČITEV NEVELJAVNIH DOKAZOV

- ekskluzija je institut, ki preprečuje, da bi država zoper obdolženca uporabila dokaze, ki so zbrani na nezakonit oz. protiustaven način – s kršitvijo človekovih pravic- dvojna narava ekskluzije

zagotavlja se enakost orožja obeh strank z načelno prepovedjo prevlade države nad posameznikom je ovira za doseganje temeljnega cilja kazenskega postopka – iskanja resnice

- je pogoj pravičnega kazenskega postopka- dokazi, pridobljeni na nezakonit način morajo biti izločeni iz dokaznega gradiva in se na sojenju ne smejo uporabiti- dokazne prepovedi varujejo obdolženca, da ne postane aktivno dokazno sredstvo zoper samega sebe, lahko pa je pasivno dokazno sredstvo

- razlikujemo dva načina pojmovanja ekskluzije načelna teorija => ekskluzija je temeljna pravica obdolženca, ki je v povezavi s privilegijem zoper

samoobtožbo utilitaristična/intrumentalna teorija => ekskluzija je sredstvo za preventivni vpliv na delo policije

- izvira iz anglosaškega tipa postopka oz. iz akuzatornega postopka => pomeni izjemo od načela iskanja materialne resnice

1. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA EKSKLUZIJE1. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA EKSKLUZIJE

- v ameriškem pravu razlikujejo dve vrsti ekskluzije v primeru kršitve Petega amandmaja (kršitvi pravic iz Mirande oz. privilegija zoper samoobtožbo)

avtomatično sledi ekskluzija tako pridobljenih dokazov v primeru kršitve Četrtega amandmaja (kršitve zahteve po zakonitih preiskavah in zasegih) je

namen ekskluzije preventivni vpliv na delo policije => ekskluzija nastopi samo, če bo preventivno vplivala na preprečevanje policijskih preiskav in zasegov; ta ekskluzija prepoveduje nerazumne preiskave in zasege => namenjena je primarni izločitvi dokazov, ki bi iz takšnih preiskav in zasegov izšli

2. NAČINI SANKCIONIRANJA KRŠITVE DOKAZNIH PREPOVEDI2. NAČINI SANKCIONIRANJA KRŠITVE DOKAZNIH PREPOVEDI

- MATERIALNOPPRAVNO SAKCIONIRANJE => kazen doleti tistega, ki je prekršil neko dokazno prepoved posledice takšne kršitve so lahko kazenskopravne, disciplinske ali civilnopravne oz. odškodninske takšno sankcioniranje zadane kršitelja ima specialnopreventivni namen na sam kazenski postopek, v katerem je bila kršitev storjena, nima vpliva

- PROCESNOPRAVNO SANKCIONIRANJE (EKSKLUZIJA) => preprečuje, da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze, zbrane na nezakonit oz. protiustaven način

neposredno vpliva na kazenski postopek, v katerem je do kršitve prišlo ne učinkuje pa neposredno na samega kršitelja, temveč zgolj generalnopreventivno

- SANKCIONIRANJE S PRITOŽBENIMI RAZLOGI => uvrstitev kršitve kot bistvene postopkovne kršitve med pritožbene razloge

ima neposredni vpliv na konkretni postopek ne more pa preprečiti, da bi nedovoljen dokaz sploh vstopil v dokazni sistem, hkrati pa tudi nima

specialnopreventivnega učinka

- naš pravni sistem predvideva vse tri načine sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi- osrednjo komponento sankcioniranja oz. sankcioniranje v ožjem smislu, ki se dotika samega bistva problema – izločitve nezakonitega dokaza, in s tem jamstvo za pošten kazenski postopek, zagotavlja v našem pravnem sistemu ekskluzija- velja, da je nezakonito pridobljen dokaz neveljaven dokaz, na katerega ni mogoče opreti sodne odločbe

- naše KPP prepoveduje določene načine zbiranja dokazov

3. IZLOČITEV DOKAZOV GLEDE NA NARAVO3. IZLOČITEV DOKAZOV GLEDE NA NARAVO

- glede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na tiste, za katere zakon izrecno predpisuje, da se nanje sodna odločba ne sme opirati (83/1, 83/4)

=> to so dokazi, ki so pridobljeni s kršitvijo neke dokazne prepovedi, predvideno je dvojno sankcioniranje – sodna odločna se nanje ne more opirati + izločeni morajo biti iz spisa

dokazi pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin in dokazi pridobljeni na podlagi teh dokazov

izpovedba obdolženca, proti kateremu so bila uporabljena sila, grožnja ali druga podobna sredstva

izpovedba tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa mu preiskovalni sodnik ni dal pouka oz. ta pouk ni bil zapisan v zapisnik

izjava priče, ki ne bi smela biti zaslišana kot priča izjava priče, ki ni dolžna pričati, pa o tej svoji pravici ni bila poučena ali se ji ni izrecno

odpovedala ali pa pouk in odpoved nista vpisana v zapisnik izjava mladoletnika kot relativno prilviligirane priče, ki ni mogel razumeti pomen pravice, da

ni dolžan pričati izpovedba priče, izsiljena s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim

sredstvom izjava izvedenca, ki ne bi smel biti zaslišan kot priča, ki je v isti zadevi oproščen dolžnosti

pričanja ali proti kateremu je bilo storjeno KD dokazi, pridobljenimi s posebnimi ukrepi, če so bili pridobljeni brez odredbe preiskovalnega

sodnika ali v nasprotju z njo dokazi, pridobljeni med hišno ali osebno preiskavo, opravljeno brez pisne odredbe sodišča,

ali pridobljene brez prisotnosti dveh prič ali brez odredbe, ko niso bili izpolnjeni pogoji, da se takšna preiskava opravi

taksativno naštete izpovedbe, ki jih je treba izločiti, čeprav ni posebej določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati (83/3) => izjave določenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s kršitvijo neke dokazne prepovedi

izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, ki je kasneje postala obdolženec izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, za katero se je kasneje izkazalo,

da ne sme biti zaslišana kot priča ali da je oproščena dolžnosti pričevanja in se je pričevanju tudi odrekla

izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca

4. IZLOČITEV DOKAZOV GLEDE NA SUBJEKTE IZLOČANJA4. IZLOČITEV DOKAZOV GLEDE NA SUBJEKTE IZLOČANJA

- preiskovalni sodnik primarno izloča nedovoljene izjave osumljenca iz predkazenskega postopka izloča nedovoljene dokaze v preiskavi ali v zvezi z neposredno obtožnico

- nedovoljene dokaze v skrajšanem postopku izloča sodeči sodnik- nedovoljene dokaze v ugovornem postopku zoper obtožnico izloča izvenrazpravni senat- nedovoljene dokaze pred glavno obravnavo izloča predsednik senata- nedovoljene dokaze na glavni obravnavi izloča razpravni senat- nedovoljene dokaze v pritožbenem postopku izloča senat višjega sodišča

5. TEORIJA O PSIHOLOŠKI OKUŽBI5. TEORIJA O PSIHOLOŠKI OKUŽBI

- teorija o psihološki okužbi z neveljavnimi dokazi vpliva na odločitev sodišča, kljub temu, da ostajajo brez procesne relevantnosti- razvila se je na področju anglo-ameriškega prava, ker ima v tem pravnem sistemu svoj pomen, ker porota ni dolžna obrazložiti, kako je rešila dejanska vprašanja

nezakoniti dokazi imajo na poroto vsekakor učinek psihološke okužbe => iz sodbe namreč ni razvidno, kako je porota presojala vsak dokaz zase in v zvezi z drugimi dokazi

- v kontinentalnem kpp pa je sodišče dolžno navesti dokaze, ki jih je upoštevalo + podati mora oceno verodostojnosti vsakega dokaze zase in njegovem odnosu do drugih dokazov

tu ima teorija o psihološki okužbi bistveno manjši pomen

- v našem pravu se je z psihološko okužbo ukvarjala Šugmanova, ki meni, da je zakonodajalec uporabil dve tehniki sankcioniranja => izločitev in prepoved opiranja sodne odločbe na neveljavne dokaze

medtem ko je namen izločitve, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izločenim dokazom, je namen sankcioniranja uporabe neveljavnih dokazov, da se sodnik z dokazom seznani, ker pač ni bil izločen, vendar se nanj ne bo skliceval v sodni odločbi, ker bi to predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka

- teoriji psihološke okužbe tudi sledi odločba ustavnega sodišča => na podlagi takšnega stališča je mogoče sklepati, da se vplivu psihološke okužbe na pravilno in zakonito sodno odločbo sploh ni mogoče izogniti- če se sodnik seznani z gradivom, ki ga ne sme uporabiti, se izpostavlja nevarnosti, da bo spozna- preiskovalni sodnik

primarno izloča nedovoljene izjave osumljenca iz predkazenskega postopka izloča nedovoljene dokaze v preiskavi ali v zvezi z neposredno obtožnico

- nedovoljene dokaze v skrajšanem postopku izloča sodeči sodnik- nedovoljene dokaze v ugovornem postopku zoper obtožnico izloča izvenrazpravni senat- nedovoljene dokaze pred glavno obravnavo izloča predsednik senata- nedovoljene dokaze na glavni obravnavi izloča razpravni senat- nedovoljene dokaze v pritožbenem postopku izloča senat višjega sodišča- teorija o psihološki okužbi z neveljavnimi dokazi vpliva na odločitev sodišča, kljub temu, da ostajajo brez procesne relevantnosti- razvila se je na področju anglo-ameriškega prava, ker ima v tem pravnem sistemu svoj pomen, ker porota ni dolžna obrazložiti, kako je rešila dejanska vprašanja

nezakoniti dokazi imajo na poroto vsekakor učinek psihološke okužbe => iz sodbe namreč ni razvidno, kako je porota presojala vsak dokaz zase in v zvezi z drugimi dokazi

- v kontinentalnem kpp pa je sodišče dolžno navesti dokaze, ki jih je upoštevalo + podati mora oceno verodostojnosti vsakega dokaze zase in njegovem odnosu do drugih dokazov

tu ima teorija o psihološki okužbi bistveno manjši pomen

- v našem pravu se je z psihološko okužbo ukvarjala Šugmanova, ki meni, da je zakonodajalec uporabil dve tehniki sankcioniranja => izločitev in prepoved opiranja sodne odločbe na neveljavne dokaze

medtem ko je namen izločitve, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izločenim dokazom, je namen sankcioniranja uporabe neveljavnih dokazov, da se sodnik z dokazom seznani, ker pač ni bil izločen, vendar se nanj ne bo skliceval v sodni odločbi, ker bi to predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka

- teoriji psihološke okužbe tudi sledi odločba ustavnega sodišča => na nje o tem vplivalo na njegovo odločitev- dejstvo, da mora svojo odločitev obrazložiti, nevarnost zmanjšuje, ne more pa je popolnoma preprečiti- zgolj prepoved opiranja sodne odločbe na obvestila, ki bi morala biti izločena, ne zadošča, da bi se njihova izločitev dosegla- prepoved preprečuje le, da bi se sodišče v obrazložitvi sklicevalo na takšna obvestila => treba je preprečiti, da se sodnik z njimi seznani (že to, da jih uporabi, vpliva na proces odločanja)- potrebna je njihova dejanska izločitev iz procesnega gradiva- ureditev, ki omogoča, da obvestila, na katere se sodna odločba ne sme opirati, ostanejo v kazenskem spisu še po tem, ko zadeva preide v fazo ugovora zoper obtožnico, je v nasprotju z namenom tega instituta in v nasprotju z zahtevo po poštenem sojenju- iz tega izhaja tudi, da je obstoječa ureditev, po kateri se lahko razpravljajoči sodnik seznani z obvestili, ki bi morala biti izločena in na katere se sodba ne sme opreti, v neskladju z zahtevo po nepristranskem sojenju- ustavno sodišče je izdalo le ugotovitveno odločbo, zato so kazenska sodišča, da bi zadostila takšnim zahtevam, uvedla prakso, ki sicer nima zakonske podlage, da dokaze izloča predstojnik oddelka, tako da se

razpravni sodnik ne srečuje z nedovoljenimi dokazi

6. DOKTRINA SADEŽEV ZASTRUPLJENEGA DREVESA6. DOKTRINA SADEŽEV ZASTRUPLJENEGA DREVESA

- gre za primere, ko zakonit dokaz izvira iz nezakonitega- ta sekundarni dokaz je včasih do te mere okužen s primarnim, nezakonitim dokazom, da mora biti predmet ekskluzije => gre za dokaze, ki so sami po sebi zakonito pridobljeni, vendar policija brez prvotnega nezakonitega ravnanja ne bi prišla- treba je natančno preučiti, koliko je izvedeni dokaz okužen s prvotno nezakonitostjo oz. ali gre za sadež zastrupljenega drevesa- za izključitev posredno nezakonitega dokaza se zahteva izpolnitev 2 pogojev (bifurkativni test)

sporni dokaz mora biti v vzročni zvezi s prvotno nezakonitostjo sporni dokaz mora biti pridobljen ob aktivnem izkoriščanju prvotne nezakonitosti

- opozoriti moramo, da ekskluzija velja le za osebe, zoper katere je bila kršitev neposredno izvedena, in samo za njih- ekskluzijsko pravilo je tradicionalno preprečevalo uporabo fizično otipljivih dokazov, ki so bili pridobljeni z nezakonitim posegom- nedopustna so tudi pričevanja policistov o zapažanjih med nezakonitim posegom in verbalni dokazi, ki neposredno izvirajo iz nezakonitega posega

7. IZJEME OD EKSKLUZIJE V AMERIŠKEM PRAVU7. IZJEME OD EKSKLUZIJE V AMERIŠKEM PRAVU

- eksluzija v ameriškem pravu ne velja absolutno => njen pomen je relativen- že metoda tehtanja izločitve dokazov v primeru kršitve Četrtega amanadmaja pomeni bistven odstopd od ekskluzije- ameriško pravo pa je od obeh oblik ekskluzije razvilo številne izjeme => to jasno kaže, da se tudi akuzatorni postopek ne more popolnoma odreči iskanju materialne resnice- izjeme

doktrina neodvisnega vira => dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti zaradi nezakonitosti, se dopusti, ker se ga pridobi iz drugega neodvisnega vira; policija pa pri tem ne sme aktivno izkoriščati prvotne nezakonitosti, tožilstvo pa mora z veliko verjetnostjo dokazati, da je do dokazov prišlo brez izkoriščanja prvotne nezakonitosti

doktrina neizogibnega odkritja => nezakonit dokaz se dopusti, če se z veliko verjetnostjo hipotetično dokaže, da bi se do dokaza prišlo tudi po zakoniti poti

doktrina zbledelega madeža => dopustijo se dokazi, pri katerih je vzročna zveza med prvotno nezakonitostjo in odkritjem obremenilnega dokaza v tolikšni meri oslabljena, da madež prvotne nezakonitosti zbledi

~ prvotni nezakoniti dokaz in dokaz, pridobljena na njegovi podlagi sta si tako oddaljena, da ni več govora o aktivnem izkoriščanju prvotne nezakonitosti s strani državnih organov => vzročna zveza je prekinjena

izjema dobre vere => dokazi, ki jih pridobi policist, ki je deloval v objektivni dobri veri, so dopustni, četudi se kasneje izkaže, da je bil temelj njegovega delovanja nezakonit oz. protiustaven

~ ta izjema velja tudi v primeru, ko policist objektivno razumno ravna v skladu z zakonom, za katerega se kasneje izkaže, da je protiustaven

pristanek => nezakonitost ni podana, če se nekdo s posegom strinja~ pristanek lahko pojmujemo na dva načina => subjektivni in objektivni pristop~ subjektivni pristop posveča pozornost stanju zavesti osebe, ki pristaja~ objektivni pristop pa temelji na testu razumnega dojemanja v smislu, da je pristanek dan,

ko bi lahko policist kot razumen človek zaključil, da je pristanek dan~ Vrhovno sodišče je kot bistveni element pristanka poudarilo prostovoljnost, ki se presoja ob

upoštevanju vseh okoliščin => pri tem državi ni treba dokazati, da je oseba vedela, da lahko odkloni pristanek, pri čemer ta ne sme biti posledica aktivnega nedopustnega ravnanja v obliki izrecne ali prikrite prisile države

~ pristanek pa lahko da tudi tretja oseba, če je osebno upravičena do razpolaganja druge izjeme

~ izjeme od mirande => izjema javne varnosti (opozorila iz Mirande niso potrebna pred zaslišanjem, ki se opravi zaradi nujnih okoliščin glede skrbi za javno varnosti); odpoved pravicam iz Mirande je veljavna ne glede na racionalnost osumljenčeve odločitve, če ni bilo policijske prisile; odpoved pravicam iz Mirande je veljavna ne glede na to, da osumljenec zmotno misli, da bo zaslišan samo o enem KD, dejansko je pa tudi o drugem

~ izjeme od ekskluzijskega pravila => dopustna je uporaba nezakonitih dokazov pred veliko poroto

Ali ZKP sledi konceptu doktrine sadežev zastrupljenega drevesa? Ali naše procesno pravo pozna izjeme od ekskluzije?- naše procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije- kot novost v našem KPP je šteti doktrino sadežev zastrupljenega drevesa- dokazi, pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in določb ZKP, so absolutno neveljavni- sodišče namreč ne more presojati, pod kakšnimi pogoji se lahko priznava veljavnost sicer formalno neveljavnih dokazov (ni tehtanja!)- kršitev tega temeljnega načela ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka - eksluzija je po našem pravu temeljna človekova pravica in ne velja le za obdolženca => je instrument za varovanje človekovih pravic- različna ureditev ekskluzije v našem in ameriškem pravu kaže, da naš sistem tudi v tem pogledu izkazuje večjo mero doslednosti spoštovanja človekovih pravic

UKREPI ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV

- gre za zagotovitev predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek gre za predmete, ki so nastali s KD, predmete, s katerimi je bilo storjeno KD ter predmete, na katerih

so sledovi Kd- navzočnost teh predmetov sodišče zagotovi na tri načine

jih vzame v posest, če ne pripadajo nikomur (predmeti, ki jih je pustil storilec na kraju dejanja) jih posestnik sam izroči prostovoljno po principu izročitvene dolžnosti ali pa se mu zasežejo s hišno ali osebno preiskavo

HIŠNA PREISKAVA

- je podobna opravljanju ogleda => pri obeh dejanjih je poudarjena čutna komponenta spoznavanja => psihofizične sposobnosti so pomemben dejavnik- razlika med ogledom in hišno preiskavo

pri ogledu gre za ugotavljanje poteka dejanja, iskanje sledi in materialnih dokazov pri hišno preiskavi gre za iskanje točno določenih predmetov => predmet je bol ali manj jasno

opredeljen- za določitev, da se opravi hišna preiskava, mora obstajati verjetnost, da bodo odkriti

predmeti, ki jih je storilec uporabljal pri storitvi KD predmeti, ki jih je storilec pridobil s storitvijo KD predmeti, ki so posledica KD sledi, ki jih je način storitve KD pustil v določenem prostoru sledi, ki kažejo na izdelovanje sredstva za storitev KD druge sledi, ki lahko kažejo na okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno

- hišna preiskava je delikatno procesno opravilo – pomeni poseg v nedotakljivost stanovanja => dopustna le pod strogo določenimi pogoji – materialni in formalni

1. MATERIALNI POGOJI1. MATERIALNI POGOJI

- da se lahko opravi hišna preiskava, je potrebna določena napoved uspeha s kriminalističnega vidika je preiskava uspešna, če se odkrijejo sledovi, predmeti ali domnevni

storilec KD s procesnopravnega vidika je preiskava uspešna, da so dokazi, ki so zbrani na podlagi te preiskavi,

uporabni v kazenskem postopku- 214 => preiskava se sme opraviti, če je verjetno (alternativne možnosti)

da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti da se bodo odkrili sledovi KD ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek + če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje

- glede na to mora biti torej hišna preiskava skrbno načrtovana za vsak posamezen primer

2. FORMALNI (PRAVNI) POGOJI2. FORMALNI (PRAVNI) POGOJI

da jo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo da se sam postopek opravi pod pogoji, ki jih določa zakon (ZKP, Zakon o prekrških)

- predmet so lahko stanovanje in drugi prostori

- pojem stanovanja

prostori, namenjeni za stalno in začasno bivanje hiša, stanovanjski prostori, stranski prostori (drvarnica, lopa, klet, garaža,...), odprti prostori

(vrtovi, njive, travniki,...)- pojem drugih prostorov

prostori podjetij oz. drugih pravnih oseb ter vsak drug prostor ali objekt

3. ODREDBA ZA HIŠNO PREISKAVO3. ODREDBA ZA HIŠNO PREISKAVO

- ustava določa, da ne sme nične brez odredbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih ne sme preiskovati- hišna preiskava je tako mogoča le na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča- odredba vsebuje dve pooblastili

dovoljenje za vstop v prostor dovoljenje za opravo hišne preiskave

- policija pred začetkom hišne preiskave vloži pisno zaprosilo pristojnemu sodišču => v njem se navedejo vrsta in kratek opis KD, v zvezi s katerim naj bi se hišna preiskava opravljala kraj preiskave natančen opis prostorov in objektov, ki se jih namerava preiskati podpis uradne osebe

- v določenih primerih je mogoče opraviti hišno preiskavo brez odredbe sodišča, če je to neogibno potrebno, da se lahko neposredno prime storilca KD ali da se zavarujejo ljudje in premoženje- preiskavo brez odredbe je mogoče opraviti

če imetnik stanovanja to želi če kdo kliče na pomoč če je treba prijeti storilca KD, ki je bil zasačen pri samem dejanju če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja če je v stanovanju ali kakem drugem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pripeti ali prisilno

privesti ali se je tja zatekel zaradi pregona če gre za neskrite prostore v vozilih

- kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe, morajo o tem takoj podati poročilo preiskovalnemu sodniku, če postopek še ne teče, pa pristojnemu državnemu tožilcu

4. POSTOPEK PRI HIŠNI PREISKAVI4. POSTOPEK PRI HIŠNI PREISKAVI

- 214 - 219- odredba o hišni preiskavi se pred začetkom preiskave vroči tistemu, pri katerem naj se takšna preiskava opravi

pri tem se ga pouči, da ima pravico o hišni preiskavi obvestiti odvetnika, ki je lahko navzoč pri preiskavi

če tisti, na katerega se nanaša odredba o preiskavi zahteva, da je pri preiskavi navzoč odvetnik, se začetek preiskave odloži do prihoda odvetnika, vendar najdalj za dve uri

- pred začetkom preiskave se zahteva od tistega, na katerega se nanaša odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči osebo oziroma predmete, ki se iščejo- s preiskavo se lahko začne tudi brez poprejšnje izročitve odredbe in brez poprejšnje zahteve za izročitev osebe ali stvari

če se pričakuje oborožen odpor če je potrebno, da se preiskava opravi takoj in nepričakovano če se opravi preiskava v javnih prostorih

- pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskujejo ali njegov zastopnik

če je bila preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi, ne sme sodišče opreti svoje odločbe na tako pridobljene dokaze

če se opravi preiskava v prostorih državnih organov, podjetij ali drugih pravnih oseb, se povabi

njihov predstojnik, naj bo pri preiskavi navzoč če se opravi preiskava v vojaškem objektu, se povabi pristojni vojaški starešina, naj bo pri preiskavi

navzoč

OBVEZNOST DVEH PRIČ- pri hišni ali osebni preiskavi morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot prič- priče je treba pred začetkom preiskave opozoriti, da pazijo, kako se preiskava opravlja- priče imajo pravico podati pred podpisom zapisnika o preiskavi svoje ugovore, če mislijo, da vsebina zapisnika ni pravilna- zahteva po navzočnosti prič velja tudi v primeru, ko se opravi hišna preiskava brez odredbe- preiskava se sme opraviti tudi brez navzočnosti prič, če ni mogoče takoj zagotoviti njihove navzočnosti, nevarno pa bi bilo odlašati- če navzočnost prič ni bila zagotovljena, pa za to ni bilo z zakonom opravičenega razloga, sodišče svoje odločbe ne sme opreti na tako pridobljene dokaze

ČAS IN NAČIN HIŠNE PREISKAVE- hišno in osebno preiskavo je treba opraviti obzirno, da se ne moti hišni mir- praviloma se opravlja med 6. in 22. uro- izven tega časa se lahko opravlja le,

če se je v tem času začela, pa se še ni dokončala če gre za okoliščine, ko je mogoče preiskavo opraviti brez odredbe če obstaja nevarnost, da bi zaradi odlašanja bili uničeni sledovi KD ali predmeti

- zaklenjeni prostori, pohištvo ali druge stvari se odprejo s silo samo, če njihov imetnik ni navzoč ali če jih noče prostovoljno odpreti

pri odpiranju se je treba ogibati nepotrebnih poškodb

ZASEG PREDMETOV PRI HIŠNI PREISKAVI- pri preiskavi se zasežejo samo tisti predmeti in listine, ki so v zvezi z namenom preiskave v posameznem primeru- če se pri hišni ali osebni preiskavi najdejo predmeti, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, pač pa kažejo na drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se tudi ti opišejo v zapisniku in zasežejo, o zasegu pa takoj izda potrdilo

to se takoj sporoči državnemu tožilcu, da začne kazenski pregon ti predmeti se takoj vrnejo, če državni tožilec spozna, da ni razloga za kazenski pregon, pa tudi ne

kakšnega drugega zakonskega razloga, da bi se morali predmeti vzeti

ZAPISNIK O HIŠNI PREISKAVI - o vsaki hišni preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpišejo tisti, pri katerem se preiskava opravi, njegov odvetnik, če je navzoč, priče in uradna oseba, ki preiskavo opravlja ter zapisnikar- v zapisnik se vpišejo in v njem natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo

isto se navede tudi v potrdilu, ki se takoj nato izda tistemu, ki so mu bili predmeti oziroma listine zasežene (216/7)

- razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič morajo biti navedeni v zapisniku (218/3) če pa sta priči navzoči, je treba v zapisnik tudi vnesti, da sta bili poučeni o svojih vlogi med preiskavo

- 220/5 => pri zasegu predmetov se navede, kje so bili najdeni, in predmeti opišejo, po potrebi pa se tudi na drug način zavaruje ugotovitev njihove istovetnosti

za zasežene predmete se izda potrdilo - 218/2 => v primeru, ko se preiskava opravi brez odredbe, se ne napravi zapisnik, temveč se imetniku stanovanja takoj izda potrdilo, v katerem se navede vzrok vstopa v stanovanje oziroma v druge prostore

kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe, morajo o tem takoj podati poročilo preiskovalnemu sodniku, če postopek še ne teče, pa pristojnemu državnemu tožilcu

5. NEUSPEŠNA HIŠNA PREISKAVA5. NEUSPEŠNA HIŠNA PREISKAVA

- če se ne najdejo predmeti, zaradi, katerih je bila odrejena- če ni bila opravljena na način, predpisan z zakonom

- sodišče me sme opreti svoje odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s hišno preiskavo, če je bila opravljena (219)

brez pisne odredbe sodišča brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi če ni bilo izpolnjenih pogojev, zaradi katerih bi se smela hišna preiskava opraviti brez odredbe brez navzočnosti prič, pri tem pa niso bili podani opravičljivi razlogi za njihovo odsotnost

OSEBNA PREISKAVA

- zajema pregled oblačil in telesa- sme se opraviti

če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, če je verjetno, da se bodo pri preiskavi našli sledovi in predmeti, ki so pomembni za kazenski

postopek- odredi jo sodišče s pisno odredbo- pred začetkom preiskave se zahteva od tistega, na katerega se nanaša odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči osebo oziroma predmete, ki se iščejo

če jih izroči sam, se ne šteje, da bi bili ti predmeti najdeni in zaseženi pri osebni preiskavi - navzoči morata biti dve polnoletni priči

preiskavo ženske sme opraviti samo ženska tudi za priče se vzamejo samo ženske

- praviloma se opravi v uradnih prostorih- potrebno jo je opraviti po določenem vrstnem redu

najprej se preišče obleka, obutev in perilo, ki ga ima oseba na sebi telesna preiskava se opravi le, če je nujno potrebno

- policisti smejo brez odredbe o preiskavi in brez navzočnosti prič opraviti osebno preiskavo – kumulativna pogoja

ko izvršujejo sklep o privedbi ali ko komu vzamejo prostost če je podan sum, da ima ta orožje za napad, ali sum, da bo odvrgel, skril ali uničil predmete, ki mu

jih je treba vzeti kot dokazilo v kazenskem postopku- kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe, morajo o tem takoj podati poročilo preiskovalnemu sodniku, če postopek še ne teče, pa pristojnemu državnemu tožilcu

1. PREVENTIVNI OZ. VARNOSTNI PREGLED OSUMLJENCA1. PREVENTIVNI OZ. VARNOSTNI PREGLED OSUMLJENCA

- policisti ga opravijo v primeru, ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe- opravlja se neposredno ali s tehničnimi sredstvi - obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se ugotavlja, ali je oseba oborožena oz. ima pri sebi druge nevarne predmete- stop and frisk doktrina iz ameriške judikature => merila za varnostni pregled

posameznik, ki se ga policist ustraši, mora biti tako sumljiv (utemeljeni razlogi za sum), da sproži policistovo zanimanje => objektivni pristop - prepričanje človeka razumne previdnosti, da je poseg primeren

policist se mora upravičeno bati za svojo varnost omejiti se mora zgolj na pretipanje osumljenčevih vrhnjih oblačil (v žepe lahko poseže samo, če

začuti orožje)

ZASEG PREDMETOV

220 - 224- zaseg predmetov je ukrep procesne prisile z dvojno naravo

po eni strani je namenjen zagotovitvi varnosti ljudi po drugi strani pa je tudi ukrep za zagotovitev dokazov

- zasežejo se predmeti, če sta izpolnjena dva alternativna pogoja se morajo po kazenskem zakonu vzeti – obligatorni zaseg utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku – fakultativni zaseg

- zaseg predmetov običajno opravi policija v predkazenskem postopku, ne pa sodišče

- za imetnika predmetov, ki se morajo ali lahko zasežejo, velja izročitvena/edikcijska dolžnost kdor ima take predmete, jih mora na zahtevo sodišča izročiti če noče izročiti predmetov, se sme kaznovati z denarno kaznijo če tega še vedno noče storiti, pa se sme zapreti => zapor traja do izročitve predmetov ali do konca

kazenskega postopka, vendar največ mesec dni - edikcijska dolžnost je relativna => ne velja za vse osebe – za obdolženca, za nesposobne priče, privilegirane priče, zagovornika glede pisnega občevanja z obdolžencem ter za osebe z diplomatsko oz. konzularno imuniteto

prav tako smejo državni organi odkloniti pregled ali izročitev svojih spisov in drugih listin, če mislijo, da bi bila objava njihove vsebine škodljiva za splošne koristi

če odklonijo pregled ali izročitev spisov in drugih listin, odloči o tem dokončno senat podjetja in druge pravne osebe smejo zahtevati, da se ne objavijo podatki, ki se tičejo njihovega

poslovanja

- pri zasegu predmetov se navede, kje so bili najdeni, in predmeti opišejo, po potrebi pa se tudi na drug način zavaruje ugotovitev njihove istovetnosti

za zasežene predmete se izda potrdilo - če se zasežejo spisi, ki se utegnejo uporabiti kot dokaz, se popišejo

če to ni mogoče, se dajo v ovitek in zapečatijo => lastnik spisa lahko pritisne na ovitek tudi svoj pečat

tisti, ki so mu bili spisi zaseženi, se povabi, naj bo navzoč pri odpiranju ovitka če se ne odzove vabilu ali če je odsoten, se ovitek odpre in spisi pregledajo in popišejo v njegovi

nenavzočnosti pri pregledovanju spisov je treba paziti, da za njihovo vsebino ne zvedo nepoklicane osebe

- zaseženi predmeti se izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihova hramba sodišče mora z zaseženimi predmeti ravnati kot dober gospodar

- zaseg predstavlja začasen ukrep => predmeti, ki se med kazenskim postopkom zasežejo, se vrnejo lastniku oziroma imetniku, če se postopek ustavi in ni razlogov, da se vzamejo

PRIDRŽANJE PISEM, BRZOJAVK IN POŠTNIH POŠILJK

- 223- po Ustavi je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil- preiskovalni sodnik sme odrediti, da poštne, brzojavne in druge prometne organizacije pridržijo in proti potrditvi prejema njemu izročijo pisma, brzojavne in druge pošiljke, ki so naslovljene na obdolženca ali ki jih on pošilja, če so podane okoliščine, zaradi katerih se lahko upravičeno pričakuje, da bodo te pošiljke dokaz v postopku- izročene pošiljke odpre preiskovalni sodnik v navzočnosti dveh prič

pri odpiranju je treba paziti, da se ne poškodujejo pečati; ovitki z naslovi pa se shranijo o odpiranju se napravi zapisnik

- če koristi postopka dopuščajo, se sme vsebina pošiljke v celoti ali delno sporočiti obdolžencu oziroma tistemu, na katerega je naslovljena, sme pa se mu pošiljka tudi izročiti- če je obdolženec odsoten, se pošiljka sporoči ali izroči kakšnemu njegovemu sorodniku, če teh ni, pa se vrne pošiljatelju, če ni to v nasprotju s koristmi postopka

RAVNANJE S SUMLJIVI STVARMI

- 225, 226- če se najde pri obdolžencu tuja stvar, pa se ne ve, čigava je, jo organ, ki vodi postopek, opiše in opis razglasi na deski sodišča prve stopnje, na katerega območju obdolženec živi in na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno

v razglasu se pozove lastnik, naj se v enem letu od objave razglasa zglasi, ker bo sicer stvar prodana, denar, ki pa se dobi s prodajo, gre v proračun

- če gre za stvari večje vrednosti, se tak razglas lahko da tudi v dnevne liste- če je stvar pokvarljiva ali če je njena hramba zvezana z večjimi stroški, se proda po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek, denar pa izroči v hrambo denarnemu zavodu

tako je treba ravnati tudi, če pripada stvar pobeglemu ali neznanemu storilcu kaznivega dejanja- če se v enem letu nihče ne oglasi za stvar ali za izkupiček za prodano stvar, se izda sklep, da postane stvar last Republike Slovenije oziroma da gre denar v proračun- lastnik ima pravico, da zahteva v pravdi vrnitev stvari ali izkupička za prodano stvar => zastaranje te pravice začne teči z dnem objave razglasa

POSEBNI UKREPI KOT SREDSTVO ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV

- gre za posebne operativne metode in sredstva – POMS in so zakonsko sredstvo za boj proti najhujšim oblikam kriminala (150, 151, 155 + 155.a)

so odgovor na enakovredne metode delovanja, ki jih uporabljajo na področju organiziranega kriminala

- ne glede na to, da so ti ukrepi nujni v boju zoper organizirani kriminal ter najnevarnejša KD, je vendar treba poudariti, da dosežena raven pravne kulture in zahteva po doslednem varovanju človekovih pravic dovoljujeta uporabo teh ukrepov le pod strogimi pravnimi pogoji

v nasprotnem primeru so nezakoniti in na njihove izsledke ni mogoče opreti sodne odločbe ter so predmet ekskluzije

- posebni preiskovalni ukrepi pomenijo globok poseg v pravico do zasebnosti, hkrati pa odpirajo možnosti zlorab s strani države => zato nezakonita uporaba teh ukrepov pomeni celo katero izmed KD zoper z Ustavo varovane človekove pravice in svoboščine (nezakonito prisluškovanje in snemanje, nezakonita kontrola pisem, nezakonita kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, nezakonito prisluškovanje in opazovanje v tujem prostoru, navidezno dajanje daril in navidezni odkup kot napeljevanje h KD)

- v skladu z veljavnim ZKP glede na subjekt, ki jih ureja, ločimo dve kategoriji POSEBNIH PREISKOVALNIH UKREPOV, in sicer tiste, ki jih odreja:

državni tožilec preiskovalni sodnik

1. POGOJI ZA UPORABO POSEBNIH UKREPOV1. POGOJI ZA UPORABO POSEBNIH UKREPOV

- Evropsko sodišče za človekove pravice opravlja preizkus kršitve pravice do zasebnosti po dvodelnem testu, ki temelji na: 1. načelu zakonitosti in 2. načelu sorazmernosti- Ustavno sodišče RS je kot temeljne pogoje za ustavno dopusten poseg v posameznikovo zasebnost in ki jim

mora slediti tudi ZKP pri uzakonjanju posebnih ukrepov opredelilo specifična opredelitev in določenost v zakonu odločba sodišča, s katero se poseg dovoli omejenost časa izvajanja ukrepa načelo sorazmernost – poseg je nujen za uvedbo/potek kazenskega postopka ali varnost države

2. POSEBNI UKREPI, KI JIH ODREJA PREISKOVALNI SODNIK2. POSEBNI UKREPI, KI JIH ODREJA PREISKOVALNI SODNIK

nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju◦ ta ukrep se izvaja tako, da se prek telekomunikacijskega podjetja policija tajno priključi na

telekomunikacijsko sredstvo nadzorovane osebe ter ji prisluškuje in jo tudi snema kontrola pisem in drugih pošiljk

◦ vzpostavi se nadzor nad poštnimi pošiljkami, katerih vsebina bi lahko imela dokazni pomen◦ če policija oceni, da je vsebina pisma ali druge pošiljke takšna, da bi utegnila biti dokaz v

kazenskem postopku, mora s tem nemudoma seznaniti preiskovalnega sodnika, ki odloči, kako se bo s pošiljko ravnalo

kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost◦ ta ukrep je namenjen odkrivanju storilcev, ki so si pridobili velike denarne zneske z nezakonito

dejavnostjo (mamila, orožje,...) in skušajo tako pridobljeni denar oprati; pri tem pa si prizadevajo, da bi prikrili izvor denarja

prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovoru◦ mali prisluškovalni napad◦ uspešnost te metode je odvisna v veliki meri od sposobnosti osebe, ki je privolila v snemanje

pogovora, da z vprašanji vodi pogovori in ga usmerja tako, da od svojega sogovornika izvleče čim več informacij

◦ v praksi se ta ukrep izvaja največkrat na način, da se osebo, ki je privolila v prisluškovanje in snemanje pogovora, ozvoči => pritrdi se naprava za prisluškovanje in snemanje

◦ kriminalisti, ki izvajajo tak ukrep pa pogovoru prisluškujejo in ga snemajo običajno v bližnjem prostoru ali vozilu

prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore ◦ velik prisluškovalni napad◦ 151 => če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali

pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed določenih kaznivih dejanj, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se bo lahko v točno določenem prostoru pridobilo dokaze, katerih se z milejšimi ukrepi ne bi dalo zbrati oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ljudi, se lahko zoper to osebo izjemoma odredi prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore

◦ ukrep se odredi v zvezi vsemi KD zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev,...◦ z razvojem tehnologije, zlasti z iznajdbo brezžičnega prenosa informacij, so se možnosti

prisluškovanja povečale◦ naprave se lahko namestijo v različne prostore – tam, kjer bo opravljena predaja orožja ali

mamila,...kjer se kriminalci sestajajo, kjer se kriminalci počutijo varne, …

ZAKONSKI POGOJI ZA IZVAJANJE POSEBNIH UKREPOV, KI JIH ODREJA PREISKOVALNI SODNIK- pogoji

če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed KD

če obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja določeno komunikacijsko sredstvo oziroma računalniški sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati

dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi specifičnost okoliščin načelo sorazmernosti (mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov

oz. bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi) odrejeni so bili s pisno odredbo preiskovalnega sodnika na pisni predlog državnega tožilca časovna omejenost ukrepov (prenehati morajo takoj, ko prenehajo razlogi zaradi katerih so bili

odrejeni, vendar najkasneje v zakonsko določenem roku)

- odredijo se lahko samo za kataloška KD KD zoper varnost Republike Slovenije in

njeno ustavno ureditev KD zoper človečnost in mednarodno

pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let

KD ugrabitve KD prikazovanja, posesti, izdelave in

posredovanja pornografskega gradiva KD neupravičene proizvodnje in prometa

z mamili KD omogočanja uživanja mamil KD izsiljevanja KD zlorabe notranje informacije KD nedovoljenega sprejemanja daril KD neupravičenega dajanja daril KD pranja denarja

KD tihotapstva KD jemanja podkupnine KD dajanja podkupnine KD sprejemanja daril za nezakonito

posredovanje KD dajanja daril za nezakonito

posredovanje KD hudodelskega združevanja KD nedovoljene proizvodnje in prometa

orožja ali razstrelilnih snovi KD povzročitve nevarnosti z jedrskimi

snovmi druga kazniva dejanja, za katera je v

zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let => generalna klavzula

- izjemoma, če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost odlašanja, lahko na ustni predlog državnega tožilca preiskovalni sodnik odredi izvrševanje teh ukrepov z ustno odredbo

o ustnem predlogu državnega tožilca preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek pisna odredba mora biti izdana najkasneje v dvanajstih urah po izdaji ustne odredbe za predčasno izvrševanje mora obstajati utemeljen razlog => drugače sodišče ne sme opreti svoje

odločbe na tako pridobljene podatke in informacije

TRAJANJE UKREPOV- trajanje teh ukrepov je časovno omejeno => pomenijo globok poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine- izvajanje ukrepov lahko traja največ en mesec- iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakič za en mesec, vendar skupno največ šest mesecev

za ukrep prisluškovanja in opazovanja v tujem stanovanju pa skupno največ tri mesece

3. POSEBNI UKREPI, KI JIH ODREJA DRŽAVNI TOŽILEC3. POSEBNI UKREPI, KI JIH ODREJA DRŽAVNI TOŽILEC

- ti ukrepi predstavljajo odstop od načela sodnega nadzora- gre za moralno-etični problem sodelovanja države pri KD, za vprašljivo uporabo zvijače s strani države ter za veliko nevarnost zlorab

ukrep navideznega odkupa ukrep navideznega sprejemanja daril ukrep navideznega dajanja daril ukrep navideznega jemanja podkupnine ukrep navideznega dajanja podkupnine ukrep tajnega delovanja ukrep tajnega opazovanja

POGOJI ZA IZVAJANJE POSEBNIH UKREPOV, KI JIH ODREJA DRŽAVNI TOŽILEC- pogoji

mogoče je utemeljeno sklepati, da je določena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kataloško naštetimi KD

dovoli jih državni tožilec s pisno odredbo na podlagi obrazloženega predloga policije odredba se nanaša zgolj na enkraten ukrep prepoved nedovoljene policijske provokacije => ukrep ne sme biti izvršen tako, da bi izzval

kriminalno dejavnost

- ukrepe navideznega odkupa, navideznega sprejemanja/dajanja daril in navideznega sprejemanja/dajanja podkupnine jih povezujemo s pojmom policijska provokacija/entrapment

so svojevrstni ukrepi – metoda policijske provokacije ne gre za golo zbiranje dokazov => gre za moralno-etično vprašljivo zvijačo/prevaro, ki jo uporablja

policija pri odkrivanju KD- moralno etični problem je v tem, da je država pri izvajanju teh ukrepov neposredno udeležena pri izvršitvi KD- policija ima zakonsko pooblastilo, da nekoga napeljuje h KD samo zato, da bi ga potem razkrila kot njegovega storilca- dolžnost tistega, ki tak ukrep izvaja je, da navidez sodeluje, kajti motiv policije je odkrivanje storilcev KD, ki so se spontano, neodvisno od vpliva provokatorja, odločili, da storijo KD- zakon izrecno poudarja, da pri izvrševanju tega ukrepa policisti ne smejo izzivati kriminalne dejavnosti => razvili dve teoriji/testa

subjektivna teorija => ali je kriminalno dejavnost izzvala osumljenčeva kriminalna predispozicija – njegov odnos, pripravljenost, motiv ali namen, da stori KD

objektivna teorija => presojati je treba, ali bi ukrep na način, kot je bil izveden, napeljal k storitvi KD osebo, ki tovrstnega KD sicer ne bi bila pripravljena storiti

◦ ali bi ukrep napeljal k storitvi tudi osebo, ki spoštuje zakon◦ presoja se s stališča hipotetičnih lastnosti povprečnega državljana

- objektivno-subjektivna merila (takšni koncepciji sledi ZKP) => prepoveduje nedovoljeno policijsko provokacijo, hkrati pa kot poglavitno merilo navaja objektivni test

UKREP TAJNEGA DELOVANJA => GLEJ 155.a ČLEN !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!