10727 Rimsko semejstvo

Универзитет Св. “Климент Охридски“ БитолаПравен Факултет - Кичево

Семинарска работа по предметот:Римско право

Тема: Римско Семејство

Изработил: Професор:Огнен Тодороски 128/Б Проф. Д-р Татјана Петрушевска Ментор:

Асс. М-р Орданчо Пецов

Битола 2010

Семинарска работа:Римско семејство

2

Sodr`ina:

1. Voved ...................................................................................... 3

2. Poim za semejno pravo.........................................................5

3. Razvoj na rimskoto semejstvo.............................................7

4. Cosortium..............................................................................9

5. Agnatsko semejstvo.............................................................. 12

6. Kognatsko semejstvo.............................................................15

7. Vidovi na srodstvo...............................................................17

8. Patria potestas....................................................................20

9. Zaklu~ok.................................................................................23

10.Koristena literature.........................................................24

Семинарска работа:Римско семејство

3

VOVED

[to e toa rimsko semejstvo? Kakva e negovata cel? Kako se

toa razviva? Sprema rimskoto pravo semejstvoto e zbir na osobi koi

se po priroda ( rodeni) ili po pravo (posvoeni, manus brakot),

podredeni na vlasta na semejniot stare{ina ( pater familias).

Rimskoto semejstvo e patrijahalno. Se odlikuvalo so golem broj

deca. Prvobitnata bra~na zaednica consortium vo Rim ja

so~inuvale bra}ata so svoite `eni i nivnite potomci.

No, od vremeto na Zakonot na XII tablici pa natamu semejstvoto se

sostoi od eden bra~en par i nivnite potomci. ^lenovite na

semejstvoto se me|usebno povrzani: verski povrzani (po kultot na

predcite), emotivno, ekonomski povrzani.

Semejstvoto e zbir na lica i stvari podredeni na voljata na : tatkoto

na familijata- paterfamilias.

Toj e ma` na koj mu pripa|a semejstvoto i koj ja vodi celata vlast vo

semejstvoto i ima apsolutna mo}.

Semejstvoto, odnos so drugo semejstvo mo`e da vospostavi samo

preku paterfamilias-ot. Snaata stanuva ~len na semejstvoto samo

preku ma`ot pod ~ija e vlast i komanda. Kultot na predcite zna~el

da sekoj paterfamilias posle svojata smrt postane bo`estvo koe go

po~ituvaat negovite naslednici. Ako tatkoto ima nekolku sinovi, tie

po negovata smrt }e stanat stare{ini ( paterfamilias) na nivnite

novi semejstva, ama site novi semejstva }e go po~ituvaat kako

bo`estvo zaedni~kiot predok ( umreniot paterfamilias) kako i site

drugi zaedni~ki predci.

Tie semejstva }e bidat povrzani so vrskata nare~ena

agnatska..Stare{inata na semejstvoto e eden edinstven koj mo`el

da poseduva stvari, imot i prava.Se {to ~lenovite na semejstvoto ili

robovite steknat pripa|a isklu~ivo na nego. Toj raspolaga so se {to e

povrzano so semejstvoto i gi {titi negovite prava.

Семинарска работа:Римско семејство

4

Vo po~etokot imal neograni~eno ovlastuvawe. Podocna negovite

prava se donekade ograni~eni, taka paterfamilias bil izlo`uvan

moralno pred sudot na javnosta, prijatelite i cenzorite. Do propa|awe

na vlasta na paterfamilias do{lo posle jakneweto na dr`avata i

institucijata pravo koja za sebe sakala pogolema mo} so

upravuvaweto nad lu|eto.

Ne{to pove}e za rimskoto semejstvo i nejziniot razvoj niz vekovite

podolu vo ovaa seminarska rabota.

Семинарска работа:Римско семејство

5

POIM ZA SEMEJNO PRAVO

Semejno pravo e zbir na pravni normi koi ja reguliraat

pravnata polo`ba na poedinci vnatre vo rimskoto semejstvo.

Rimjanite semejnoto pravo ne go smetale kako posebna granka na

pravoto, tuku go vbrojuvale vo delot od pravoto {to se odnesuval na

lica ( ius quod ad personas pertinet).

Vo vreme na republikata rimskoto pravo nema mnogu propisi so koi

odreduva prava i obvrski na sopru`nicite. Taka, toa ne se me{alo vo,

za nego, deliktni semejni odnosi, prepu{taj}i tie problemi da gi

re{at semejnite stare{ini, ma`ot i `enata, sami, ili so pomo{ na

srodnici, dr`ej}i se do obi~aite, religijata i moralite.

So zgolemuvawe na brojot na propisi koi gi reguliraat odnosite vo

brakot i familijata , podocna so razgrani~uvaweto na pravniot

sistem, semejnoto pravo stanuva posebna pravna granka.

Semejnoto pravo gi regulira odnosite vo familijata, koi opfa}aat dve

golemi podra~ja: pome|u bra~nite drugari i pome|u ostanatite

~lenovi na semejstvoto, od koi najva`ni se odnosite pome|u

roditelite i decata. Zatoa, semejstvo, brak i srodstvo se osnovnite

instituti na semejnoto pravo.

Ovaa oblast vo koja se reguliraat ~ove~kite odnosi, vo staro vreme

bila prepu{tena na religijata i obi~aite, ama rano se osetila potreba

da i dr`avata go regulira brakot, kako i vlasta na semejniot

stare{ina.

Taka, leges regiae go ucvrstuvaat avtoritetot na semejniot

stare{ina i ma`, ama predviduvaat i obvrska roditelite da gi

odgleduvaat decata, posebno ma{kite.

Семинарска работа:Римско семејство

6

Isto taka, Zakonot na XII tablici govori, za emancipacija, pravo na

roditelot da go prodade svoeto dete, ( posle tretata proda`ba, sinot

stanuva sloboden), potoa za pravata na ma`ot da ja istera `enata, a

istotaka go odreduval i rokot vo koj mo`e da se rodi dete posle

smrtta na tatkoto, za da se posmatra kako bra~no ( najve}e 10

meseci).

Vo vremeto na republikata odnosite me|u ma`ot i `enata se

reguliraat so nekoi zakoni. Cincijev zakon ( lex Cincia) koj se

odnesuval na poklonite koi ma`ot i gi daval na `enata.

Kontroverznite Rimjani, koga voeniot plen i bogatstvo od

golemoposednicite po~nale da se slevaat vo Rim i mnogu od

doblestite na patrijahalnite dru{tva se dovedeni vo pra{awe, se

obidele so takvi zakonski zabrani da gi zadr`at starite obi~ai, {to

bila zaludna rabota.

Vladeeweto na Avgust e obele`ano so donesuvawe na “ paket

zakonski merki”, t.n. kadukarni zakoni, koi imale za cel da ja

zacvrstat familijata i da go zgolemat natalitetot.

Voveduvaweto na danoci i skratuvaweto na nasledstvo za

ne`enetite i bra~nite parovi bez deca bili dobro zamisleni, ama ne

dale nekoi vidlivi rezultati.

Postepenoto osamostojuvawe na ~lenovite na semejstvoto vo odnos

na semejniot stare{ina, mo`nostite na steknuvawe imot,

sklu~uvawe na raboti, e proces koj e zavr{en vo klasi~nata doba, a

e zapo~nat vo vremeto na republikata vo koj va`na uloga igra

pretor-ot.

Doneseni se i dve senatski odluki koi ja podobrile naslednopravnata

polo`ban a `enite i majki vo odnos na svoite deca i obratno.

Семинарска работа:Римско семејство

7

RAZVOJ NA RIMSKOTO SEMEJSTVO

Rimskoto semejstvo bilo mnogugamno, individualno

semejstvo so mnogu izrazena vlast na ma{kiot ~len vo semejstvoto

( pater familias). Rimskoto semejstvo go so~inuvaat zbir na osobi

koi se povrzani po krvno srodstvo ( cognatio), i onie koi pripa|aat

po patria potestas i isti pater familias, bez ogled na toa dali se vo

krvno srodstvo ili ne.

Rimskoto semejstvo e individualno agnatsko semejstvo koe vle~e

poteklo od starite {iroki zaednici, koi zaednici gi nao|ame I kaj

drugite narodi na odreden stepen od razvojot. Toa se rimski

patrijahalni gensovi I {iroka semejna zaednica, koja nastanuva so

raspa\awe na gensot I ja so~inuva preodnata faza od gensot prema

individualnata agnatska familija.

Razvojot na orudijata za proizvodstvo I se pogolemata rabotna

produktivnost ovozmo`uvaat samostojna egzistencija vo pomali

kolektivi , otkolku {to bil gensot, se dodeka kone~no ne dojde do

inokosna familija.

Rimskoto semejstvo vo zavisnost od ekonomskite I socijalnite

~initeli, pominalo niz tri oblika na razvoj:

11. consortium

12. familia i

Семинарска работа:Римско семејство

8

13. kognatska familija

Konzorcium ( consortium) vladeel vo vremeto koga

zamjoproizvodstvoto bilo nerazvieno i koga se u{te bile `ivi tragite

na prvobitnata zaednica i odgovaral na patrijahalnata zaednica.

Pokasno, koga dr`avata se zacvrstila se pojavuva agnatskata

familija ~ie osnovno obele`je e golemata vlast na semejniot

stare{ina nad ~lenovite na toa semejstvo, kako i vlasta na ma`ot

nad `enata.

Ovoj oblik na semejstvo preovladuval vo tekot na pogolemiot del na

republikata. Zgolemuvawe na bogatstvata, prodorot na odnosite so

robovite i klasi~noto ropstvo, opa|aweto na vlijanieto na prvobitnata

religija, so vreme gi razorile starite patrijahalni odnosi.

Toga{ ~lenovite na semejstvoto se osloboduvaat od vlasta na

paterfamilias-ot, a i vlasta na ma`ot slabee, za{to sostojbata vo koja

edinstveno toj imal pravo na svoe i zaklu~uvawe na raboti bila

neizdr`liva.

Srodstvoto zasnovano na zaedni~ki `ivot i vlast na stare{inite,

nastapuva namesto krvnoto srodstvo, za koe i porano se znaelo,

ama ne igralo presudna uloga vo imotnite odnosi, osobeno vo

nasleduvaweto. Seto toa pridonelo preod vo nov oblik na semejstvo,

kognatska familija.

Семинарска работа:Римско семејство

9

CONZORTIUM

Najstar oblik na semejstvo za koj ima podatoci vo izvorite e

konzorciumot ( consortium- zaednica). Prvobitnata bra~na zaednica

consortium vo Rim ja so~inuvale bra}ata so svoite `eni i nivnite

potomci. ^lenovite na familijata se me|usebno povrzani: verski,

ekonomski.

Aulus Gellius ka`uva deka vo Rim postoela stara zaednica anticum

consortium, koja Rimjanite ja vikale, “ ercto non cito “ ( nepodelen

imot). Vo novite fragmenti na Gaj, toj veli deka bra}ata koi po

tatkovata smrt ostanale vo zaednica, imale ramnopravna polo`ba:

sekoj mo`el da go oslobodi zaedni~kiot rob ili so mancipacija da ja

otu|i zaedni~kata stvar.

Od seto ova mo`e da se zaklu~i deka pred nastanuvawe na

inokosnoto semejstvo i vo Rim postoela {iroka semejna zaednica, vo

koja na zaedni~ki semeen imot `iveele zaedno pove}e semejstva,

odnosno generacii, koi ne se delele.Toa bila {iroka patrijahalna

semejna zaednica ( domus), koja ja sre}avame i kaj site ostanati

indoevropski narodi pred nastanokot na inokosnoto semejstvo.

Семинарска работа:Римско семејство

10

Konzorciumot se javuva u{te vo prvobitnata zaednica koga ~ovekot

dovolno vladeel so prirodata, taka da ne mu bilo neophodno

soedinuvawe vo pogolemi grupi, ama se u{ten e tolku da bi bil vo

mo`nost da opstane vo pomalo semejstvo.

So pojavata na konzorciumot ne prestanale da postojat i drugite

oblici na obedinuvawe: gensot, kurijata i plemeto. Vo konzorciumot

rabotite se kolektivni. Vlasta na patria familias kako stare{ini vo

konzorciumite, koj najverojatno bil izbiran, se u{te ne bila

apsolutnata vlast na podocne`niot patria familias.

Na nego mu pripa|ala ograni~ena vlast za upravuvawe i

zastapuvawe , pove}e otkolku zapoveduvaweto.Toj bile eden od

bra}ata, obi~no najstariot. Toj ja rasporeduva rabotata pome|u

~lenovite vo semejstvoto, re{ava mo`ni sporovi me|u ~lenovite na

semejstvoto, nabavuva ona {to e potrebno za semejstvoto, a go

prodava vi{okot, a negovata `ena gi odreduva zada~ite na `enite.

Sredstvata za proizvodstvo pripa|aat na familijata, pa ra|aweto i

umiraweto na poedinci ne menuva ni{to bitno. Stare{inata na

familijata e edinstven koj mo`el da gi ima stvarite, imotot i pravata.

Se {to ~lenovite na semejstvoto ili robovite steknuvaat, pripa|a

isklu~ivo samo na nego. Toj raspolaga so se {to e povrzano za

semejstvoto i gi {titi negovite prava. Kognatskoto srodstvo

pretstavuva prepreka za sklu~uvawe brakovi, no za imotmite odnosi

pova`no e agnatskoto srodstvo.Pripadnicite na ista generacija imaat

blizok odnos, pa zatoa najblizok e agnatot brat, a ne sinot ili tatkoto.

Taka, ako umre semejniot stare{ina, }e go zameni negoviot brat, no

ako neme nieden od istata generacija doa|a na red slednata

generacija.Vo konzorciumite ~lenovite na ista generacija rastat i

rabotat zaedno i se ~uvstvuvaat mnogu bliski.

Kako {to so napredokot na proizvodnite sili dojde do raspa|awe na

gensovite na konzorcium, taka so ponatamo{en napredok na

ekonomskite odnosi do{lo do raspa|awe na konzorciumot na se

pomali zaednici i kone~no na inokosna familija, koja gi opfa}a samo

roditelite i nivnite potomci so nivnite `eni.

Семинарска работа:Римско семејство

11

So smrtta na tatkoto bra}ata se delat i osnovaat svoi samostojni

familii. So nepredokot na proizvodstvoto za orudija, vi{okot na

proizvodi i so toa povrzana posilnata razmena i trgovija, va`en

faktor stanuva i upotrebata na robovska rabotna snaga za

obrabotka na zemjata, {to ovozmo`ilo namaluvawe na semejniot

kolektiv na slobodni lu|e, a samostojniot ekonomski opstanok

namaluvawe na familiite i nivno eventualno ponatamo{no delewe.

Vo takva individualna familija pater familias sega stanuva

samovlasnik na svojata zemja i imot, a seto toa ja zasiluva negovata

vlast prema ostanatite ~lenovi, koi se ra|aat ili odnadvor doa|aat vo

negovata ku}a ili na negoviot posed. Pater familias od nekoga{en

upravitel na domusot stanuva individualen privaten sopstvenik so

golema vlast ( patria potestas) nad imotot i ~lenovite na svojata

familija, koja vlast se odnesuva se do ius vitae ac necis

( odlu~uvawe za `ivotot ili smrtta).

Zakonot na XII tablici, go ima opi{ano razvojot na naslednoto pravo

na skica, po~nuvaj}i od gensot preku {irokata agnatska zaednica

do individualnata agnatska familija. Pater familias vo prv red go

nasleduvaat sui heredes, t.e., osobi pod negova tatkova vlast, koi so

negovata smrt stanuvaat sui iuris, zna~i stanuvaat pater familias na

svoite novi familii ( glavno toa se sinovi i vnuci na ostavitelot, koi

nemaat pove}e `iv tatko). Vo slu~aj da nema takvi, ostavinata

pripa|a na najbliskite agnati, a vo nedostatok na agnati na gentilite.

Procesot na raspa|awe na konzorciumot i pojavata na individualna

familija so silna tatkova vlast e te{ko vremenski da se utvrdi.

Potomstvoto bilo poznato u{te za vreme na Zakonot na XII tablici i

toa go doka`uva prviot nasleden red, kako i tu`bata vo peridot na

semejnata ostavina ( action familiae ericsundae).

So tekot na vremeto ovoj oblik na familia is~eznuva. Vo vreme na

principatot se zabele`ani slu~aevi koga nekoi Rimjani se zdru`uvaat

vo konzorcimi, no seto toa bilo kuriozitet i anahronizam. Od vtorata

Punska vojna preovladuva agnatskata familia.

Семинарска работа:Римско семејство

12

AGNATSKA FAMILIJA

Vo dobata na bra}ata vo konzorciumot nastanuvaat pomali

semejni sobiri- patrijahalni semejtva agnati. Agnatskata familija ja

so~inuvaat roditelite so potomcite.

Vakva familija e karakteristi~na za raspa|aweto na republikata vo

prvata polovina koga Rim stanuva golema dr`ava i zagospodaruva

so narodot, no se u{te se zadr`ani patrijahalnite elementi vo

dru{voto.

Temel na ovaa familija e agnatskoto srodstvo i neograni~enata i

do`ivotna vlast na semejniot stare{ina. Odnosite vo familijata i

ponatamu se temelat na agnatsko srostvo, na zaedni~ki `ivot i

rabota. Se razlikuvaat samo kriteriumite za blizinata na srodstvo od

onie {to se primenuvaat vo konzorciumite.

^lenovite na semejstvoto se vikale agnati. Agnatio e pravna vrska

koja gi spojuvala site lica podredeni pod ista tatkova vlast ( patria

potestas). Agnatskata familija gi opfa}ala, osven semejniot

Семинарска работа:Римско семејство

13

stare{ina, `enite vo manus brak, nivnite neemancipirani deca,

posvoenite lica, i lica in mancipio robovi.

Pod poimot familia se podrazbiraat ne samo lica koi `iveat i rabotat

vo krugot na semejstvoto tuku i semejniot imot. Ako nekoj go

napu{ti semejstvoto pred smrtta na semejniot stare{ina, so

emancipacija ili `enewe, se raskinuva agnatskata vrska so svojata

familija, a ja zadr`uva samo kognatskata, krvnosrodni~kata.

So raskinuvawe na agnatskata vrska so semejstvoto se gubelo

sekakvo pravo na semejniot imot i po smrtta na semejniot stare{ina.

Licata i imotot se vo takva me|usebna vrska da opstanokot na licata

koi ja napu{tile familijata bil mnogu ugrozen.

Tie {to se nao|ale pod neposredna vlast na stare{inata se najbliski

srodnici i naslednici, a toa se vo prv red negovite sinovi. Vo krugot

na agnatski srodnici vleguvaat i licata koi so posvojuvaweto ili

ma`eweto doa|aat pod vlast na pater familias.

Sinovite ostanuvaat pod vlast na semejniot stare{ina dodeka e `iv,

iako bile o`eneti i imaat svoi potomci. Tie mo`at da ja napu{tat

familijata so emancipacija, no nivniot opstanok nadvor od familijata

e ugrozen, taka da ovoj ~in e kazna, a ne nagrada.

So smrtta na glavata vo semejstvoto se raspa|a familijata na tolku

posebni semejstva kolku sinovi ili ponatamo{ni neposredni ma{ki

potomci ostanale posle nego. Sekoj od niv stanuva lice sui iuris i

pater familias na novoto semejstvo. Na agnatskoto srodstvo se

nadopolnuvale va`ni pravni posledici, osobeno zakonskoto tutorstvo

i zakonskoto nasledno pravo.

Vo najstaroto pravo, pravno pater familias ne e ograni~en vo

raspolagawata so imotot. Sepak postojat moralni i religiski obvrski

sprema koi negovata vlast e vo funkcija na odr`uvawe na semejniot

kontinuitet.

Pater familias e dol`en za ~uvawe, i zgolemuvawe na imotot i takov

da go predade na svojot naslednik. Pravoto mu dava sloboda, imotot

mo`e da go ostavi na bilo koj, pa i na lica nadvor od familijata, no

strogiot patrijahalen moral pretstavuval ograni~uvawe. Taka, na pr.

Семинарска работа:Римско семејство

14

ako predokot ostavil ‘ nadoli~en “ testament, potomcite nema da

odavaat po~asti koi gi nametnuva religijata. Postoel i nadzor od

cenzori koi u{te od porano mo`ele da go kaznat gubeweto na ~esta

( infamija) na licata koi lo{o go tro{ele nasledeniot imot.

Dosta rano se javilo staratelstvoto nad rasipnicite koi na takvite

semejni stare{ini im ja odzemal pravnata sposobnost. Takva

me{avina na imotni i li~ni ovlastuvawa, regulirana so pravni,

moralni i religiski normi, pretstavuva poseben oblik na sopstvenost,

koi na preodot pome|u kolektivnata sopstvenost vo konzorciumot i

privatnata sopstvenost vo klasi~noto rimsko pravo. Ovoj oblik na

sopstvenost }e preovladuva vo tekot na pogolem del vo periodot na

republikata.

Vo vtorata polovina na raspa|awe na republikata doa|a do zna~ajni

promeni vo semejnite odnosi. Blagodarenie na klasi~noto ropstvo

ovozmo`en e opstanok na poedinci nadvor od semejstvoto. Pove}e

ne bilo potreba za postoewe na semejni sobiri so cvrsta vnatre{na

kohezija.

Vlasta na semejniot stare{ina se ograni~uva poradi koja opa|a

zna~eweto na agnatskoto srodstvo. Se pove}e se pridava va`nost

na krvnoto srodstvo (cognatio) koe vo justinijanovoto pravo vo

potpolnost go potisnalo agnatskoto srodstvo, a kognatskata familija

kako zaednica na krvnite srodnici, koja sega ja so~inuvaat bra~niot

par i nivnite potomci sega ja zamenuva agnatskata.

Семинарска работа:Римско семејство

15

KOGNATSKA FAMILIJA

Kognatskata familija ne se razlikuva od agnatskata po svojot

obem, po krugot na licata koi gi opfa}a, tuku odnosite vnatre vo nea

se drugi.

Vo kognatskata familija polo`bata na semejniot stare{ina ne mu

dozvoluva isti prava koi toj gi imal porano, a agnatskoto srodstvo e

potisnato so kognatsko. Brakot bez manus e potisnat od brakot so

manus i doveduva do slabeewe na vlasta na ma`ot nad `enata.

Pri~inite za ovie promeni se brojni. Potrebata za postoewe na

semejstvo so cvrsta vnatre{na kohezija i klasi~no anti~ko ropstvo

se isfrleni.

Семинарска работа:Римско семејство

16

Dr`avnata vlast e birokratizirana so ustanovuvaweto na principatot,

i e postavena na nova osnova taka da e pomala potrebata za

oslonuvawe na avtoritetot na paterfamilias.

Zna~ajno e oslabeno i odnesuvaweto kon religijata, osobeno onaa

politeisti~ka. Toa e pove}e danok na tradicijata, otkolku cvrsto

veruvawe.

Vladeeweto na parite i zgolemuvawe na pazarot, dovele do

namaluvawe na javnopravnite elementi vo sopstvenite odnosi.

Sopstvenosta se odnesuvala na imotnite ovlastuvawa.Doma{nite

dobivaat mo`nost da steknat imot koj im pripa|a samo na niv(

peculium castrense, quasi castrense, bona adventicia, bona

profecticia). Robovite so pomo{ na pretorovite tu`bi ( actions

adiecticiae qualitatis), dobile mo`nost da sklopuvaat raboti.

Avtoritetot na tatkoto se pomalku zna~el za{tita i imotna sigurnost,

a se pove}e teret i prepreka za osamostojuvawe. Vlasta na

semejniot stare{ina e ograni~ena, duri i vo odnos na robovite, a

osobeno vo odnos na slobodnite ~lenovi na semejstvoto. Vovedeno

e pravilo da pater familias pred da go kazni so te{ka kazna

pot~inetoto lice ,treba da go soslu{a sovetot od srodnicite.

So raspa|aweto na republikata, pravoto na otfrlawe na

novoroden~iwata e ograni~eno i na krajot ukinato. Vladea~ite vo

periodot na principatot go primoruvale tatkoto da go emancipira

sinot koj go zlostavuval, a bilo i slu~ai vo koi tatkoto za ubistvo na

sinot e kaznuvan so smrtna kazna.

Vo vremeto na Avgust e vovedeno pravilo da roditelot ne mo`e da

gi ma`i i `eni doma{nite bez nivna soglasnost. Pravoto na proda`ba

na deca ( ius vendendi) e prekinato vo vremeto na dominatot, osven

vo slu~aj na krajna siroma{tija. Sega i vo imotniot pogled odnosot

pome|u roditelite i decata e dvostran, za{to i drugite ~lenovi na

semejstvoto mo`ele da steknuvaat imot, a se javuva i obvrska

decata da gi izdr`uvaat svoite roditeli.

Slabeeweto na vlasta na pater familias dovelo do namaleno

zna~ewe na agnatskoto srodstvo, koe se na nea temeli. Krvno

Семинарска работа:Римско семејство

17

srodstvo dobiva razliki i vo imotnite odnosi. Na nasleduvawe se

povikuva i emancipiraniot sin , po intervencija na pretorot i

vladetelot koe pravo porano ne go imal, za{to ne pripa|al na

agnatite. Tragovite na agnatskoto srodstvo `ilavo se dr`ele, no

Justinijanovata reforma za naslednoto pravo vo potpolnost ke go

ukine agnatskoto srodstvo vo korist na krvnoto.

Doa|a do promena i vo odnos na polovite. Polo`bata na `enite vo

semejstvoto se promenil i ne e ve}e vo taa mera pot~ineta na

ma`ot kako porano. Vo brakot so manus, polo`bata na `enata se

podobruva. Vo slu~aj na razvod, dobiva garancija da nejziniot miraz

ke i bide vraten. Sega vo brakot bez manus, `enata dobiva i li~na i

imotna nezavisnost, koja ne zna~ela ednakvost, no e daleku od

prethodnite podredenosti.

Odnosite od krajot na principatot, prili~no nalikuvaat na onie koi gi

ima i denes, iako semejstvoto imalo pogolema uloga od onaa koja ja

ima denes, za{to vo nejzinata nadle`nost ke bidat u{te funkcii koi

dru{tvoto ke gi prezeme na sebe: odgleduvawe i obrazovanie,

davawe na za{tita, proizvodna.

VIDOVI NA SRODSTVO

Vo staroto rimsko pravo pod srodstvo se podrazbiralo

zaedni~kiot `ivot vnatre vo edna familija, a ne po krv i poteklo. “

Srodnici se onie lica koi zaedno `iveat i rabotat vo edna familija, a

licata koi `ivele nadvor od familijata, pa makar i bile vo bliski krvni

vrski so ~lenovite na familijata , ne se smetale za srodnici”.

Blizinata na agnatskoto srodstvo vo konzorciumot e odreduvana po

generacii: najblizok srodnik ( agnatus proximus) e bratot, decata

Семинарска работа:Римско семејство

18

na site bra}a ja so~inuvaat slednata generacija i me|usebno se

najbliskite srodnici bez ogled {to poteknuvaat od razni roditeli.

Vo Rim postojat ~etiri vidovi srodstva:

14. agnatsko

15. kognatsko

16. tazbinsko

17. po posvojuvawe

Agnatski srodnici se smetaat onie lica koi se pot~ineti na vlasta na

ist {ef na semejstvoto ( pater familias). Agnatskoto srodstvo e

samo po tatkova strana, i se temeli na `ivotot i rabotata vo krugot

na semejstvoto.

Se razlikuvaat dva vida na agnatsko srodstvo, staro, ona vo

konzorciumot i novo vo familijata. Razlikata e vo toa {to vo prvata e

naglasena vrskata pome|u pripadnicite na ista generacija, a vo

vtorata osnova za srodstvo e patria potestas. Vo konzorciumot

najblizok srodnik e bratot, a vo familijata sinot ili }erkata. Vo

agnatskoto srodstvo decata po ra|aweto se samo so tatkoto,so

majkata doa|a samo vo slu~aj koga taa e pod vlasta na ma`ot, t.e,

ako sklopila manus brak. Vo manus brakot decata se so majkata vo

agnatsko srodstvo preku tatkovata vlast nad decata i `enata, a ne

poradi krvno srodstvo so majkata.

Ako se raboti za sloboden brak, kade `enata ne se nao|a pod vlasta

na svojot ma`, decata so majkata nikoga{ ne se vo agnatsko

srodstvo, bidej}i majkata e pod patria potestas na svojot tatko,

zna~i pripa|a na svojata porane{na agnatska familija.

Pater familias nikoga{ ne e vo agnatsko srodstvo so vnucite

od }erkata, za{to tie pripa}aat pod patria potestas na svojot tatko,

odnosno deca po tatkova strana. Agnati mo`at da bidat voedno i

krvni srodnici, t.e., decata patris familias, no agnacijata mo`e da se

zasnova i bez krvno srodstvo ( adopcija, manus-brak).

Na agnatskoto srodstvo se nadovrzuvale i pravnite posledici,

prvenstveno zakonskoto tutorstvo i zakonskoto nasledno pravo, a tie

Семинарска работа:Римско семејство

19

proizleguvale od semejnite pripasdnosti. Od tie prava e isklu~en

sinot, koj so emancipacija izlegol od patria potestas, a voedno i od

agnatskata familija i srodstvo, no i ponatamu ostanuva krven

srodnik. Istoto pravilo va`i i za }erkata koja so ma`eweto po manus-

brakot preo|a pod patria potestas na svojot soprug, odnosno

svojot svekor.

Krvni srodnici ( cognatio) se vika odnosot pome|u licata koi

poteknuvaat edni od drugi, ili imaat zaedni~ki predci, a ne

poteknuvaat edni od drugi. Cognatio e krvno srodstvo koe se

zasnovuva po ma{ka i po `enska linija. Vo cognatio deteto e

ednakvo vo krvnoto srodstvo so tatkoto, majkata i so krvnite

srodnici na majkata i tatkoto. Osnovata na cognatio e vo

pripadnosta na krvno- srodnata grupa, a agnatio vo pripadnosta na

semejniot kolektiv. Krvnite srodnici se delat na srodnici po prava i

srodnici po strani~na linija. Srodnici po prava linija ( linea recta)se

lica koi poteknuvaat edni od drugi, direktno ili indirektno. Toa se :

dedo, tatko, sin, vnuk, pravnuk itn). Srodnici po strani~na linija (

linea transversa, linea collateralis) se lica koi poteknuvaat od

zaedni~ki predci, a ne poteknuvaat edni od drugi. Toa se: bra}a,

sestri, bratu~edi, bratu~etki).

Polnorodno srodstvo e ako se i dvata predci zaedni~ki, a ako e eden

zaedni~ki toga{ toe polurodno.

Vo postklasi~noto i Justinijanovoto pravo se razlikuvaat slednite

krvni srodnici:

18. germani ( imaat zaedni~ki dva roditeli)

19. consanguinei ili istokrvni ( imaat zaedni~ki tatko) i

20. uterini ( imaat zaedni~ka majka)

Kognati od vtor red ( polubra}a i polusestri) se polukrvni srodnici i

na nasledstvo se povikuvaat duri posle punokrvnite bra}a i sestri.

Krvnoto srodstvo mo`e da bide bra~no i vonbra~no , a se smeta po

Семинарска работа:Римско семејство

20

linii i stepeni. Vonbra~nite deca bile vo srodstvo samo so majkata i

nejzinite srodnici, no ne i so vonbra~niot tatko.Bliskosta pome|u dve

lica se izrazuva vo stepeni. Sinot i prv stepen po prava linija srodnik,

vnukot vo vtor stepen, brat ili sestra e strani~en srodnik od vtor

stepen.

Najstariot red na nasleduvawe vo potpolnost e zasnovan na

agnatsko srodstvo. Pokasno, po zasluga na pretorot doa|a do

delumi~no prifa}awe na kognatskite srodnici. Justinijan vovel

nasledni redovi koi vo celina poa|aat od krvnoto srodstvo. Vo

sklu~uvaweto na brakovite kognatskoto srodstvo odsekoga{ igralo

golema uloga. Od najstari vremiwa za koi postojat podatoci, krvnoto

srodstvo bilo pre~ka za sklu~uvawe brakovi.

Srodstvo po tazbini e vrskata pome|u eden bra~en drugar so

rodninite na drugiot bra~en drugar. Rimjanite ja narekuvale

adfinitas. Toa e srodstvo pome|u svekor i snaa, dever i snaa.

Tazbinskoto srodstvo nemalo golema uloga vo rimskoto pravo.

Srodstvo po posvojuvawe ili gra|ansko srodstvo e posledica na

posvojuvawe ( adoptio ili adrogatio).

PATRIA POTESTAS

Poim za tatkova vlast

Семинарска работа:Римско семејство

21

Tatkovata vlast ( patria potestas) e do`ivotna i vo najstaro

vreme neograni~ena vlast na semejniot stare{ina ( pater familias)

nad licata i familijarniot imot. Vlasta na semejniot stare{ina opfa}a

~etiri vidovi nadredenosti:

a) vlast nad robovite, ozna~ena kako dominica potestas

b) vlast sprema slobodnite koja pater familias ja otstapuval na

drugite na odredeno vreme

в) vlast nad `enata- manus i

г) vlast nad rodenite I posvoenite deca ( patria potestas)

Rimskata tatkova vlast traela se do smrtta na semejniot stare{ina,

zavisnite lica bile imovinsko pravno nesposobni i se {to steknuvale

pripa|alo na semejniot stare{ina. Pater familias pot~inetite lica

mo`el da gi prodade ( ius vendendi), a vo najstaro vreme

odlu~uval za nivniot `ivot ili smrt ( ius vite ac necis), kako i za

nivnoto kaznuvawe.

Golemata vlast na paterfamilijas-ot nad ~lenovite na familijata

pridonesol za takvite uslovi za `ivot i veruvawe. Ekonomskite odnosi

se edni od najva`nite. Zatvorenoto semejno stopanstvo go pretvora

semejniot stare{ina vo nekoj vid “ director” na pretprijatieto.

Sopstvenite prava se vo racete na pater familias. Na negoviot imot

doa|aat site lica koi rodeni, posvoeni ili so sklopuvawe na brak doa|

aat vo familijata.. Golema uloga vo odnosite na nadredenosti i

podredenosti igrale sopstvenite odnosi.

Dr`avata bila slaba, so mal broj na organi. Semejniot stare{ina bil

kako nekoj vid na lokalen organ. Toj odlu~uval za kaznite,

vklu~uvaj}i ja i smrtnata kazna.Dr`avata stoela zad avtoritetot na

semejniot stare{ina. Ubistvoto ili predavstvoto na pater familias se

najte{ki krivi~ni dela vo Stariot Rim.

Edno od obele`jata na rimskiot politeizam e kultot na predcite.

Umreniot pater familias stanuva semejno bo`estvo.

Vlasta na semejniot stare{ina e do`ivotna. Ne postoela starosna

granica koja liceto alieni iuris ke go pretvorela vo sui iuris.

Семинарска работа:Римско семејство

22

Negovite imotni vladeewa se golemi. Toj e sopstvenik na site imoti i

se {to steknat negovite vo semejstvoto so: rabota, voen plen,

pokloni, se toa pripa|a na semejniot stare{ina. So vreme se

promenile ekonomskite i ideolo{kite uslovi i na krajot na republikata

vlasta na pater familias po~nuva da slabee.

NASTANUVAWE I PRESTANUVAWE NA TATKOVATA VLAST

Tatkovata vlast e zasnovana so ra|awe. Posvojuvawe i brak so

manus. So ra|awe pod tatkova vlast doa|ale decata koi se rodeni vo

zakonski rimski brak i priznati od stare{inata, a ~len na agnatskata

familija se stanuval koga pater familias so odreden religiski

ceremonijal go prifa}al novoroden~eto. ( tollere liberum).

Pod tatkova vlast mo`elo da se dojde i so posvojuvawe.

Posvojuvaweto se vr{elo vo dva oblika: adrogatio i adoptio.

Adrogatio e e star oblik na posvojuvawe koj se vr{el na sve~en

na~in pred kurijatskite sobranija.Toa bilo posvojuvawe na lica koi

bile sui iuris. Za razlika od adopcijata, adrogacijata bil javnopraven

akt.

Adoptio e posvojuvawe na licata alieni iuris, Vo ovoj slu~aj

pravnata polo`ba na licata ne se menuva so doa|aweto vo novata

familija. Adopcijata se ostvaruva po pat trislojna fiktivna proda`ba

za ma{ki licai ednoslojna proda`ba za `enski lica..Taka posvoeniot

stanuva agnatski srodnik i polnopraven ~len na semejstvoto.

Vo vremeto na Justinijan postoela razlika pome|u potpolno

posvojuvawe (adoption plena) i nepotpolno posvojuvawe (

adoption minus plena) so koja posvoenikot ne gi prekinuval

vrskite so prethodnata familija , no ne gi dobival site prava koi se

dobivaat so potpolnata adopcija.

Legitimatio e na~in na zasnovuvawe na tatkova vlast nad

vonbra~nite deca. Vonbra~nite deca dobivale polo`ba na bra~ni

deca na tri na~ini: so sklopuvawe na brak na vonbra~nite roditeli,

Семинарска работа:Римско семејство

23

so stapuvawe na vonbra~noto dete vo slu`bata na kurijalot i so

carski resckriptium.

Patria potestas prestanuva so smrtta na semejniot stare{ina,

emancipacija ili ma`ewe vo brak so manus. So negovata smrt

negovite sinovo stanuvaat sui iuris i so toa dobivaat status na

semejni stare{ini. Pater familias mo`e da bide ~ovek bez deca.

@enata vo manus brak istotaka stanuvala sui iuris. Naj~est slu~aj

na prestanok na tatkovata vlast bila emancipacijata. Emancipacijata

e poseben dobrovolen prestanok na tatkovata vlast. Emancipiraniot

stanuval sui iuris i ja raskinuval agnatskata vrska so prethodniot

stare{ina.

Vo staro vreme emancipacijata bila vid na te{ka kazna, a vo vreme

na razvieno stopanstvo bila pat kon li~na i sopstvena samostojnost

na pot~inetite lica.

Patria potestas vo Justinijanovoto pravo prestanuva ako sinot vr{i

visoki javni funkcii.

Семинарска работа:Римско семејство

24

ZAKLU^OK

Ovaa seminarska rabota ja zapo~nav so objasnuvawe na

poimot semejno pravo, a potoa poimot rimska familija i nejziniot

razvoj niz istorijata. Potoa iznesov bitna klasifikacija I podelba na

srodstva, bidej}i mislev deka e va`no da se napi{e ne{to, vo

najkratki crti go objasniv poimot patria potestas.

Od se do sega navedeno mo`eme da rezimirame deka rimskata

familija ima patrijahalen karakter, deka se razviva vo stariot vek ,no

toa e preoden oblik na semejstvo, kade pripitomuvaweto na

doma{ni `ivotni i odgleduvaweto na stada stanalo golem izvor na

bogatstva.

Toa bogatstvo pripa|alo na gensot, no nabrgu se formiralo privatno

sopstveni{tvo.

Isto taka spomnavme deka se smenile tri oblika na rimska familija:

konzorcium, patrijahalna familija i kognatska familija. Vo rimskata

familija seta vlast e vo racete na paterfamilijas,.

Odnosite vo rimskata familija od krajot na principatot, prili~no

nalikuvaat na onie koi i denes postojat, no familijata imala pogolema

uloga od onaa koja sega ja ima, za{to vo nejzina nadle`nost bile

funkciite koi vo tekot na istorijata na sebe gi prevzema dru{tvoto:

odgleduva~ka i obrazovna, davawe na za{tita i proizvodna.

Ka`avme i deka novonastanatite semejstva pod patria potestas na

semejniot stare{ina bile zatvoreni stopanski zaednici, so cel so

zaedni~ko `iveewe i zaedni~ka rabota da obezbedat najnu`ni

sredstva za sopstveniot opstanok i za prodol`uvawe na semejstvoto.

Семинарска работа:Римско семејство

25

KORISTENA LITERATURA:

21. Rimsko pravo - Marijan Horvat, Zagreb, 1958

22. Rimsko pravo - Obrad Stanojevi~, Saraevo, 2000

23. Rimsko pravo- Mirela [arac, Zdravko Lu~i~, Saraevo , 2006

24. Rimsko pravo- D-r Ivo Puhan, D-r Mirjana Polenak-A}imovska, Skopje , 2001

25. www.wikipedija.org/rimskosemejstvo

26. www.google.com/rimskosemejstvo