1 1.2 OBVEZNOSTI DIJAKA NAČIN , OBLIKA PREVERJANJA OBVEZNOSTI IN KRAJ IZDELAVE IZDELKA VSEBINA ROK ODDAJE GRADIVA IN OPOMBA Seminarske naloge ali daljši esej Domač izdelek LASTEN IZBOR AVTORJA IN BESEDILA (Na podlagi predstavljenih naslovov iz spiska fil. Literature) Prvi teden v decembru v tekočem šolskem letu (izključno) Eseja (dva v šolskem letu) - Šolska izdelka Po izboru en esej z antične filozofije ( Platon ali Aristotel) in Po izboru en esej z novoveške filozofije (Descartes, Nietzsche ali Sartre) I. esej: Drugi teden januarja v tekočem šolskem letu (izključno) II. esej: prvi teden marca v tekočem šolskem letu (izključno) Test logika in metodologija Šolski izdelek enkrat Tretji teden oktobru v tekočem šolskem letu (izključno) Ustno preverjanje, Pri pouku – Šolski izdelek Antična filozofija PRVO poletje: na podlagi lastno izbranega datuma (v tekočem šolskem letu: (izključno !) Ustno preverjanje, pri pouku – Šolski izdelek Sholastična in novoveška ter sodobna filozofija DRUGO poletje: na podlagi lastno izbranega datuma (v tekočem šolskem letu: (izključno !) Nastop, ustno, pri pouku – Šolski izdelek Na podlagi predstavljenih naslovov iz spiska fil. literature PRVO IN DRUGO polletje: na podlagi lastno izbranega datuma (v tekočem šolskem letu: (izključno !)
39
Embed
1.2 OBVEZNOSTI DIJAKA - ssjj.splet.arnes.sissjj.splet.arnes.si/files/2011/10/filozofija.pdf · Po izboru en esej z antične filozofije ( Platon ali Aristotel) in Po izboru en esej
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
1
1.2 OBVEZNOSTI DIJAKA
NAČIN , OBLIKA
PREVERJANJA
OBVEZNOSTI IN
KRAJ IZDELAVE
IZDELKA
VSEBINA ROK ODDAJE
GRADIVA IN
OPOMBA
Seminarske naloge ali
daljši esej
Domač izdelek
LASTEN IZBOR
AVTORJA IN BESEDILA
(Na podlagi predstavljenih
naslovov iz spiska fil.
Literature)
Prvi teden v decembru v
tekočem šolskem letu
(izključno)
Eseja (dva v šolskem letu)
-
Šolska izdelka
Po izboru en esej z antične
filozofije
( Platon ali Aristotel)
in
Po izboru en esej z
novoveške filozofije
(Descartes, Nietzsche ali
Sartre)
I. esej:
Drugi teden januarja
v tekočem šolskem letu
(izključno)
II. esej:
prvi teden marca
v tekočem šolskem letu
(izključno)
Test logika in metodologija
Šolski izdelek
enkrat Tretji teden oktobru
v tekočem šolskem letu
(izključno) Ustno preverjanje,
Pri pouku –
Šolski izdelek
Antična filozofija PRVO poletje:
na podlagi lastno
izbranega datuma
(v tekočem šolskem letu:
(izključno !)
Ustno preverjanje, pri
pouku –
Šolski izdelek
Sholastična in novoveška
ter sodobna filozofija DRUGO poletje:
na podlagi lastno
izbranega datuma
(v tekočem šolskem letu:
(izključno !)
Nastop, ustno,
pri pouku –
Šolski izdelek
Na podlagi predstavljenih
naslovov iz spiska fil.
literature
PRVO IN DRUGO
polletje:
na podlagi lastno
izbranega datuma
(v tekočem šolskem letu:
(izključno !)
2
10. UČBENIKI, LITERATURA IN GRADIVA ZA DIJAKE:
a) Učbenika:
Področje: LOGIKA Z METODOLOGIJO: JERMAN, Frane: FILOZOFIJA/ poglavje: Logika
in metodologija. DZS,Ljubljana 1992, tudi ostale izdaje.
Področje: SPLOŠNIH IN DOLOČENIH FIL. VSEBIN: MIŠČEVIĆ, NENAD. FILOZOFIJA
ZA GIMNAZIJE1[1]. CANKARJEVA ZALOŢBA, LJUBLJANA, 2002.
b) Filozofska literatura2[2]:
DVE IZBRANI BESEDILI IZ SPISKA ZA FILOZOFSKO BRANJE /OBSEG: cca. 30 – 40
strani ali zaključene vsebine v enakem obsegu/
ŢLAHTIČ, JOŢE. IZBOR FILOZOFSKIH BESEDIL3[3], INTERNO GRADIVO. SVŠGL,
2002, 2004, 2006.
c) Slovarji, leksikoni in repetitoriji4[4]:
SO NAVEDENI V SPISKU LITERATURE, KI JE RAZPOLOŢLJIV PRI DIJAKU –
POOBLAŠČENCU V RAZREDU; TUDI V VSAKI ŠOLSKI KNJIŢNICI.
d) gradiva predavatelja:
RAZNA FILOZOFSKA STROKOVNA LITERATURA, GRADIVA IN INFORMACIJE S
ŠTUDIJSKIH SKUPIN,
SEMINARSKA GRADIVA SEMINARJA OODDELKA ZA FILOFOFIJO FF V
LJUBLJANAI
ZA INTERDISCIPLINARNE POVEZAVE USTREZNA LITERATURA, DRUGA
FILOZOFSKA LITERATURA V SLOVENSKEM JEZIKU, NAMENJENA DIJAKOM
ZA BRANJE IN PISANJE ESEJEV ALI IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE TER
USTNO NASTOPANJE
1[1] UČBENIK SI DIJAKI PRESKRBIJO SAMI.
2[2] FILOZOFSKA BESEDILA DIJAKI DOBE V ŠOLSKIH ALI SPLOŠNIH
KNJIŢNICAH.
3[3] BESEDILO JE USKLAJENO S PRENOVLJENIM UČNIM NAČRTOM PREDMETA,
LITERATURA JE USKLAJENA S POTREJENIM, VELJAVNIM UČBENIKOM.
3
NAČRT PODAJANJA FILOZOFSKIH TEM IN NJIHOVA
RAZPOREDITEV
ČASOVNICA , OPREDELITEV TEM IN OBVEZNOSTI PRI PREDMETU
Okvirni
datum
izvajanja
vsebin
Teme in
vsebine
Ustno
preverjanje,
pisanje ali
oddaja
naloge
Prvi sklop:
Od
07. 09.
do
20. 10.2011
Uvodne vsebine
1. Logika in metodologija
1.1. Razvoj logike
1.2. Stavčna logika, antična stavčna
logika, teorija pojmov
1.3. Pojmovanje in definiranje
znanosti, temeljni znanstveno-
metodološki pojmi
1.4. Metode sklepanja
Test logika
Od
18. – 22. 10.
2011
Drugi sklop:
Od
25.10
do
20.12. 2011
2. Antična grška filozofija
9.4 razumvanj antičnih grških besedil
9.5 Protagora ( relativnost, veliki govor)
9.6 Parmenid (Fragmenti)
9.7 Platon : Drţava, (izbrana
poglavja (segmenti))
9.8 Aristotel: Nikomahova
etika , (izbrana poglavja (segmenti)).
9.9 pridobitev predstave o nastajanju
zahodne civilizacije, mišljenja, kulture,
znanosti, prava ipd.
Ustni nastopi iz vsebin
antične
filozofije in
sholastike
potekajo od začetka
novembra 2011
do konca februarja
2012
4
Oddaja seminarske naloge
ali obseţnega eseja
SE OPRAVI OSEBNO IN
PRI REDNI URI,
zakasnele izdelke lahko oddajo
dijaki koncem marca 2011.
POTEKA LE V
obdobju
od 06. 12. 2011
do 10. 12. 2011
Tretji sklop:
od
20.12.
2011
do
14. 01.
2012
3. Filozofije religij, evropska
srednjeveška sholastika in
renesančna filozofija
3.1 filozofije religij
3.2 judovstvo,
3.3 arabska filozofija in islam,
3.4 kitajska filozofija,
konfucionizem, taoizem
3.5 Predstavitev pomena sholastike,
njen nastanek in vzrast
krščanske teologije, luteranstvo,
3.6 Avguštin, Tomaţ Akvinski
3.7 Renesansa,
3.8 G. Bruno in pojmovanje
vsolja – brezmejnost in
3.9 N. Kopernik, kopernikanski
obrat,
3.10 Nastanek evropske
renesanse in obravnava
nekaterih avtorjev in njihovih
pogledov na svet ( Bruno,
Mirandola, Luther, razvoj
znanosti in evropska
renesansa,Trubar)
Ustni nastopi iz vsebin
antične
filozofije in
sholastike potekajo od začetka
novembra 2009
do konca februarja
2010
5
Od
10.01.2012
do
14.01.2012
Pisanje prvega eseja iz vsebin
antične filozofije
Od
11.01.2012
do
14.01.2012
Četrti
sklop:
od
17.01.
2011 do
Konca
marca
2011
4. Novoveška filozofija,
racionalizem, empirizem
Descartes Rene: Meditacije,
(izbrana poglavja (segmenti))
prepoznavanje duuhovnosti,
racionalnosti in dualnosti
človeka;
Razumevanje trditve:
“Mislim, toraj sem.”
(izbrana poglavja
(Meditacije, segmenti in
primeri iz literature))
2. Locke, indukcija, pomen človekovih
čutil, ratio, vzgoja;
3. Hume, nastajanje pojmov in
njihovo pojmovanje, (izbrani
poglavji (segmenti))
Ustni nastopi iz vsebin
Novoveške in
sodobne
filozofije
potekajo od začetka
marca 2012
do konca maja 2012
Peti sklop:
od od
17.01.
2012 do
Konca
marca
2012
5. Razumevanje
Nitzschejevega višjega
človeka
9. F. Nietzsche, obravnava
besedila: Tako je govoril
Zaratustra, 10. Obravnava vsebin: Višjega človeka
11. Obravnava pomena kreposti in vi
višjih smotrov,
12. Obravnava izbranih poglavij
(segmenti))
Ustni
nastopi iz vsebin
Novoveške in
sodobne
filozofije
potekajo od začetka
marca 2011
do konca maja 2012
6
Šesti
sklop:
od od
17.01.
2012 do
Konca
marca
2012
6. Razumevanje Sartrovega
človka in svobode
1. J.P. Sartre, Pojmovanja
človekove svobode
2. človekovega večdimenzionalnega
eksistiranja in
3. pojmovanja človeka kot
odgovornega za lastna ravnanja.
izbrana poglavja (segmenti))
Ustni nastopi iz vsebin
Novoveške in
sodobne filozofije potekajo od
začetka marca 2011
do konca maja 2011
Od
01.03.2012
do
04.03.2012
Pisanje drugega eseja iz
vsebin
Novoveške filozofije
Od
07.03.2012
Do 11.03.2012
do
11.03.2012
Od
05. 04.2012
do
08.04.2012
Rezervni datum pisanja enega od esejev
POTEKA ZA VSE DIJAKE z
opravičljivim razlogom
(boleze, športni nastop ipd.)
Od
04. 04.2012
do
08.04.2012
Od
04. 2012
Do
11.06.2012
Zaključevanje in
izboljševanje ocen
poteka za
Od 16.05.2012
do 11.06.2012
7
12. Dijakovo gradivo in navodila za delo pri
predmetu filozofija V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 Priloga 1
A) ZA VSE DIJAKE VELJAJO PRAVILA OCENJEVANJA SKLADNO S ŠOLSKIM
PRAVILNIKOM IN ZAKONOM.
B) PRIPOROČLJIVO JE, DA DIJAKI V RAZREDU OBLIKUJEJO DATUMSKI SPISEK
PREVERJANJA. PREVERJANJE PREDSTAVLJA VODENJE DIALOGA NA
ZASTAVLJENA VPRAŠANJA ALI TRDITVE OBRAVNAVANE VSEBINE (oţje ali
širše).
C) DIJAKI SE OBVEZNO UDELEŢIJO KONZULTACIJ ZA: 1. PRIPRAVE
SEMINARSKIH NALOG IN IN 2. IZVEDBO USTNEGA NASTOPA; ZA
UDELEŢBO NA KONZULTACIJI PREJMEJO UČITELJEV PODPIS . Za obisk priprav
sem. Naloge na ocenjevalni list sem. Naloge in za ustni nastop na ocenjevalni list za ustni
nastop.
D) IZBOLJŠEVANJE OCENE JE ŢELJENO IN PRIPOROČLJIVO OPRAVITI ČIMPREJ
(predvidoma v naslednjem srečanju).
E) Dijaki vodijo tudi osebno redovalnico pri predmetu. Ta je v tabelarični obliki zapisana na
notranji strani začetne platnice zvezka.
F) DIJAKI ODDAJO ZA ZBIRANJE OSEBNE DOKUMENTACIJE MAPO. TO Z VSEM
GRADIVOM IN IZDELKI PREJMEJO OB ZAKLJUČKU celotne OCENE dela OB
KONCU ŠOLSKEGA LETA.
G) PRI POUKU dijaki OBVEZNO UPORABLJAJO LASTEN ZVEZEK, FIL. GRADIVA in
OSEBNE ZAPISKE. ZVEZEK NOSI NJIHOVO IME IN PRIIMEK. VANJ VLOŢIJO
NAVODILA IN JIH UPORABLJAJO.
H) VSA ODPRTA VSEBINSKA IN FORMALNA VPRAŠANJA NASLAVLJAJO DIJAKI
NA UČITELJA FILOZOFIJE.
I) V PRIMERU NERAZUMEVANJA VSEBIN ALI ODPRTIH DILEM DIJAKI TE
IZPOSTAVIJO IN JIH SKUPAJ Z UČITELJEM REŠUJEMO V RAZREDU.
J) PRISOTNOST DIJAKOV PRI POUKU JE NUJNA, SKLADNA S ŠOLSKIMI PRAVILI, je
obvezna.
K) INDIVIDUALNE POSEBNOSTI, POSEBNE POTREBE DIJAKOV IN DILEME TER
ETIČNA IN PODOBNA VPRAŠANJA REŠUJEMO INDIVIDUALNO IN NA
KONZULTACIJAH, LAHKO TUDI V SODELOVANJU S STARŠI ALI V SKUPINI
DIJAKOV. Vsebine se morajo nanašati na predmet.
L) ZAVEDATI SE VELJA, DA JE FILOZOFIJA TEMELJNA, ZELO SPLOŠNA IN JO JE
MOŢNO POVEZOVATI Z MNOGIMI DRUGIMI STROKAMI.
8
M) DIJAKI, KI BODO AKTIVNO SODELOVALI V MEDPREDMETNIH POVEZAVAH
(FRANCOŠČINA, ANGLEŠČINA, UMETNOST) PRIPADAJO ZA OPRAVLJENO DELO
OCENE. VSE AKTIVNOSTI MORAJO BITI PISNO DOKUMENTIRANE. ZA
AKTIVNOSTI IN NJIHOVO TVORNOST SO NUJNE KONZULTACIJE.
N) FILOZOFIJA JE TUDI ETIČEN PREDMET. Ravnanje dijaka pri predmetu je sestavni del
dela pri predmetu.
O) POSAMEZNE ALI ZAKLJUČNE OCENE BODO VPISANE V REDOVALNICO LE OB
NAVZOČNOSTI DIJAKA. Če bo dijak na dan vpisovanja ocen manjkal, se oglasi za vpis
naslednjič ali zve za oceno, ki bo vpisana v času konzultacije.
12.1 PRIPOMOČKI, LITERATURA TER GRADIVA in
SODELOVANJE DIJAKOV S ŠOLSKO KNJIŽNICO
P) V šolski knjiţnici prejmejo dijaki in dijakinje navodila za delo pri predmetu;
Q) GRADIVO: F. Jerman, Logika z metodologijo (dijaki prejmejo v razredu po en izvod in
ga kopirajo)
R) Filozofski priročnik (dijaki prevzamejo v septembru v šolski knjiţnici; istega koncem
šolskega leta ga vrnejo v knjiţnico, pridobijo potrdilo o vrnitvi in ga predloţijo učitelju
filozofije)
S) Učbenik: Miščević, Kante, Filozofija za gimnazije (dijaki prevzamejo v šolski knjiţnici ali
ga nabavijo sami)
T) Druga gradiva za sem. nalogo in ustni nastop (dijaki prevzamejo v šolski knjiţnici ali
splošnih knjiţnicah ali naročijo kot medbibliotečno izposojo; iščejo sami !) spiski izbora
literatura bon a razpolago v zadnjem tednu meseca septembra.
Zvezki:
U) ZVEZEK (obvezen; za beleţenje šolske snovi in pisanje domačih vaj; 80 strani)
V) MAPA (obvezna; razume se jo kot osebna dokumentacijska mapa, spravljena je v šoli,
vanjo zbiramo in vlagamo vsa dijakova gradiva, izdelke in drugo, nastaja med šolskim letom;
dijak jo ob zaključeni oceni prejme);
W) ESEJSKE DOMAČE NALOGE, so obvezna priprava in predstavljajo sestavni del pisanja
eseja;
X) SEMINARSKA NALOGA (kot izdelek je obvezna, navodila za izdelavo in kriteriji
ocenjevanja sta v pričujočem gradivu;)
Y) ŠOLSKA IZDELKA; (dva eseja s spremljajočimi domačimi vajami;)
Z) TUDI IZDELANI PLAKATI IPD.
9
BB) OSEBNA REDOVALNICA DIJAKA Priloga 2
Dijak: razred:
VSEBINA OCENA PODPIS
UČITELJA
POPRAVLJENA
OCENA IN
PODPIS
UČITELJA
OPOMBA /
ZAZNAMEK
Test
LOGIKA IN
METODOLOGIJA
SEM. NALOGA
PRVO
USTNO
PREVERJANJE
ANTIČNA FIL.
SKUPNA
OCENA
ESEJEV
USTNI
NASTOP
DRUGO
USTNO NOVOVEŠKA
FIL.
SKUPNA
zaključena
OCENA
Redovalnico dijak/inja prilepi na notranjo stran platnice zvezka. Veljajo le ocene s
podpisi. Predloţi jo dijak pri vsakem odgovarjanju za ocenu ali vpisu ocene pisne
naloge.
10
ČASOVNICA TEM IN OBVEZNOSTI DIJAKOV
PRI PREDMETU FILOZOFIJA Priloga 3
Vsebine
in sklopi 12.2 Teme in
vsebine
Ustno
preverjanje,
pisanje
esejev ali
oddaja naloga
Prvi sklop:
Uvodne vsebine
1. Logika in metodologija
4.1. Pomen filozofije, filozofija in razvoj logike
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE TESTA (so predstavljena iz testa) :
FORMALNI DEL NAVODIL:
37
Pišite čitljivo in izključno s kulijem ali nalivnikom; dovoljena je modra, črna ali zelena barva.
Izpolnite rubrike: šola s kraticami šole, razred- rubriko le obkroţite, zapišite z velikimi –
prepoznavnimi tiskanimi črkami priimek in ime, enako tudi datum pisanja testa.
Na koncu testa izdelek podpišite.
Popravljajte tako, da se more razpoznati napačen in vaš popravljen odgovor POVSEM
JASNO.
Odgovorov, za katere menite, da so napačni ne brišite z belilom ali laki, jasno ga le najmanj
trikrat
prečrtajte z istim pisalom, kot rešujete test.
Test je sestavljen iz 20. vprašanj, pri katerih je moţno zbrati 21 točk.Točkovanje testa je bilo
razloţeno na pripravah in ponavljanju.
VSEBINSKI DEL NAVODIL:
Vprašanja preberite počasi in temeljito. Upoštevajte navodila povsod tam, kjer so ob nalogi dodatno zabeleţena. Z navodili doseţete temeljitejše razumevanje zastavljene naloge.
Odgovarjajte le na zastavljeni del vprašanj; z nepotrebnim dodatnim odgovarjanjem in dodatnimi informacijami vsebine
odgovora ne obremenjujte.
Odgovori naj bodo smiselni in jasni – enoznačni, vezani le na vsebino, naj bodo nedvoumno zapisani v besedi ali simbolih,
enako tudi narisani ali izraţeni - povedani v stavku. Vsi prikazi morajo biti zapisani - označeni z jasnimi, logiškimi simboli, kot terja naloga.
Če na vprašanje odgovora ne znate, potem ga preskočite in nadaljujte z naslednjim odgovarjanjem. Na koncu se vrnite na neodgovorjena vprašanja in jih skušajte rešiti.
Pojasnila med pisanjem testa nudi le učitelj. VELIKO USPEHA.
38
12.9 KRITERIJI USTNEGA PREVERJANJA:
ODLIČNA OCENA: zastavljen problem dijak/inja razume natančno, zna ga razloţiti in
povezati s prebranim in interpretiranim avtorjevim besedilom, zastavi si vprašanje in ga
uspe postaviti tudi z drugega izhodišča, odpira o problemu primerljive, tudi druge, lahko
alternativne in kritične vsebine in razmišljanja vzročno-posledično; vodi z učiteljem dialog in
navaja argumente za svojo trditev; jezikovno je dialog bogat. Terminologija je relevantna,
obvladana.
Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so sproti izdelane.Dijak ob preverjanju predloţi zvezek.
PRAVDOBRA OCENA: problem dijak/inja delno razume, obravnavanega besedila in
njegove interpretacije ne pozna najbolje, razlaga problema je splošna, meji na površno –
nedosledna, celoto obravnavanega besedila pozna le interpretiranje v širši kontekst je slabše,
zaključka sam dijak/inja ne naredi; jezikovno je dialog lahko zelo bogat. Terminologija je
delno obvladana.
Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so sproti izdelane. Dijak ob preverjanju predloţi zvezek.
OCENA DOBRO: Dijak pozna besedilo s pomanjkljivostmi, pozna učiteljevo
interpretacijo in si z zapiskov lahko pomaga, poznavanje podrobnosti in soodvisnosti je
pomanjkljivo in s tem interpretativne in miselne sinteze ne dosega. Jezikovno je dialog
okrnjen, nedosledno je izraţanje misli in enako pomanjkljiv je tudi sklep. Jezikovno je dialog
šibek. Terminologija in besedje nista obvladana.
Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so delno – skromno izdelane, ne manjkajo. Dijak ob
preverjanju predloţi zvezek.
ZADOSTNA OCENA: Besedila dijak ne pozna, lastni zapiski so pomanjkljivi do mere, ko
si z njimi ne more pomagati. Delno je dijaku/inji je prisotnih v vedenju le nekaj beţnih
vsebin, problem s teţavo in delno razume, ga delno ugotovi, tudi zgreši; dijaka/injo je nujno
ob razmišljanju in vodenju dialoga usmerjati, mu nuditi pomoč pri navezovanju na
zastavljeno vprašanje in usmerjati terminološke elemente. Jezik je skromen, nedorečen in
misel ne odseva odgovarjanja in vsebine ter problema dovolj jasno. Terminologija ni predmet
dialoga.
Zvezek dijak ima in je delno urejen, naloge so delno izdelane. Dijak ob preverjanju predloţi
zvezek.
NEZADOSTNA OCENA: Obravnavanega besedila in šolskih interpretacij dijak ne pozna,
problema ne razume in ga ne zna razloţiti, jezik dialoga je skromen, dialoga ni moţno
vzpostaviti, terminologija ne ustrezna vsebini in problema dialoga, izpostavlja neterjane in
nedoločene probleme, ki se jih spominsko loteva - navaja a so ti izven konteksta, jezik
siromaši, sinteze na podlagi zastavljenega problema ni relevantna. Terminologija ni predmet
dialoga. Vsebine preteţno ne pozna, tudi lahko pove, da: “ nezna ali da ni pripravljen”, celo,
da ne bo odgovarjal”.
Dijak ob preverjanju predloţi zvezek. Če zvezka ni - nima ali je pomanjkljiv ali neurejen, če
nalog dijak preteţno nima, kljub temu sme odgovarjati.
39
Pomembno:
Ustno preverjanje je lahko napovedano. Datumski spisek se izdela v začetku polletja.
Dijak, ki rok zamudi bo preverjan brez napovedi. Za pravočasno napovedano ustno
preverjanje skrbijo dijaki individualno.
Popravljanje ocen: popravljanje ustnih in pisnih ocen se izvede skladno z drţavnim in
šolskim pravilnikom.
Vsa gradiva, ki jih dijak prejme, so njegova last in jih ima hranjena v zvezku. Zato
priporočam, da si dijaki organizirajo dodatno mapo v katero zlagajo zvezek in druge vsebine.
12.9 KONZULTACIJE ZA DIJAKE IN STARŠE
Konzultacija -e ţ (a): predstavljajo za dijake pomemben dogodek
– razgovor o VSEBINI, dilemah, stroki, kontraverznosti vsebin
ipd.
1. Na njih dijaki dobijo informacije o literaturi,
2. Tudi o NEPOSREDNI VSEBINSKI PRIPRAVI IN SUGESTIJAH, O
LITERATURI IN IZDELAVI sem. naloge in
3. PRIPRAVI IN IZVEDBI USTNEGA NASTOPA,
4. O načinu učenja pri predmetu in drugem strokovnem delu s področja filozofije.
5. KONZULTACIJE vselej predstavljajo strokovni pogovor o problemu in vsebini
predmeta.
6. V POSEBNIH PRIMERIH PREDSTAVLJAJO KONZULTACIJE TUDI
OCENJEVANJE – DIALOG, vselej v navzočnosti tudi dveh dijakov iz razreda ali
prisotnosti staršev.
Vabljen, vabljeni,
TE POTEKAJO ZA DIJAKE: ………………………
GOVORILNE URE ZA STARŠE POTEKAJO ISTOČASNO, kot konzultacije za dijake.