[email protected] sreda, 24. februarja 2010 Dnevnik 31 Dnevnik datum 24. 2. 2010 ura 11.30 Barva CYMK stran 31 prosti èas Zdraviliki in wellness turizem Brez vseh meja in brez predsodkov Tina Hiar Po lanski decembrski ukinitvi vi- zumov za državljane Makedonije, Srbije in Črne gore se veliki dan v prihodnjih mesecih obeta tudi dr- žavljanom BiH. V ta namen bodo Skupnost slovenskih naravnih zdra- vilišč (SSNZ), podjetje Metropola Media International in Kompas Sa- rajevo sredi aprila priredili turis- tični forum v okviru bilateralnega srečanja dveh držav, ki se bo od- vijalo že četrtič, drugič v Sloveniji. Cilj projekta Bilateralni dnevi SI.BA bo še bolj okrepiti že ob- stoječe odnose med državama sko- zi sodobne družbene usmeritve, kot so turizem, zdravje, kultura, moda in lepota. Uradni program bo ob- segal turistični forum, predstavitve blagovnih znamk, družabno-gos- podarske in medijsko-promocijske aktivnosti ter spremljevalni pro- gram z revijami visoke mode, kul- turno-glasbenimi gosti in izborom za obraz Beauty Weekenda Portorož 2010. Gostitelji turističnega foruma, ki bo v luči vizumske ukinitve za državljane BiH potekal od 15. do 18. aprila, bodo Terme Krka, Zdra- vilišče Radenci in hotel Kempinski Palace Portorož, vodeni študijski obiski pa bodo potekali v Šmar- jeških Toplicah, na gradu Otočec, Dolenjskih Toplicah in Zdravilišču Radenci. S predvidenima slavno- stnima govornikoma in častnima gostoma Marjanom Hribarjem, di- rektorjem direktorata za turizem, in Zdravkom Begovićem, ambasador- jem BiH v Sloveniji, ter kratkim predavanjem gospoda Igorja An- tauerja, generalnega sekretarja Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije, se bo na temo gospodarski izzivi v turizmu v mestu rož končal s forumom ozi- roma s tako imenovanim work- shopom v Kongresnem centru ho- tela Kempinski Palace Portorož. Slovenska zdravilièa so najmoèneji turistièni steber »Namen turističnega foruma bo predstavitev slovenskega turistič- nega gospodarstva in znotraj tega tudi Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, ki združuje petnajst na- ravnih zdravilišč. Predstavili se bo- mo s ponudbo, za katero menimo, da je zelo perspektivna na področju nekdanje Jugoslavije, saj velik del aktivnosti že izvajamo na srbskem trgu, medtem ko jih na bosanskem še ne. Zaradi padca vizumov v Makedoniji, Črni gori in Srbiji smo nekaj aktivnosti pripravili že konec minulega leta, zaradi pričakovane ukinitve vizumov za državljane BiH pa posledično pričakujemo njihovo povečano zanimanje po potovanjih v Slovenijo. V turističnem forumu smo videli svojo veliko priložnost, zato smo se kot partner odločili, da sodelujemo pri tem projektu. Slo- venska zdravilišča namreč veljajo za paradnega konja, saj predsta- vljajo najmočnejši turistični steber v Sloveniji. Ustvarijo kar tretjino vseh prenočitev oziroma, če povem v številkah, 2,7 milijona prenočitev na letni ravni. Ta podatek kaže izjemno moč in organiziranost, ki ju drugi turistični segmenti ni- majo,« je pojasnil Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih na- ravnih zdravilišč. Slovenska zdravilišča so orga- nizirana že več kot petdeset let, skupnost obstaja od leta 1957, ko se je osem članic dogovorilo, da bodo svoje interese, ki temeljijo na tra- diciji in izkušnjah balneologije, kli- matologije in talasoterapije, zdru- žili in nadgrajevali s skupnimi moč- mi. V nekaj letih je to število zraslo na petnajst članic oziroma trinajst podjetij. Število postelj v hotelih je z 2000 enormno zraslo na 8700, poleg tega pa imajo danes še apar- tmajska naselja, ki zapolnjujejo še 1500 enot v posteljah in 4000 mest v kampih. Številke govorijo o moči in predvsem pomenu zdravilišč v vsej slovenski turistični ponudbi. Atraktivne ponudbe za vse okuse »Najverjetneje tudi zgodovinski vi- dik in nostalgija predstavljata tisto, kar nas je nekoč združevalo in nato razdružilo v skupni državi. Dejstvo je, da se lahko človek v zdraviliščih regenerira, saj omogočajo vrhun- sko storitev na medicinskem po- dročju oziroma rehabilitacijo. Ne nazadnje gre tudi za atraktivno ponudbo, ki z vpeljavo številnih novosti družinam predstavlja zelo aktivne in raznolike počitnice. Gre za zelo privlačne ponudbe, ki vse- bujejo širok spekter, od zunanjih kopališč, adrenalinskih spustov po toboganih, eksotičnih masaž, ar- juvedske medicine ter celo učenje deskanja na valovih in indijansko vas. Tovrstni oddih je namenjen tako tistim, ki si želijo sprostitve in imajo željo po razstrupljanju svo- jega telesa, kot tudi tistim, ki si želijo adrenalina in zabave. Še več, Rogla na primer kot klimatsko zdra- vilišče predstavlja idealno bazo za priprave vrhunskih športnikov. Tam imajo celo hipobarično sobo, ki simulira trening in bivanje na 4000 metrih nadmorske višine,« je ar- gumente, na katere stavijo tudi pri gostih iz BiH, med katerimi med uspešnimi podjetniki in mladimi obstaja velika kupna moč, naštel Altbauer. Pojasnil je, da gospodarska kriza ni obšla niti zdravilišč, čeprav so edini segment turizma, ki je lani najbolj uspešno posloval. V lan- skem letu so namreč zabeležili en odstotek več prihodov in preno- čitev, kar je za krizno leto, v ka- terem so mnogi beležili negativne rezultate, velik uspeh in še en argument več, da delajo kakovo- stno. Leto 2008 v turizmu rekordno leto Slovenska naravna zdravilišča so v zadnjih petih letih vložila preko 260 milijonov evrov v izgradnjo in ob- novo novih objektov ter v kadrovske specializacije. Gostje tako prihajajo v nov wellness center v Laškem, konec leta 2008 v novozgrajen hotel Balnea v Dolenjskih Toplicah, nov hotel na Ptuju, nov wellness center v Termah Topolšica (odprtje bo spomladi 2010), prenovljen hotel Izvir v Zdravilišču Radenci, v novo zimsko termalno riviero v Termah Čatež, nov Ayurveda center v Li- feclass Hotels & Resorts v Por- torožu, prenovljeni hotel Svoboda v Strunjanu (odprtje bo spomladi 2010) ter v Terme Olimia s pre- novljenim hotelom Breza in z wel- lnessom Orhidelia, ki je prejel no- minacijo za uvrstitev med deset najbolj prestižnih arhitekturnih wellness objektov na svetu. »Če se primerjamo z Italijani, smo že daleč pred njimi, kar pa zadeva primerjave z Avstrijo, smo absolutno konkurenčni, kajti naša ponudba storitev je za 20–30 od- stotkov cenejša od njihovih. Šte- vilke kažejo, da je razmerje med domačimi in tujimi gosti 61 proti 39 odstotkov. Med tujimi gosti pre- vladujejo Italijani, Avstrijci in Hr- vati, sledijo Nemci, Rusi in gostje iz Srbije,« je pojasnil direktor Skup- nosti slovenskih naravnih zdravi- lišč. Po podatkih iz leta 2009 so Terme Čatež na letni ravni ustvarile 32 milijonov evrov prometa in 4,5 milijona evrov dobička, zaradi naj- več vodnih površin, skupnih bi- valnih enot (postelj) in raznolike ponudbe pa po ekonomski moči veljajo za najmočnejše slovensko zdravilišče. Sledijo mu Terme Oli- mia in Moravci, Altbauer pa kot zelo atraktivne turistične ponudbe izpostavlja še Rogaško s svojo zdra- vilno vodo Donat Mg, Radence kot tradicionalno zdravilišče ter seveda Portorož z novo svetovljansko po- dobo in hotelom Kempinski Palace (ki sicer ni član SSNZ, vendar gostje v neposredni bližini uporabljajo termalni in wellness center Li- feclass Hotels & Resorts), ki pred- stavlja magnet za tiste, ki imajo večjo kupno moč. • • • • • • • • • • • • • •• Èe se primerjamo z Italijani, smo e daleè pred njimi, kar pa zadeva primerjave z Avstrijo, smo absolutno konkurenèni. • • • • • • • • • • • • • •• Igor Antauer, generalni sekretar Zdruenja delodajalcev obrti in podjetnitva Slovenije