104 Fizikalna Terapija IV MAK PRINT WEB

8/20/2019 104 Fizikalna Terapija IV MAK PRINT WEB

1/137

1

FIZIKALNA TERAPIJAza zadol`itelen i izboren predmet vo ~etvrta godina zazdravstvena struka - fizioterapevtski tehni~ar

Prof. d-r ERIETA NIKOLI]-DIMITROVA

Скопје, 2013


2/137

:

. ,

:

. . - -, , , „. ”,, -

. . - , , - , „. ”, ,

- , , „ ”

:

:

: ,

. 22-4378/1 29.07.2010

CIP - „. “,

615.8(075.3)

-,

: / -. - : , 2010. -137 . : . ; 24

ISBN 978-608-226-266-6

COBISS.MK-ID 84296202 COBISS.MK-ID 84286986

Тираж: 42


3/137

3

PREDGOVOR

Fizikalnata terapija e eden od osnovnite profesionalni predme-ti vo zdravstvenata struka za zanimaweto fizioterapevt.

Ovoj u~ebnik “Fizikalna terapija” e namenet za istoimeniot predmet koj se izu~uva vo ~etvrta godina na sredno u~ili{te za zdravstve-nata struka - fizioterapevtski tehni~ar. Nastavnite sodrìni odovoj u~ebnik gi nadopolnuvaat steknatite znaewa za del od fizikal-

nite agensi koi se primenuvaat vo lekuvawe na zaboleni i povredeni

koi bea izu~uvani vo istoimeniot predmet vo treta godina (fotote-

rapija, termoterapija, hidroterapija i balneoklimatoterapija).

Predmetot “Fizikalna terapija” se izu~uva kako zadolìtelen predmet, no, isto taka, moè da se izu~uva i kako izboren predmet vo ~etvrta u~ebna godina.

Ovoj u~ebnik e koncipiran taka da uspeva da gi pokrie nastavnite programi od dvata predmeta, pri {to, so cel da ne se optovari teks-tot na nastavnite sodrìni so povtoruvawa, u{te na samiot po~etok bi sakala da gi istaknam celite na dvata predmeta koi vo izvesna mera se razlikuvaat, a koi bi trebalo da se imaat predvid pri izu~uvaweto na nastavnite sodrìni.

U~enikot preku celite na zadolìtelniot predmet “Fizikalna terapija” vo ~etvrta godina treba:

- da gi poznava ve{ta~kite izvori za dobivawe na elektro i sono-terapija;

- da gi opi{uva vidovite na fizikalnite agensi koi se koristat vo fizikalnata terapija;

- da go objasnuva na~inot na dobivawe, biolo{koto i fiziolo{ko-to dejstvo na fizikalnite agensi;

- da gi nabrojuva indikaciite i kontraindikaciite pri primena nafizikalni agensi;

- da gi poznava na~inite na aplikacija na fizikalnite agensi, kako

i opasnostite i mo`nite gre{ki pri rabota so niv;

- da go objasnuva dejstvoto na fizikalniot agens i celta na negova-

ta primena pri nekoe zaboluvawe ili sostojba;

- da ja sfa}a ulogata na fizikalnata terapija vo procesot na reha-

bilitacijata na povredenite i zabolenite;

- da se zapoznae so mestoto i ulogata na fizioterapevtskiot

tehni~ar vo timskata rabota za rehabilitacija;- da koristi razli~ni izvori na informacii.


4/137

Sodrìnite na nastavnata programa za izborniot predmet “Fizi-kalna terapija” se koncipirani taka za so niv u~enikot da moè u{te podobro da gi utvrdi prethodnite znaewa od zadolìtelniot pred-

met i da stekne pogolemi znaewa, umeewa i ve{tini za nivna prakti~na primena.

U~enikot preku celite na izborniot predmet “Fizikalna terapija” vo ~etvrta godina treba:

-da gi poznava ve{ta~kite izvori za dobivawe na elektro i sono-terapija;

- da gi opi{uva site vidovi na fizikalni agensi koi se koristat vo

fizikalnata terapija;

- da go objasnuva na~inot na dobivawe, biolo{koto i fiziolo{koto dejstvo na fizikalnite agensi,

- da go tolkuva doziraweto na fizikalnite agensi, kako i indikacii-te i kontraindikaciite pri nivnata primena;

- da gi poznava na~inite na aplikacija na fizikalnite agensi, opas-

nostite i mo`nite gre{ki pri rabota so niv;

- da go objasnuva dejstvoto na fizikalniot agens i celta na negova-

ta primena pri nekoe zaboluvawe ili sostojba;

- da ja sfa}a ulogata na fizikalnata terapija vo procesot na reha-

bilitacija na povredenite i zabolenite;

- da go poznava mestoto i ulogata na fizioterapevtskiot tehni~ar

vo timskata rabota za rehabilitacija;- da se vklu~uva vo timska rabota.

Smetame deka izloùvaweto na ovie celi na nastavnite programi e va`no za od nastavnikot i od u~enikot vo objaveniot materijal da se razgrani~at onie nastavni sodrìni koi mu se potrebni na u~enikot za steknuvawe na potrebnite znaewa od soodvetniot premet koj go izu~uva. Se nadevame deka vo ova }e uspeeme.

Za taa cel, isto taka, vo odredeni delovi od lekciite }e sretnete znaci koi imaat odredeno zna~ewe:

- Z, ozna~uva deka toj del od lekcijata e nastavna sodrìna za za-dolìtelniot predmet,

- I , ozna~uva deka toj del od lekcijata e nastavna sodrìna za iz-borniot predmet,

- Z i I , ozna~uva deka toj del od lekcijata e nastavna sodrìna za zadolìtelniot i za izborniot predmet.

Avtorot se nadeva deka ovoj u~ebnik zna~ajno }e pomogne vo edukaci- jata na u~enicite od ovaa oblast na medicinata.

Skopje, fevruari 2010 g. Avtorot


5/137

5

FIZIKALNA TERAPIJA

SODR@INA:

Elektroterapija - bazi~ni informacii .........................................................7Galvanska struja...................................................................................................20Elektroforeza so lekovi..................................................................................38Dijadinamski strui .............................................................................................44Faradska i neofaradska struja ........................................................................53Elektri~na stimulacija na denervirani muskuli .....................................55Interferentni strui.........................................................................................64Sinusoidni modulirani strui .........................................................................73Transkutana elektri~na nervna stimulacija ...............................................76Funkcionalna elektri~na stimulacija .........................................................83Visokofrekventni strui...................................................................................88Kusi branovi ........................................................................................................89Mikrobranovi ....................................................................................................101Terapiski ultrazvuk.........................................................................................105Ultrasonoforeza ..............................................................................................120

Magnetoterapija ................................................................................................124Literatura ......................................................................................................... 132


6/137

6

FIZIKALNA TERAPIJA


7/137

7

FIZIKALNA TERAPIJA

ELEKTROTERAPIJA - BAZI^NI INFORMACII

Elektroterapija pretstavuva koristewe na nekoi oblicina elektri~na energija vo lekuvawe. Za lekuvawe se koristatrazli~ni modaliteti na elektri~na struja, koi se dobivaat sopomo{ na moderni elektronski uredi.

Osnovni informacii za elektri~nata struja

Elektri~na struja pretstavuva dvièwe na slobodnite elekt-roni vo odredena nasoka niz sprovodnik.

Materiite (tela ili rastvori) koi dobro ja sproveduva-at strujata se sprovodnici. Sprovodnicite od prv red (metalii tehni~ki jaglen) imaat golem broj na slobodni elektroni, asprovodnikot e tolku podobar kolku toj broj e pogolem. Spro-vodnici od vtor red moàt da bidat elektrolitni rastvori (vo-deni rastvori na kiselini, bazi i soli). Materii koi ne spro-veduvaat ili mnogu lo{o sproveduvaat struja se izolatori i tienemaat slobodni elektroni. Lo{i sprovodnici se: guma, staklo,porcelan. Postojat i polusprovodnici (silicium, germanium).

Elektri~no pole e prostor okolu naelektriziranoto telo iso svoite elektromagnetni sili dejstvuva na drugite naelektri-zirani i nenaelektrizirani tela. Od naelektriziranoto teloodat silovi linii na elektri~noto pole ~ija nasoka e sekoga{od pozitivno naelektriziranoto telo kon negativno naelektri-ziranoto telo. Brojot na silovite linii koi poa|aat od nekoenaelektrizirano telo e proporcionalen na koli~estvoto naelektricitet na toa telo.

Elektri~niot bran vo sprovodnicite se dviì pribli`no sobrzina na svetlinata, no pod 300 000 km/s. Elektronite se dvi-àt od poniskiot kon povisokiot potencijal, a kako tehni~kanasoka na strujata uslovno se zema nasoka od povisok kon poni-zok potencijal, {to moè da se meri so aparat galvanometar.

Elektri~noto kolo go so~inuvaat: izvor na strujata; metalensprovodnik, koj e spoen so polovite na izvorot; potro{uva~ naelektri~nata energija i prekinuva~. Pome|u polovite se sozda-va sostojba na napnatost koja se narekuva elektri~en napon.Edinica merka za napon e volt (V). Vo elektri~niot izvor nekojdrug vid na energija (hemiska, toplinska, mehani~ka ili svetlo-


8/137

8

FIZIKALNA TERAPIJA

sna) postojano se pretvora vo elektri~na energija. Instrumentza merewe na naponot e voltmetar.

Elektri~nata struja moè da bide ednonaso~na i naizmeni~na.

Ednonaso~nata struja ima ista nasoka i ja~ina, dodeka naizme-ni~nata struja postojano ja menuva nasokata i ja~inata. Edinicaza ja~ina na elektri~na struja e amper (A). Aparatite za merewena ja~inata se narekuvaat ampermetri. Vo fizikalnata terapijase koristat strui so mala ja~ina, naj~esto miliamperi (mA).

Sl. 1. Ednonaso~na konstantnastruja-galvanska struja

Gustinata na strujata pretstavuva koli~estvo na elektrici-

tet koj se nao|a na 1cm

na odreden del na povr{inata na nekojnaelektriziran sprovodnik. Kaj site sprovodnici, osven onievo vid na topka, elektricitetot ne e ramnomerno rasporeden ponivnata povr{ina, bidej}i elektri~nata gustina e pogolema naispap~enite i {ilesti delovi otkolku na zaoblenite ili ramni-te delovi. Taa se izrazuva so amper na kvadraten metar (A/m2).

Elektri~en otpor e onaa sila koja se sprotivstavuva na dvi-èweto na elektronite niz sprovodnikot. Udirawe na elektro-nite so atomite i molekulite predizvikuva nivno treperewe i

posledovatelno sozdavawe na toplina. Otporot se meri vo omi(Ω, 1Ω=1V/1A).

Kapacitet e svojstvo na nekoe telo koe moè da go sobiraelektricitetot. Edinica za kapacitet e farad (F). Elektri~nikondenzatori se napravi za sobirawe na elektri~en naboj. Toase dve plo~i od sprovodnik oddeleni so izolator.

Sila pretstavuva rabota izvr{ena vo edinica vreme (1s). Taase izrazuva vo vati (W).

Toplinskiot efekt na strujata e odreden so Xuloviot zakon(1J=Ws).


9/137

9

FIZIKALNA TERAPIJA

Site te~nosti koi sproveduvaat struja se narekuvaat elektro-liti. Vodeni rastvori na soli, kiselini i bazi sproveduvaatelektri~na struja, no sprovodlivosta na metalite e osum do de-set pati pogolema od onaa na elektrolitite. Pri protekuva-we na ednonaso~na elektri~na struja niz rastvori nastanuvaathemiski procesi poradi raspa|awe na sloèni materii. Ovaapojava se narekuva elektroliza.

Molekulite na rastvorenite supstancii vo elektrolititese disocirani na joni, koi pod dejstvo na elektri~noto pole sedviàt niz rastvorot i stigaat do elektrodite kade {to stanu-vaat elektroneutralni, menuvaj}i gi svoite hemiski osobini istapuvaj}i vo hemiska reakcija so elektrodite ili rastvorot.

Metalni plo~i potopeni vo elektrolit i vrzani za izvor nastruja se narekuvaat elektrodi. Pozitivnata elektroda e anoda,a negativnata katoda. Pome|u elektrodite se nao|a elektri~nopole vo koe doa|a do dvièwe na jonite, taka {to pozitivnite

joni odat kon katodata, a negativnite kon anodata. Koga }e stig-nat na elektrodite, jonite stanuvaat elektroneutralni. Onie

joni koi doa|aat na katodata se narekuvaat katjoni, a onie koidoa|aat na anodata se anjoni.

Transformatori se aparati koi ja pretvoraat elektri~nataenergija so eden napon i ja~ina vo drug napon i ja~ina, a rabotatna princip na indukcija. Tie sluàt za pretvorawe na elektri~-nata energija od mre`niot napon vo elektri~na energija koja epogodna za koristewe vo terapiski celi.

Klasifikacija

Modalitetite na elektri~na struja koi se koristat vo leku-vawe moàt da se podelat vo slednite grupi:

1. Ednonaso~na struja

a. Ednonaso~na konstantna struja t.n. galvanska strujab. Impulsna (isprekinata) struja - triaglesti impulsi (na pr., eksponencijalna struja), - pravoagolni impulsi, - polusinusoidalna struja (na pr., dijadinamska struja), - Trabertovi strui2. Naizmeni~na strujaa. niskofrekventna struja - faradska struja,

- sinusoidna struja, - monofazni TENS impulsi.


10/137

10

FIZIKALNA TERAPIJA

b. srednofrekventna struja- interferentna struja-tetrapolarna,

- interferentna struja-bipolarna (direktna, egzogeno mo-dulirana).

v. visokofrekventna struja- kratki branovi,- mikrobranovi,

- ultrakratki branovi, dolgi branovi, - D΄Arsonvalovi strui.

Ednonaso~nata konstantna i naizmeni~nite strui se konti-nuirani strui, strui koi te~at neprekinato: ednonaso~na - po-stojano vo edna nasoka, a naizmeni~na - ~as vo edna ~as vo druganasoka.

Naizmeni~na struja e onaa struja koja postojano ja menuva svojata nasoka, ja~ina i napon. Brojot na oscilacii na naizmeni~na

struja vo edna sekunda pretstavuvanejzina frekvencija, koja se meri voherci (Hz).

Impulsnite strui se isprekinatiednonaso~ni ili naizmeni~ni strui:strujata te~e vo impulsi, koi traat

pomalku od 1s, a pome|u dva posledo-vatelni impulsi ima interimpulseninterval koj e bez elektri~na aktiv-nost.

Dejstvo na pozitiven i negativen pol na galvanska struja

Potrebno e da se poznava reakcijata na organizmot pod polo-vite na galvanskata struja, osobeno poradi mo`nite sekundarnikomplikacii koi mo`at da se pojavat pri primena na nekoja im-

pulsna struja koja ja ima galvanskata komponenta. Fiziolo{ki-te efekti poteknuvaat od elektrolitnata disocijacija i migra-cijata na jonite, koja se slu~uva vo organskite rastvori koganiz niv minuva galvanska struja. Ovie efekti se poizrazeni podelektrodite i se razli~ni pod sekoja elektroda.

Pod pozitivnata elektroda ili anoda se slu~uva slednoto:

- se osloboduva kislorod;- dava kisela reakcija (acidifikacija poradi nasobirawe na

hlornite joni);

Sl. 2. Sinusoidalna, naizmeni~na struja


11/137

11

FIZIKALNA TERAPIJA

- vazodilatacija i eritem, no od pomal stepen otkolku na ka-toda;

- redukcija na edem i inflamacija, verojatno poradi promenana jonite na kleto~nata membrana, ja facilitira intra iekstracelularnata ramnoteà na membranata;

- hiperpolarizacija na ekscitirana membrana. Ova go podig-nuva pragot na drazba na nervnite i na muskulnite vlakna,

ja namaluva nivnata ekscitabilnost, a vo izvesen stepen imaanalgetsko ili sedativno dejstvo;

- se namaluva sostojbata na nadrazlivost na senzitivnite ne-rvi (analgetsko dejstvo);

- na normalen muskul i nerv -negativniot pol pri zatvorawena koloto na strujata dava pogolem efekt od pozitivniot

pol.Pod negativnata elektroda ili katoda se slu~uva slednoto:- osloboduvawe na vodorod;- dava alkalna reakcija (alkalizacija kako rezultat na naso-

birawe na natriumovi joni);- omeknuvawe na tkivata;- predizvikuva vazodilatacija, so eritem na koàta pod elek-

trodata lokalnata temperaturata raste. Se javuva vazodila-tacija i na podlabokite tkiva;

- blaga stimulacija na tkivata, verojatno poradi promenite

na jonite i lokalnata vazodilatacija;- zgolemena permeabilnost na koàta i namaluvawe na otpor-

nosta kon strujata;- depolarizacija na nervnite i muskulnite membrani, zgole-

muvawe na nivnata ekscitabilnost.

Impulsni strui

Impulsnata galvanska struja vo forma na impulsi ja so~inuvabazata na niskofrekventni strui. Impulsi so soodvetni para-metri moàt da ja depolariziraat membranata na nervnite ina muskulnite vlakna i arteficijalno gi ekscitiraat. Celtana analgetskiot efekt e da se stimuliraat senzitivnite afe-rentni nervni vlakna, dodeka na ekscitomotornite strui da gistimuliraat eferentnite muskulni vlakna.

Izrazot impuls se upotrebuva samo za impulsna galvanskastruja, dodeka za naizmeni~nite strui ekvivalent za impuls eciklus ili perioda. Perioda e vreme od edna arbitrarna refe-rentna to~ka na impulsot ili ciklusot do identi~na to~ka nasledniot impuls, odnosno ciklus.


12/137

12

FIZIKALNA TERAPIJA

Koga strujata te~e samo vo edna nasoka, taa ima edna faza,grafi~ki ne ja se~e izoelektri~nata linija. Koga se rabo-ti za naizmeni~na struja, koja te~e vo dve nasoki, taa ja se~eizoelektri~nata linija i ima dve fazi: pozitivna i negativna.

Za sekoja aplikacija, va`no e da se znaat i da se selektiraatsoodvetnite parametri na impulsot.

Traeweto na eden impuls se meri vomilisekundi ili mikrosekundi koga im-pulsite se mnogu kratki (1 ms = 1000 μs).

Vo praksa naj~esto se koristat impul-si so traewe od 0,01 do 10 ms, za stimula-cija na senzitivni ili motorni nervi, i

od 50 do 500 ms, za stimulacija na dener-virani napre~noprugasti muskulni vlak-na ili mazni muskulni vlakna.

Interimpulsen interval e period bezelektri~na aktivnost. Vo interimpulseninterval ne spa|a interfazen interval.

Frekvencija e broj na periodite, odnosno broj na impulsi-te ili ciklusite vo edinica vreme. Edinica za frekvencija eherc (Hz). Frekvencijata pomala od 1 Hz se izrazuva so decima-

len broj.Spored frekvencijata, struite koi se koristat vo terapija

se delat na strui so:

- niska frekvencija - do 1000 Hz- sredna frekvencija - od 1000 do 100 000 Hz i- visoka frekvencija - nad 100 000 Hz.

Intenzitet na impulsot ili sila

Ja~inata na strujata za terapija se meri vo miliamperi (mA)ili mikroamperi (μA). Vrvot na amplitudata ( peak ) e maksimal-na vrednost koja strujata ja dostignuva vo tekot na edna faza.

Vremeto na porast na impulsot (podem) podrazbira vremekoe e potrebno za impulsot od referentna nulta vrednost da jadostigne vrvnata amplituda i pretstavuva va`en deskriptor naimpulsot.

Pravoagolnite impulsi imaat naglo momentalno rastewe naamplitudata, a triagolnite baven i postepen porast na ampli-tudata.

Sl. 3. Parametri na ednonaso~niimpulsi


13/137

13

FIZIKALNA TERAPIJA

Impulsite so baven porast se akomodacioni, bidej}i na niv seakomodiraat nervite i muskulite so intaktna inervacija, dode-ka denerviranite muskuli takvo svojstvonemaat.

Fiziolo{kiot efekt na stru jata za-visi od elektri~nite svojstva na tkivataniz koi pominuva strujata i rastojanietona elektrodite od nervot ili muskulot.Intenzitetot e povrzan so efektite koigi predizvikuva, kako {to se ~uvstvo natrnewe ili golemina na muskulna kontr-akcija.

Forma (oblik) na impulsot

Se razlikuvaat pove}e vidovi ednofazni impulsi: pravoagol-ni, triagolni, sinusoidalni, trapezoidni, seriski pravoagolniimpulsi, impulsi modulirani po ja~ina i dr.

Klasi~nata forma na impulsot e vo vid na kvadrat ili pra-voagolnik, so naglo zapo~nuvawe i zavr{uvawe na impulsot.

Eksponencijalnite impulsi se vid na triaglesti impulsi kajkoi postepeno doa|a do zgolemuvawe na intenzitetot. Tie se-

lektivno gi draznat denerviranite napre~noprugasti muskulii maznite muskulni vlakna.

Polusinusoidalna forma imaat dijadinamskite strui.

Kaj niskofrekventnite nadraznuva~ki impulsni strui serazlikuvaat slednite parametri:

- traewe na impulsot (vo ms),- vreme na podemot na impulsot (vo ms),- vreme na simnuvawe na impulsot (vo ms),- amplituda na impulsot (vo mA),- frekvencija na impulsot (vo Hz),- traewe na pauzata pome|u impulsite (vo ms).

Pravoagolni impulsi se dobivaat od ednonaso~na konstantnagalvanska struja. So pravilen izbor na vremenskata konstanta,od pravoagolni impulsi se dobivaat triagolni (eksponencijal-ni), trapezoidni, ostroagolni i drugi vidovi na impulsi.

Pokraj klasi~nite impulsi so edna faza, postojat i bifazniimpulsi, koi imaat dve sprotivni fazi. Simetri~nite bifazni

impulsi imaat dve fazi so identi~na forma. Asimetri~en im-puls ima dve fazi so razli~na forma.

Sl. 4. Pravoagolni impulsi,naizmeni~na struja


14/137

14

FIZIKALNA TERAPIJA

Dvofaznite impulsi koi se koristat vo fizikalnata terapija moàt da bidat sinusoidalni i pravoagolni, no moàt da bi-dat i triagolni, vo vid na bukvata N ili nekoj drug oblik. Oviedvofazni impulsi se:

- simetri~ni, koga fazite potpolno odgovaraat edna na druga;- asimetri~ni, koga fazite ne odgovaraat edna na druga;- balansirani, koga povr{inata na pozitivnata i negativna-

ta faza e ednakva;- nebalansirani, koga povr{inata na pozitivnata i negativ-

nata faza e razli~na.

Modulacija na strujata

Niskofrekventnite strui so dadeno vremetraewe na impul-sot i periodite na pauzata moàt da bidat periodi~no prekina-ti ili modulirani vo forma na niza ili prasok.

Moè da se modulira amplituda, vremetraewe i frekvencijana impulsot ili ciklusot. Serija ili niza od nagodeni impulsiili ciklusi so~inuva edna modulacija.

Osnovni biofizi~ki efekti

Za ednonaso~nite strui, bilo da se raboti za ednonaso~na

konstantna struja ili ednonaso~ni (monofazni) impulsi, ka-rakteristi~no e elektrohemiskoto dejstvo: na elektrodite seizdvojuvaat sekundarni produkti na elektroliza.

Ednonaso~nite impulsni strui i naizmeni~nite strui soniska i sredna frekvencija vo osnova se nadraznuva~ki strui.Dejstvuvaj}i na ekscitabilnite kletki, tie predizvikuvaat de-polarizacija na nivnite membrani i soodveten nadraznuva~kiefekt.

Koga se vo pra{awe perifernite nervi, prvo nastanuva nad-raznuvawe na senzitivnite, potoa na motornite, a na kraj na no-ciceptivnite vlakna.

Drazbata na senzitivnite vlakna se manifestira so ~uvstvona trnewe, peckawe i pritisok, drazbata na motornite vlaknaso muskulna kontrakcija, a drazbata na nociceptivnite vlaknaso ~uvstvo na bolka. Koga se vo pra{awe denervirani muskuli,motorniot odgovor e direkten, bez posredstvo na nervnite vlak-na.

So zgolemuvawe na frekvencijata slabee nadraznuva~kotodejstvo, bidej}i se namaluva traeweto na impulsot, odnosno cik-


15/137

15

FIZIKALNA TERAPIJA

lusot. Zatoa struite so visoka frekvencija ne moàt da prediz-vikaat depolarizacija na kleto~nata mebrana i ne dejstvuvaatnadraznuva~ki.

Termi~koto dejstvo na struite so niska i sredna frekvencijaod terapiski aspekt e zanemarlivo poradi maliot intenzitetso koj se primenuvaat ovie strui poradi nivnoto nadraznuva~kodejstvo. Toa e izrazeno samo pri primena na visokofrekventnistrui, i toa e osnovno dejstvo na koe se temeli nivnata primenavo terapijata.

Otpor na koàtaOtporot (impedansa) na koàta e golema pre~ka za penetra-

cija na strujata vo podlabokite tkiva, no so izborot na frekven-cijata i traeweto na impulsot, odnosno fazata toj moè da sesovlada koga se primenuvaat impulsni i naizmeni~ni strui.

Kolku frekvencijata e pogolema, odnosno kolku se impulsi-te, t.e. fazite pokratki, strujata polesno pominuva niz koàtai pomalku gi drazni receptorite vo koàta i podlaboko penet-rira vo tkivata. Nasproti toa, struite so niska frekvencija,odnosno so dolgo traewe na impulsot, odnosno fazata se “tro-{at” vo koàta i gi draznat receptorite, taka {to ne moàt dase primenat so pogolem intenzitet i ne prodiraat podlaboko vo

tkivata. Elektrodi i tehniki na aplikacija

Vo poslednite godini vo klini~kata praksa najmnogu se koris-tat gumeni elektrodi koi se impregnirani so jaglerod (gumeno-grafitni elektrodi). Jaglerodot dobro ja sproveduva strujata, avo odnos na tkivata e inerten i biokompatibilen. Ve}e retko sekoristat i metalni (aluminiumski i kalajni) elektrodi.

Elektrodite so tekot na vremeto ja gubat fleksibilnosta istanuvaat rezistentni na strujata, pa treba redovno da se zame-nuvaat.

Pome|u elektrodata i koàta se stava konduktiven medium:vo voda natopen i isceden viskozen sun|er ili pove}eslojna gaza,koi treba da bidat pogolemi od elektrodata i da gi preminuvaatnejzinite rabovi za 1 cm.

Viskozniot sun|er i gaza zadolìtelno se primenuvaat priaplikacija na ednonaso~na konstantna struja za da gi zadràt

vo sebe sekundarnite produkti na elektroliza i da go spre~atnivniot kontakt so koàta.


16/137


17/137

17

FIZIKALNA TERAPIJA

da e aktivna, dodeka pogolemata elektroda e disperzivna ilireferentna i ne e aktivna, zatoa {to na nea e mala gustinatana strujata poradi disperzijata na strujnite linii na golema

povr{ina. Pomalata elektroda se stava na celnoto podra~je, adisperzivnata elektroda podaleku od toa podra~je.

Polo`bata na elektrodite moè da bide longitudinalna,koga elektrodite se na istata strana od teloto, ili pak, trans-verzalna, koga elektrodite se na sprotivnite strani od teloto.

Ako elektrodite se priblièni, strujata te~e niz koàta, aako se oddale~eni, pominuva niz podlabokite tkiva. Rastojanie-to pome|u elektrodite treba da iznesuva najmalku edna polovi-na od dijametarot na elektrodata.

Elektri~en {ok i merki na bezbednost

Elektri~nata struja moè pri terapiska primena da pre-dizvika o{tetuvawa, pa duri i fatalni. Pod elektri~en {okse podrazbira protok na struja niz teloto na ~ovekot so {tetenefekt. Toj nastanuva pri penetracija nastrujata niz koàta.

Pri terapiska primena na elektri~na

struja moàt da nastanat te{ki o{tetu-vawa predizvikani so mre`na struja odglavniot dovod i se slu~uvaat pri upo-treba na neispravni elektri~ni uredi.Osnoven faktor e ja~inata na strujata.

Elektri~nata struja ima tendencija dase prostira niz niskootporno potko`nomasno tkivo, sovladuvaj}i go prethodno

otporot na koàta. Otporot na koàtazavisi od nejzinata vla`nost. Suva koàima otpor od nekolku stotina iljadi Ω, avla`nata do 1000 Ω.

Posledicite na elektrokucijata zavisat od patekata po kojastru jata protekuva niz teloto. Dokolku strujata od glavniot do-vod pominuva od {akata koja go dopira sprovodnikot do stapa-loto koe stoi na zemjata, strujata protekuva niz srceto i belitedrobovi i moè da predizvika zastoj na srceto i prestanuvawe

na di{eweto.

Sl. 6. Aparat za galvanoterapija


18/137

18

FIZIKALNA TERAPIJA

Strujata od glavniot dovod predizvikuva izgorenici i jaki mus-kulni kontrakcii, koi mehani~ki moàt da go o{tetat tkivoto.

Strujata od glavniot dovod moè da prodre vo teloto na bol-

niot mnogu lesno ako terapiskiot ured e neispraven, bidej}iterapiskite strui se apliciraat na navla`neta koà.

Prvata pomo{ se sostoi od toa da se prekine tekot na struja-ta, odnosno dovodniot kabel da se izvadi od {tekerot, no ̀ rtva-ta ne smee da se dopre pred da se izvadi kabelot, bidej}i spasu-va~ot moè da bide vklu~en vo koloto na strujata.

Bezbednost na uredite

Bezbednosta na elektroterapiskite uredi se obezbeduva na

pove}e na~ini. Zadolìtelno se zazemjuva metalnata obloga,ku}i{teto na uredot. Vo slu~aj sprovodnata ìca da ja dopreoblogata, golem tek na struja bi te~el kon zemjata, bi predizvi-kal pukawe na osiguruva~ot i bi go prekinal dovodot na struja-ta. Dokolku zazemjuvaweto bi bilo neispravno, sekoj koj bi godopred uredot bi napravil niskonaponski pat so zemjata i bimoèl da bide `rtva na elektrosukcija.

Prodol`nite kabli ne smeat da se koristat, a priklu~ocitene treba da se vadat od {tekerot so vle~ewe samo za kabelot.

Somnitelni ili defektni uredi treba vedna{ da se povle~at odupotreba. Vleguvawe na voda vo uredot, ~ad, nevoobi~aeni miri-si i zvuci, treba sekoga{ da sozdadat somnevawe deka uredot eneispraven.

Elektroterapiskite uredi treba redovno da se testiraat,vo pravilni vremenski intervali, kako del od preventivnotoodrùvawe i programa na bezbednost.

O{tetuvawa predizvikani so terapiski strui

Pri nestru~na primena i ako ne se po~ituvaat kontraindi-kaciite, terapiskite strui moàt da predizvikaat o{tetuvawa,od koi nekoi moàt da bidat mnogu opasni.

Ednonaso~nata konstantna struja i ednonaso~nite impulsnistrui moàt poradi elektrohemiskoto dejstvo da predizvika-at t.n. hemiski izgorenici ne samo vo predelot na elektrodite,tuku i vo predelot na metalnite implantanti ako se najdat napatot na nivnoto pominuvawe.

Struite so visoka frekvencija moàt da predizvikaat ter-mi~ki izgorenici.


19/137

19

FIZIKALNA TERAPIJA

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto za zadolìtelniot

predmet:

1. [to pretstavuva elektri~na struja?

2. [to se sprovodnici i koi se sprovodnici od prv i od vtorred?3. [to e gustina na struja i kako se izrazuva?4. [to se elektrodi i kako se delat?5. Koi se aparatite za merewe na ja~inata i naponot na stru-

jata?6. Kako se klasificiraat vidovite na strui koi se primenu-

vaat vo elektroterapijata?7. Koe e dejstvoto na pozitivniot i na negativniot pol na

galvanskata struja?8. [to se impulsni strui?9. Kako se izrazuva traeweto na impulsot?9. [to e frekvencija na stimulacija?

10. Kako se delat struite koi se primenuvaat vo terapija spo-red frekvencijata?

11. Kakva forma moàt da imaat impulsite?12. Kakvi elektrodi se koristat za elektroterapija?13. [to e monopolarna, a {to bipolarna tehnika na primena

na elektroterapija?

14. [to e elektri~en {ok?15. Kako se obezbeduva bezbednost na elektroterapiskite ure-di?

16. Kakvi o{tetuvawa moàt da predizvikaat terapiskite strui?


20/137

20

FIZIKALNA TERAPIJA

GALVANSKA STRUJA

Galvanska struja e ednonaso~na konstantna struja koja ne gimenuva nasokata, ja~inata i naponot. Prikaàna grafi~ki, taaizgleda kako prava linija koja e paralelna so apscisata.

Primenata na galvanska struja vo lekuvawe se narekuva i me-dicinska galvanizacija, galvanska terapija ili galvanoterapija.

Se dobiva so ispravawe na naizmeni~na sinusoidalna strujaod gradskata mreà vo ednonaso~na konstantna struja.

Vo terapiski celi, se primenuva galvanska struja so napon od30 do 60 V i ja~ina na strujata od 0 do 80 mA, koja se regulira sopotenciometar.

Biofizi~ki osnovi na dejstvoto

Tkivata na organizmot moàt da se sfatat kako sprovodniciod vtor red, pri {to se vroneti vo rastvor na razli~ni soli,pred sé, NaCl.

Del od neorganskite soli ( Na, K, Mg, Ca), rastvoreni vo te~-

nata faza se elektrolitno disocirani na joni.Organskite materii sami po sebe ne se elektroliti, no bi-

dej}i imaat svojstvo na svojata makromolekularna povr{ina daapsorbiraat pozitivni ili negativni joni, se odnesuvaat kakoelektrolitni ~esti~ki. Pri pominuvawe na galvanska strujaniz ~ove~ko telo, jonite se dviàt kon sprotivno naelektrizi-ranite elektrodi.

Katjonite (+) na K, Na i dr. se dviàt kon katodata (-);Anjonite (-) na Cl, sulfati i dr. kon anodata (+).

Od site elektroliti, vo intersticijalnata te~nost ima naj-mnogu NaCl, taka {to galvanskata struja najmnogu ja prenesuvaat

joni na Na i Cl. Koga }e dojde na katoda, jonot na Na+ preminuvavo atom na Na, a na anoda, jonot na Cl- preminuva vo atom na Cl. Za razlika od jonite, atomite na Na i Cl se elektrolitski neu-tralni, no hemiski aktivni ~esti~ki. Tie stapuvaat vo reakcijaso vodata, pri {to na katodata se sozdava NaOH i vodorod, a naanodata HCl i kislorod.

Katoda (-): 2Na + 2H2

O = 2NaOH + H2Anoda (+): 4Cl + 2 H

2O = 4 HCl + O

2


21/137

21

FIZIKALNA TERAPIJA

HCl i NaOH se kausti~ni materii, koi koga }e dojdat vo kon-takt so koàta ili drugi tkiva predizvikuvaat nekroza: HCl -koagulaciona (suva) nekroza pod anoda, a NaOH - kolikvaciona(vla`na) nekroza pod katoda. Za da se spre~i kausti~noto dej-stvo na ovie produkti na elektrolizata, pome|u elektrodata ikoàta se stava hidrofilna tkaenina (pove}eslojna gaza) iliviskozen sun|er.

Nastanuva jonska asimetrija, odnosno menuvawe na koli~es-tvoto i kvalitetot na sodrìnata na jonite vo tkivata pod dejs-tvo na galvanska struja.

Sprovodlivost

Dejstvoto na galvanskata struja vrz ~ove~kiot organizam eopredeleno od prodiraweto vo tkivata. Strujata pominuva nizkoàta niz izvodnite kanali na potnite i pomalku niz izvodni-te kanali na lojnite `lezdi i me|ukleto~nite prostori.

Ko`niot otpor vo po~etokot e najgolem (inicijalen otpor),a potoa toj se namaluva i stagnira. Sovladuvaj}i go otporot nakoàta i potko`noto masno tkivo, strujata ponatamu se prosti-ra po pat na najmal otpor, svrtuvaj}i od pravata linija {to gispojuva elektrodite.

Elektrolitnata sprovodlivost na tkivata zavisi od sodrì-nata na te~nost vo niv, taka {to dokolku e pogolema sodrìna-ta na joni, otporot vo nivnoto dvièwe e pomal i sprovodlivos-ta e pogolema.

Galvanskata struja dobro ja sproveduvaat krvta, limfata, ce-rebrospinalnata te~nost, parenhimnite organi i muskuli, dode-ka slabi sprovodnici se masnoto tkivo, tetivite, nervite i ko-skite. Struja ne sproveduvaat ro`niot sloj od suvata koà, nok-tite i vlaknata.

Polarizacija

Kleto~nite membrani se selektivno propus-tlivi i tie pretstavuvaat bariera za oddelni

joni i jonizirani molekuli, koi poradi toa senatrupuvaat na membranata, taka {to od isto-imenite joni se sozdavaat polarizacioni poli-wa. Pome|u polarizacionite poliwa se sozdavapotencijalna razlika, pod ~ie vlijanie nastanu-va polarizaciona struja, koja ima sprotivna na-soka od primarnata struja i pretstavuva otpor. Sl. 7. Polarizaciona struja


22/137

22

FIZIKALNA TERAPIJA

Polarizacijata ja menuva disperzijata na koloidite na cito-plazmata, ja zgolemuva hidratacijata i propustlivosta na mem-branite.

Polarizacijata i zgolemenata jonska razlika na polusprovod-liva membrana ovozmoùvaat zgolemena osmoza i difuzija.

Doa|a do dvièwe na vodata od anoda kon katoda, taka {toanodata kaj otoci ima resorptivno dejstvo.

Se menuva strukturata na jonite vo tkivata poradi nivnotodvièwe kon sprotivno naelektriziranite elektrodi, se menu-va i acido-baznata ramnoteà poradi pridviùvawe na jonitena vodorodot kon katodata i hidroksilnite joni kon anodata,{to se odrazuva na funkcijata na enzimite i tkivnoto di{ewe

i sostojbata na biokoloidot.

Fiziolo{ko dejstvo

Vo fiziolo{ko dejstvo spa|a:

- ekscitomotorno dejstvo,- efekt na protrahirana hiperemija so pozitivno trofi~ko

dejstvo (poizrazeno na katoda),- analgetsko dejstvo (poizrazeno na anoda),

- resorptivno dejstvo (poizrazeno na anoda),- nezna~itelno toplotno dejstvo.

1. Ekscitomotorno dejstvo. Vo predelot na elektrodite, gal-vanskata struja ja menuva nadrazlivosta i sprovodlivostana tkivata. Taa pojava se narekuva elektrotonus.

Galvanskata struja ja zgolemuva nadrazlivosta i sprovodli-vosta vo motornite nervi i muskuli. Procesot na regeneracijana nervnite vlakna e pointenziven kvalitativno i kvantitativ-no. Se primenuva vo lekuvawe na mlitavite parezi i paralizi, i

se aplicira pred elektrostimulacija, bidej}i taka go zabrzuvaprocesot na reinervacija.

Pri ramnomerno te~ewe na galvanskata struja, taa ne gi nad-raznuva motornite nervi i muskuli, odnosno ne predizvikuvamuskulna kontrakcija. Muskulna kontrakcija moè da nastanesamo pri zatvorawe i otvorawe na strujnoto kolo, i pri naglozgolemuvawe ili namaluvawe na ja~inata na strujata.

Fliger utvrdil deka pri zatvorawe na strujnoto kolo se javu-va nadraznuvawe vo delot na katodata, a pri otvorawe na struj-noto kolo se javuva nadraznuvawe na anodata.


23/137

23

FIZIKALNA TERAPIJA

2. Aktivna hiperemija na mestoto na galvanizacija (na povr-{nite i dlabokite krvni sadovi), preku lokalno nadraz-nuva~ko dejstvo na galvanskata struja vrz vazomotornitenervi i pod vlijanie na biolo{ki aktivnite supstancii(histamin, acetilholin, adrenalin).

Hiperemijata nastanuva i reflektorno na oddale~eni mestapreku vazomotornite centri vo ΄rbetniot mozok i vo mozokot.

Taa trae 2 i pove}e ~asa, a pojaka e na katodata i trae podol-go. Koàta pocrvenuva, a nejzinata temperatura se zgolemuva za1-2°C.

Po gubewe na hiperemijata sé u{te ostanuva zgolemena vazo-motorna nadrazlivost na mehani~ki, termi~ki i psihi~ki draz-

bi, koja trae i 24 ~asa.Poradi hiperemijata doa|a do: podobra resorpcija na raspad-

nite produkti, podobro trofi~ko dejstvo, zabrzan metaboli-zam, donesuva aktivni supstancii i kislorod, podobra razmenana kiselite produkti na metabolizmot i normalizacija na pH vrednosta na tkivata.

3. Analgetsko dejstvo (poizrazeno na anoda; ili ednakvo podkatoda i anoda), kako posledica na:

- namaluvawe na tonusot na simpatikusot;- gate kontrola - preku dejstvoto na galvanskata struja na

senzitivnite zavr{etoci vo koàta i supresija na bolka-ta vo zadnite rogovi na ΄rbetniot mozok;

- osloboduvawe na endogenite opioidi;- porast ili normalizacija na pH vrednosta (kon alkalna),

{to ja namaluva nadrazlivosta na nociceptorite.

4. Resorptivnoto dejstvo e poizrazeno na anoda, se zgolemuvadrazneweto na ko`nite receptori, se zgolemuvaat metabol-nite procesi vo koàta. Se zabrzuva enzimskata aktivnost,tkivnoto di{ewe i sostojbata na biokoloidite.

5. Toplotnoto dejstvo e zanemarlivo.

Odreduvawe na polaritet na elektrodite

Za primena na galvanska struja potrebno e da se znae polari-tetot na elektrodite. Voobi~aeno, polaritetot e zapi{an naaparatite. Sepak, za odreduvawe na polaritetot se primenuvaatnekolku metodi:

1. Metoda na sozdavawe gas. Vo staklen sad napolnet so vodana dovolna oddale~enost se stavaat kablite od ~ii kraevi


24/137

24

FIZIKALNA TERAPIJA

e simnata izolacijata, odnosno kraevite na sprovodnikot.Se vklu~uva strujnoto kolo, so intenzitet od 15 do 20 mA,pri {to vo predelot na edniot kabel doa|a do sozdavawe nabrojni meur~iwa gas. Toa e katodata, kade {to se oslobodu-va pogolema koli~ina na vodorod, vo odnos na anodata kade{to se sozdava pomala koli~ina na kislorod.

2. Metoda na promena na pH na sredinata. Dokolku lakmusovahartija natopena so fiziolo{ki rastvor ( NaCl) se vklu~ivo kolo na galvanska struja, taa }e ja promeni bojata vopredel na edniot pol. Pritoa sinata lakmusova hartija }e

ja smeni bojata vo crvena vo predel na anodata (pozitivenpol) kade {to se sozdava HCl, a crvenata lakmusova hartija}e ja smeni bojata vo sina vo predel na katodata (negativen

pol) kade {to se sozdava NaOH.3. Metoda na osloboduvawe jod. Ako na pamuk natopen so rast-vor na KJ se stavat kraevi od kablite so simnata izolaci-

ja i se vklu~i galvanska struja, po izvesno vreme pamukotpod edniot kabel }e se oboi temnokafeno. Toa e anoda kade{to jodot se izdvoil vo vid na atom.

Sl. 8. Aparat za galvanoterapija

Elektrodi za galvanoterapija

Galvanskata struja moè da se vnese vo teloto so pomo{ naelektrodi, preku koà i ligavici, pod uslov tie da se neo{te-teni za da se spre~i elektrolitniot efekt i o{tetuvaweto natkivoto na mestoto na aplikacijata.

Elektrodite moàt da bidat od guma impregnirana so jagle-rod (gumeno-grafitni) ili, mnogu poretko se od metal so debe-


25/137

25

FIZIKALNA TERAPIJA

lina od 0,25 do 0,5 mm, za da moàt lesno da se prisposobat napovr{inata na teloto.

Elektrodite sekoga{ treba da bidat postaveni taka {to si-

lovite linii }e go zafatat delot od teloto vo koj e patolo{-kiot proces.

Spored goleminata i formata, elektrodite moàt da bidatrazli~ni: plo~esti (kvadratna, pravoagolna i kru`na forma),top~esti, kako kop~e i vo vid na valjak.

Sl. 9. Gumeno-grafitniplo~esti elektrodi

Pred aplikacija, koàta se ~isti od masnotija i pot so slabalkohol. Zadolìtelno koàta treba dobro da se pregleda ida se voo~at ekskorijacii ili drugi promeni. Potrebno e da sesimne nakitot od regijata na koja se vr{i aplikacijata.

Dokolku elektrodite dojdat vo neposreden kontakt so koà-ta ili ligavicata, pri protok na galvanska struja bi nastanalelektroliten efekt i izgorenica od hemiska priroda, na anoda-ta bi se sozdala koagulaciona nekroza (HCl), a na katodata koli-

kvaciona nekroza ( NaOH).Poradi toa kako medijator pome|u teloto i elektrodite se

postavuva pove}eslojna gaza so debelina od 1 do 2 cm ili visko-zen sun|er natopeni vo topla voda, koi mora da gi preminuvaatrabovite na elektrodite za okolu 1 cm.

Elektrodite mora da bidat vo dobar kontakt so koàta, pora-di {to se pricvrstuvaat so pomo{ na gumeni lenti, remen~iwa,zavoj i vre}i~ki so pesok, no ne treba da bidat prestegnati za dane nastane ishemija ili eventualno izgorenica. Bolniot trebada zazeme udobna polo`ba, najdobro sede~ka ili leè~ka.


26/137

26

FIZIKALNA TERAPIJA

Treba da se obrne vnimanie na mo`ni tehni~ki gre{ki: pos-tavenosta na hidrofilnata gaza, sostojbata na elektrodite,spojot pome|u elektrodite i kabelot i ja~inata na strujata.

Sl. 10. Postavuvawe na elektrodipreku hidrofilna tkaenina

Sl. 11. Elektrodi pricvrsteni soelasti~na lenta

Sl. 12. Elektrodi pricvrsteni soelasti~na lenta


27/137

27

FIZIKALNA TERAPIJA

Postojat i specijalni elektrodi za galvanizacija: Bergoni-eva polumaska, porano se primenuvale i golemi elektrodi sorazli~na forma (pravoagolni, vo forma na jaka i sl.), elektro-di za primena na ligavici i dr.

Metodi na primena

Aparatite za galvanska struja moè da imaat dvoìlen, tro-ìlen ili ~etiriìlen izvod.

- Kaj dvoìlniot izvod nasokata na strujata moè da se menu-va na aparatot so komutator i da se menuva polot na elekt-rodite (pozitiven ili negativen).

- Kaj troìlniot izvod moàt da se dobijat slednite kombi-

nacii: 1 katoda i 2 anodi ili 1 anoda i 2 katodi.- Kaj ~etiriìlniot izvod postojat 2 anodi i 2 katodi, so mo-`nost za istovremeno zatvorawe na strujnite kola (na pr.,transverzalna galvanizacija istovremeno na dvete {aki ilidvete kolena i sl.).

Galvanizacijata moè da bide:

- stabilna, koga dvete elektrodi se fiksirani i strujata ne-prekinato te~e;

- labilna, koga ednata elektroda e fiksirana, a drugata koja

e vo vid na valjak ili ~etka postojano se pridviùva;- ritmi~ka, koga dvete elektrodi se fiksirani, no strujata

vo odreden ritam se prekinuva, taka {to strujata odgovarana pravoagolni impulsi.

Tehniki na primena:

- monopolarna metoda, koga ednata elektroda e pomala (ak-tivna, diferentna) poradi {to gustinata na strujata na neae pogolema, vo odnos na drugata (pasivna, indiferentna)elektroda, i

- bipolarna metoda, koga dvete elektrodi se so pribli`no ed-nakva golemina i imaat ista gustina na struja.Spored polo`bata na elektrodite, galvanizacijata moè dabide:

- popre~na (transverzalna), koga elektrodite se postaveni nasprotivnite strani od segmentot, taka {to silovite liniise popre~ni vo odnos na nadol`nata oska na ekstremitetitei organite;

- nadol`na (longitudinalna), koga dvete elektrodi se na

istata strana, a silovite linii se nadol`ni vo odnos na na-dol`nata oska na teloto;


28/137

28

FIZIKALNA TERAPIJA

- dijagonalna, koga elektrodite se postaveni na sprotivnitestrani od teloto, no ne popre~no tuku dijagonalno.

Elektrodite treba sekoga{ da bidat postaveni taka {to silo-

vite linii }e go zafatat delot od teloto vo koj e patolo{kiotproces.

Sl. 13. Popre~na tehnika nagalvanoterapija

Sl. 14. Longitudinalna tehnika nagalvanoterapija

Pri normalna tehnika treba da se vodi smetka negativnata elektroda(katoda) da bide distalno postavena. So toa nasokata na dvièweto nastrujata }e bide kon srceto, odnosno vo nasoka na venskiot krvotok. Priparalelna primena ne e bitno kade e postavena negativnata a kade pozi-tivnata elektroda. Na mestoto na bolkata ili otokot moè da se posta-vi pozitivnata elektroda (anoda). Va`no e gazite na dvete elektrodi dane se dopiraat, bidej}i toga{ tekot na strujata moè da se odviva prekugazite, a ne niz koàta. Elektrodite sekoga{ mora da bidat dobro fik-

sirani so gumeni perforirani lenti ili zavoj, a strujata treba postepe-no da se zasiluva.


29/137

29

FIZIKALNA TERAPIJA

Posebni metodi na primena

- Galvanizacija na lice, kaj koja se primenuva elektroda vovid na polumaska t.n. Bergonieva polumasaka, koja se posta-

vuva na soodvetniot del od liceto, a drugata elektroda sepostavuva na nadvore{nata strana od sprotivnata nadlakti-ca, odnosno na cervikalniot ΄rbet ili distalno na rakatana istata strana. Dokolku e potreben tretman na dvete po-lovini od liceto, procedurata se sproveduva naizmeni~no,eden den na ednata a drugiot den na drugata polovina od li-ceto. Se primenuva pri paraliza na n. facialis, nevralgija nan. trigeminus.

- Jaka po [~erbak, pri lekuvawe na iritacija na vegetativni

ganglii (ganglion stelatum, ganglion cervicale superior i truncussympaticus). Pogolemata elektroda vo vid na jaka se postavu-va okolu vratot do ramewata, drugata indirektna elektrodana lumbalniot ΄rbet.

- Ga}i~ki po [~erbak (refleksno-segmentno dejstvo vrz or-ganite vo malata karlica). Aktivnata elektroda se postavu-va na lumbalniot ΄rbet, a drugite dve na ventralnata stranana proksimalniot del od dvete natkolenici.

Podgotovka na pacientot

Pred aplikacija na galvanoterapija na pacientot treba da muse objasni deka primenata na galvanska struja e potpolno bezopa-na procedura. Po`elno e pri prvata aplikacija da se primenuva iponizok intenzitet, pod pragot na drazba, osobeno kaj deca.

Sl. 15. Rabotno mesto zagalvanoterapija

Delot od teloto na koj }e se aplicira galvanskata struja, od-nosno }e se postavat elektrodite, treba da bide osloboden od


30/137

30

FIZIKALNA TERAPIJA

obleka i tu|i predmeti (nakit). Potrebno e da se pregleda ko-àta, koja ne smee da bide o{tetena. Rani~ki i mali grebnatinimoàt da dovedat do ~uvstvo na “pe~ewe”, pa duri i do pojava na„hemiski izgorenici”.

Pacientot treba da se postavi vo udobna polo`ba, sednataili legnata.

Dozirawe

Doziraweto zavisi od mestoto na primena, vozrasta i indi-vidualnata podnoslivost na bolniot. Postojat:

1. Objektivni kriteriumi za dozirawe,2. Subjektivni kriteriumi za dozirawe.

Objektivni kriteriumi za dozirawe

Doziraweto se odreduva spored ja~inata na strujata izrazenavo miliamperi (mA) i povr{inata na elektrodite, pri {to sepresmetuva povr{inata na hidrofilnata gaza ili viskozniotsun|er, izrazena so kvadratni santimetri (cm2).

Gustina na strujata e odnosot pome|u ja~inata na strujata ipovr{inata na elektrodata i se izrazuva vo mA/cm2. Se prime-nuva galvanska struja so ja~ina od 0,01 do 0,2-0,5 mA/cm2.

Subjektiven kriterium za dozirawe

Strujata pri pominuvawe niz koàta gi nadraznuva senzitiv-nite nervi.

Bolniot treba da ~uvstvuva trnewe, peckawe, bockawe, ane smee da ~uvstvuva pe~ewe i bolka, koi pretskaùvaat opas-nost od pojava na izgorenici. Po 2-3 minuti od aplikacijatakaj pacientot doa|a do adaptacija na receptorite na galvanska

struja, taka {to toga{ intenzitetot moè sosema malku da sezgolemi.

Primenetiot intenzitet na struja treba da bide odredenstrogo individualno, i nekoga{ moè da bide razli~en i za edenist pacient.

Vremetraewe na procedurata

Traeweto na procedurata iznesuva od 10 do 20 minuti.

Vo edna serija na lekuvawe se primenuvaat od 10 do 15 proce-duri.


31/137

31

FIZIKALNA TERAPIJA

Slednata serija moè da se primeni po pauza od 2 do 3 nedeli.

Gre{ki pri rabota:

1. Vremetraeweto na aplikacijata na galvanoterapija e naj-~esto 15 minuti, no, sepak, najpravilen na~in na odredu-vawe na vremetraeweto bi bilo so presmetuvawe na mA/min, {to retko se pravi taka {to vkupnoto koli~estvo naprimenetata aplikacija e proizvolno.

2. Naglo zgolemuvawe na intenzitetot na galvanskata struja,{to moè da bide neprijatno.

3. Pove}eslojnata gaza ili viskozniot sun|er ne smeat da bi-dat suvi. Dokolku se primenuva voda od vodovod za natopu-vawe na pove}eslojnite gazi, taa ne smee da bide studenabidej}i doveduva do neprijatno ~uvstvo, tuku treba da bideso temperatura od 38 do 40 0C.

4. Ne se dozvoluva rabota so dotraeni sprovodnici, ispukanizolacionen materijal, ogolen sprovodnik. Vo tekot naaplikacijata moè da dojde do dopir na dva sprovodnika ido prekin na strujnoto kolo. Sprovodnicite moraat da bi-dat zameneti.

HIDROGALVANOTERAPIJA

Hidrogalvanoterapija pretstavuva kombinacija na dve fizikal-ni proceduri: galvanska struja i topla bawa. Galvanskata stru japreku voda se prenesuva do pacientot. Kako procedura spa|a vo hi-droterapija.

Taa moè da se primeni kako hidrogalvanska kada i kako~etiri}eliska bawa.

1. Hidrogalvanskata kada e pogodna za primena, bidej}i vo-data ramnomerno gi opfa}a site delovi od teloto, spro-veduvaweto na strujata e ednostavno, strujata dejstvuva nazna~itelno pogolema povr{ina od teloto i ne se javuva-at izgorenici. Terapiskoto dejstvo na strujata moè da sezgolemi dokolku se zgolemi temperaturata na vodata iliso dodavawe na nekoi lekoviti i mineralni supstancii.

Galvanskata kada e specijalen vid na kada, koja e napravenaod izolaciski materijal (plasti~na masa i sl.) na ~ii bo~nivnatre{ni yidovi od sekoja strana se vgradeni po tri pogolemigrafitni ili metalni elektrodi so golemina od 40x50 cm.


32/137

32

FIZIKALNA TERAPIJA

Polo`bata na elektrodite e taka nagodena prviot par da od-govara na gornite ekstremiteti, vtoriot par za trupot, a tretiotpar za dolnite ekstremiteti. Na popre~nite strani se nao|aat

elektrodi koi dejstvuvaat po dolìnata na teloto. Temperatu-rata na vodata e 30-37°C. Vodata potpolno gi prekriva elektro-dite.

Sl. 16. Hidrogalvanska kada

Na komandnata tabla moè da se odreduva nasokata na te~ewena strujata, a komutatorot ovozmoùva promena na nasokata nastrujata bez pomestuvawe na pacientot.

Pacientot e vo polulegnata polo`ba, ne smee da dojde do di-rekten dopir so elektrodite i mora mirno da leì.

Pri primena na galvanska kada, 1/3 od strujata pominuva nizteloto, dodeka pogolemiot del pominuva pokraj bolniot niz vo-

data, poradi {to se primenuva pogolema ja~ina na strujata (300 mA i pove}e). Pacientot toa moè da go podnese poradi golemi-nata na elektrodite i otporot {to na strujata go pravi golemo-to koli~estvo na voda vo kadata. Gustinata na strujata e najgole-ma na povr{inata pome|u koàta i vodata. Pacientot izleguvaod kadata koga aparatot e isklu~en.

Za vreme na tretmanot treba da se ~uvstvuva samo ramnomer-no trnewe ili bockawe, koe ne ja preminuva granicata na bolka,na {to mora da se predupredi. Pojava na lokalizirano ~uvstvona pe~ewe moè da bide posledica na pomala lezija na koàta,


33/137

33

FIZIKALNA TERAPIJA

taka {to koàta vo predelot na aplikacijata treba vnimatelnoda se pregleda. Dokolku postoi pomalo o{tetuvawe na koàta,na toj del treba da se nanese nekoja masna krema, vazelin i sl.

Pred vleguvawe vo kadata, pacientot treba da go simne nakitoti site metalni predmeti. Potrebno e da se proveri dovodot iodvodot na vodata, slavinite ne smeat da se otvoreni i vodata nesmee da istekuva dodeka pacientot e vo kadata i e vklu~en vo ko-loto na galvanska struja. Koga pacientot }e vleze vo kadata, sevklu~uva tekot na galvanskata struja, so postepeno zgolemuvawena intenzitetot.

Dolìnata na traeweto na procedurata e 15-20, najmnogu 30minuti. Terapijata se primenuva sekoj ili sekoj vtor den.

Sl. 17. Metalni elektrodi na kadi~kaza hidrogalvanoterapija

Sl. 18. Grafitni elektrodi na kadi~kaza hidrogalvanoterapija

2. êtiri}eliskata bawa se sostoi od ~etiri kadi~ki od izo-lator (plasti~na masa, pleksi staklo), dve za gornite i dveza dolnite ekstremiteti, koi se postaveni taka da odgova-raat na polo`bata na racete i nozete na pacient vo sedna-ta polo`ba. Vo sekoja kadi~ka na bo~nite yidovi se nao|apar na grafitni ili metalni elektrodi, so koi pacientotne treba da dojde vo dopir pri primaweto na procedurata.Na toj na~in moè da se formira kolo na struja za sekojekstremitet, a taka se isklu~uva srceto od strujnoto kolo.

Za race e potrebno da se nalie okolu 5 l voda, a za noze okolu 8 l voda, so temperatura 32-37°C, obi~no 36°C. Pacientot gi stava

racete vo kadi~kite do dolna tretina od nadlakticata i nozetedo sredina na potkolenicite.


34/137

34

FIZIKALNA TERAPIJA

Vodata treba da gi pokrie elektrodite vo potpolnost. Dokol-ku se tie samo delumno vo voda, toga{ najsilnoto dejstvo na gal-vanskata struja }e bide na povr{inata na vodata, pa bolniot }e~uvstvuva neprijatno ̀ arewe na dopirnata povr{ina na koàtaso nivoto na vodata, kade {to po zavr{uvaweto na procedura-ta moè da ostane i crvena traga. Bolniot treba da gi simnesite metalni predmeti, ako ima malo o{tetuvawe na koàta dago prema~ka so masna krema. Dodeka te~e strujata pacientot nesmee da gi vadi, nitu da gi dviì ekstremitetite vo kadi~kata.Koga se vklu~uva aparatot postepeno se zgolemuva intenzitetotna strujata. Ako se koristat edna ili dve kadi~ki, intenzitetotna strujata vo po~etokot e 5-10 mA i postepeno se zgolemuva do20 ili 25 mA. Ako se vklu~eni site kadi~ki, se po~nuva so ista-

ta ja~ina na strujata, a se zgolemuva do 40 mA. Dodeka e bolniotvo koloto na strujata ne smee da se menuva polot na strujata.Menuvawe na polot na strujata se pravi samo koga pacientot eisklu~en od strujnoto kolo.

Sl. 19. êtri}eliska bawa za hidrogalvanoterapija

Samata galvanizacija, spored te~eweto na strujata, moè dabide ascedentna (katoda dolu) ili descedenta (katoda gore).

Granicata na podnoslivost na strujata iznesuva 30-40 mA, bi-

dej}i vo voda se podnesuva pojaka struja. Vo terapiski celi obi-~no se primenuva ja~ina na struja od 10 mA do 20 mA.


35/137

35

FIZIKALNA TERAPIJA

Va`no e vodata sekoga{ da gi prepokriva elektrodite, i dane istekuva, bidej}i vo toj slu~aj i strujata moè da “istekuva”.Vo tekot na samata procedura, ne treba da se doleva ilida seispu{ta voda. Procedurata trae od 15 do 20 minuti, retko do 30minuti.

Vo vodata vo kadi~kata moàt da se stavat aromati~ni masla,sulfur, nekoi drugi minerali ili rastvori na lekovi: vazodi-latatori, analgetici i sl.

Po aplikacija na galvanska struja potrebno e koàta da seizbri{e so krpa i da se posipe talk, bidej}i moè da nastaneiritacija na koàta ili dermatit (t.n. galvanic rash).

Indikacii i kontraindikacii za galvano i hidrogalvanot-erapija

Indikacii: nevralgija, nevrit, paralizi i parezi od peri-feren tip, radikulopatii, polinevropatii, dijabeti~na angio-patija i nevropatija, endarteritis obliterans, Rejnoov sindrom,mijalgii, entezit, burzit, tendinit, periartrit, posttraumats-ki edemi i hematomi, distorzii, artrozi, artriti, algodistro-fija i dr.

Kontraindikacii: o{tetuvawa na koàta na mestoto na apli-

kacijata, metalni predmeti vo predelot na tretmanot odnosnopome|u elektrodite (osteosinteza, endoproteza), maligni tu-mori i somnevawe za maligni tumori, mladeì, akutni vospal-itelni gnojni procesi, krvarewe i sklonost kon krvarewe, fe-brilni sostojbi, zarazni bolesti, aktivna tuberkuloza, dekom-penzirano srce, beli drobovi, hepar i bubrezi, bremenost, vgra-den pejsmejker i dr.

Gre{ki pri rabota:

1. Ako nakitot ne se izvadi od racete pri primena na hidro-galvanska procedura, se javuva crvenilo na tie mesta poaplikacijata.

2. Vodata vo kadi~kite ne smee da bide studena3. Vremetraeweto na aplikacijata ~esto e 15 minuti, a bi

bilo najdobro da se presmeta kako mA/min.4. Primena na hidrogalvanoterapija dokolku del od koàta e

o{tetena.5. Vo tekot na aplikacijata vodata da protekuva.6. Pacientite go vadat ekstremitetot od kadi~kata pred da

se isklu~i aparatot.


36/137

36

FIZIKALNA TERAPIJA

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto za zadol`itelniotpredmet:

1. Koi se biofizi~kite osnovi na dejstvo na galvanskata

struja?2. Kakva e sprovodlivosta na galvanskata struja?3. [to e polarizacija?4. Koe e fiziolo{koto dejstvo na galvanskata struja?5. Kako se dozira galvanskata struja?6. Koi se mo`ni gre{ki pri aplikacija na galvanska struja?7. Koi se indikaciite za primena na galvanoterapija?8. Koi se kontraindikaciite za primena na galvanoterapi-

ja?9. Koi se aparatite i opremata za hidrogalvanoterapija (hi-

drogalvanska kada i ~etri}eliska bawa)?10. Kakvo e doziraweto pri hidrogalvanoterapija?11. Koi se mo`nite gre{ki pri aplikacija na hidrogalvanote-

rapija?

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto za izborniot predmet:

1. Koi se metodite za odreduvawe na polaritetot na elektro-dite?

2. Kakvi elektrodi se koristat za galvanoterapija i kakotreba da bidat postaveni?

3. Koi se metodite na primena na galvanoterapija?4. Koi se tehniki na primena na galvanoterapija?5. Kakva mo`e da bide galvanizacijata spored polo`bata na

elektrodite?6. Koi se posebni metodi na primena na galvanoterapija?7. Kako se podgotvuva pacientot za galvanoterapija?8. Koi se objektivni i subjektivni kriteriumi za dozirawe

pri galvanoterapija?9. Kakvi elektrodi se koristat pri galvanoterapija i kako i

kade se postaveni?10. Kako se podgotvuva pacientot za hidrogalvanoterapija?11. Koj e na~inot na aplikacija na hidrogalvanoterapija?

Zada~i za prakti~na nastava:

1. Podgotvete pacient za galvatoterapija.2. Podgotvete pacient za hidrogalvanoterapija.

3. Podgotvete go rabotnoto mesto za primena na galvanote-rapija.


37/137

37

FIZIKALNA TERAPIJA

4. Podgotvete go rabotnoto mesto za primena na hidrogalva-noterapija.

5. Primenete razli~ni tehniki na galvanoterapija sporedpolo`bata na elektrodite (transverzalna, longitudinal-na, dijagonalna).

6. Primenete razli~ni tehniki na galvanoterapija (monopo-larna i bipolarna).

7. Primenete hidrogalvanoterapija.


38/137

38

FIZIKALNA TERAPIJA

ELEKTROFOREZA SO LEKOVI

Elektroforeza (jontoforeza) e elektroterapiska postapkana vnesuvawe lekovi vo organizmot, so posredstvo na ednonaso~nakonstantna (galvanska struja).

Biofizi~ki osnovi

Za da moè lekot da bide vnesen vo organizmot po pat naelektroforeza, potrebno e toj da disocira na joni. Toj moè dabide vnesen samo od onaa elektroda koja e isto naelektriziranakako i negovata aktivna komponenta. Pri elektroforeza doa|ado dvièwe na disociranite joni vo rastvor, pri {to katjonitese dviàt kon katodata, a anjonite kon anodata.

Potrebno e da se znae dali lekot e kat jon ili anjon, bidej}itie se vnesuvaat na raz li~ni na~ini. Za toa svojstvo na lekot sepra{uva proizveduva~ot, koj e dolèn da gi znae jonskite svojst-va na svojot lek. Dokolku se zgre{i polot, lekot ostanuva na

onaa elektroda kade {to bil nanesen i nema terapisko dejstvo.Treba da se proveri dali lekot gi zadrùva farmakolo{kite

svojstva i dali se vnesuva vo koli~estvo so koe ima terapiskodejstvo.

Koli~estvoto na molekulite koi disociraat na joni, kako ikoli~estvoto na molekulite koi se formiraat od joni, zavisiod koncentracijata na rastvorot, vidot na rastvoruva~ot i tem-

peraturata.

Lekovite vleguvaat vo organizmotniz izvodnite kanali na potnite ̀ lezdi,mnogu pomalku niz izvodnite kanali nalojnite `lezdi, a sosema nezna~itelnoniz epidermot.

Lekot prodira 1 mm, osven niskomole-kularnite lekovi koi moàt da prodrati podlaboko. Se smeta deka brzinata nadvièwe na jonite vo kolo na galvanska

struja e 1 cm na ~as.Sl. 20. Elektroforeza na lek


39/137

39

FIZIKALNA TERAPIJA

Hiperemijata pod katodata e poizrazena i trae podolgo ot-kolku pod anodata. Jonite vo podra~jeto na hiperemijata patu-vaat poednostavno i pobrgu.

Eden del od vneseniot lek vo koàta i potko`noto tkivo soz-dava depo, koe vo zavisnost od vidot na lekot trae od nekolku~asa do nekolku dena, a potoa po pat na limfata i krvta pre-minuva vo celiot organizam. Drugiot del od lekot, koj dobrodifundira, vo potko`noto tkivo direktno preminuva vo cir-kulacijata, ne po~ituvaj}i gi pove}e pravilata na dvièwe vokoloto na strujata, dodeka tretiot del, na kleto~nite membranii drugite grani~ni povr{ini, preminuva vo elektroneutralna,no hemiski aktivna sostojba.

Fiziolo{ko i terapisko dejstvo

Pri elektroforeza so lekovi, na organizmot istovremenodejstvuva i galvanskata struja i lekot. Vneseniot lek dejstvuvanadraznuva~ki na receptorite vo koàta, predizvikuvaj}i lo-kalni i op{ti nevrorefleksni reakcii.

Prednostite na vnesuvawe na lekot po pat na elektroforezavo sporedba so drugi na~ini na vnesuvawe se slednive:

- vneseniot lek ima prodolèno dejstvo, bidej}i vo koàta

sozdava depo, od kade postepeno se eliminira (2-5 dena) pre-minuvaj}i po limfen pat i preku krvta vo celiot organizam;- kaj povr{inski procesi, postoi mo`nost za lokalno dejstvo

(kaj luzni i infiltrativni promeni, naru{ena cirkulacijana krvta vo vid na kapilarna staza, avaskulari tkiva - u{na{kolka);

- se izbegnuva gastri~na netolerancija i se zaobikoluva krvo-tokot na crniot drob;

- vnesuvaweto na lekot e bezbolno;- od depoto moè da ima i refleksno dejstvo - segmentalno,

preku CNS ili vnatre{nite organi i- se izbegnuvaat op{tite nesakani dejstva na nekoi lekovi

(na pr., kortikosteroidi).

Nekoi lekovi se farmakolo{ki poaktivni koga se vnesuvaatso elektroforeza, otkolku na nekoj drug na~in. Se smeta dekatoa nastanuva zatoa {to galvanskata struja ja zgolemuva priem-~ivosta (osetlivosta) na receptorite za odredeni lekovi.

Najgolem nedostig na elektroforezata so lekovi e toa {tone se znae to~noto koli~estvo na lekot {to se vnesuva vo orga-nizmot. Spored Ula{~ik, po 20 minuti elektroforeza na 1%


40/137

40

FIZIKALNA TERAPIJA

rastvor, so ja~ina na struja od 10 mA, vo organizmot navleguva2-5% od lekot koj e staven na hidrofilnata gaza.

Kaj postari lu|e so trofi~ki promeni na koàta, prodira-

weto na lekot e pomalo.Za sekoj lek postoi optimalna koncentracija pri koja toj se

vnesuva vo najgolemo koli~estvo. Za najgolem broj od lekovitetaa iznesuva od 1 do 5%. Dokolku koncentracijata se zgolemuva,se javuva proces na molizacija, odnosno preminuvawe na jonitevo molekuli.

Koli~estvoto na lekot koe prodira vo koàta zavisi od ja~i-nata na strujata, ~istotata na rastvorot, vremeto na protekuva-weto na strujata i od goleminata na elektrodite.

Vrz osnova na osobinite na lekot, kako {to se: negovoto po-teklo (organsko, neorgansko), goleminata na ~esti~kite, pro-dornata mo} niz koàta i tkivata, lokalnoto nadraznuva~kodejstvo itn., za sekoj lek postoi odredeno koli~estvo koe zavisiod primenetata ja~ina na strujata i od traeweto na procedurata,pri {to proizvodot na ja~inata na strujata i traeweto na pro-cedurata, izrazen vo miliamperi vo minuta (mA/min), za oddelnilekovi treba da e postojan.

Vrz osnova na primenetata ja~ina na strujata, koja zavisi odpovr{inata na elektrodata i od subjektivnata podnoslivost nabolniot, se odreduva traeweto na procedurata. Vo ramkite naproizvodot izrazen vo miliamperi vo minuta, se prepora~uvaprimena na struja so pomala ja~ina a podolgo traewe (0,1-0,5 mA/cm2, 15-20 min). Se prepora~uva lekot da se dava vo koncentraci-

ja od 1 do 3 %, so tendencija za pomala koncentracija i struja sopomala ja~ina (0,3 mA/cm2).

Sl. 21. Popre~na primena na elek-troforeza so lek na sko~en zglob


41/137

41

FIZIKALNA TERAPIJA

Dokolku procedurata trae podolgo od 15 do 20 minuti, ko-li~estvoto na vneseniot lek se namaluva poradi “parazitnotodejstvo” na vodorodnite joni na anodata i hidroksilnite jonina katodata. Osven vodorodni i hidroksilni joni, “parazitnodejstvo” imaat i drugi joni, dokolku se najdat vo rastvorot ilina hidrofilnata gaza. Zatoa e potrebno rastvorite na lekovi-te da bidat ~isti, a hidrofilnite gazi da se obeleàt i da sekoristat samo za elektroforeza na eden ist lek.

Tehnika na primenaTehnikite na primena se isti kako kaj galvanskata struja, so

toa {to hidrofilnata gaza na aktivnata elektroda se natopuvaso redestilirana voda, a potoa ramnomerno se stava rastvorot

od lekot. Se prepora~uva aktivnata elektroda da bide pomalaod pasivnata, za na nea gustinata na strujata da bide pogolema.

Lekot moè da bide vo vid na liofiliziran pra{ok, mast,krema ili gel (1-3% koj se postavuva na povr{ina ne pogolemaod 20 cm2). Lekot koj e vo forma na liofiliziran pra{ok morada bide rastvorliv vo voda. Podobro e da se primenuva pomalakoncentracija na lekot, a da se primenuva podolgo vreme. Namestoto na primena na lekot se postavuva aktivnata, pomalataelektroda, a inaktivnata, pogolemata na oddale~eno mesto.

Dokolku lekot e vo mrsna podloga, prvo se vtriva vo koàta,a potoa preku koàta se stava gaza natopena so redestiliranavoda. Na aktivnata elektroda ne treba da se upotrebuva obi~navoda, bidej}i taa sodrì joni koi konkuriraat na jonot na aktiv-nata supstancija od lekot. Disperzivnata elektroda e pogolemaod aktivnata i se postavuva na voobi~aen na~in.

Sl. 22. Popre~na primena na elek-troforeza so lek na koleno


42/137

42

FIZIKALNA TERAPIJA

Dokolku se saka da se postigne podolgo zadr`uvawe na lekotvo tkivata i negovo protrahirano dejstvo, nekolku ~asa predi posle elektroforezata ne treba da se primenuvaat toplot-ni i drugi proceduri koi predizvikuvaat hiperemija. Dokolkuse saka brzo prodirawe na lekot, elektroforezata treba da sekombinira so ovie proceduri, taka {to pred elektroforeza }ese apliciraat infracrveni zraci ili parafin.

Naj~esto se primenuva elektroforezaso slednite lekovi:

- EF so jod (KJ), 2-5% (1-10%), (-), soskleroliti~no i analgetsko dejstvo, zanamaluvawe na luzni i kontrakturi;

- EF so Analgin, Ketoprofen, Diclofenac, Pi-roksikam, Indometacin, Fenilbutazon (-), soanalgetsko i antivospalitelno dejstvo;- EF so Novocain, 1-5% novokain hidrohlorid (+), so analgetsko i trofi~ko dejstvo;- EF so vazodilatatori - Redergin, Alcor-nin (+);- EF so CaCl

2, 2% (1-10%), (+), miorelak-

santno, za namaluvawe na otok, za stimu-lacija na kalus, kaj osteoporoza, algodis-trofija vo akutna faza;- EF so Thiomucase, 200 IE vo 10 cm3 desti-lirana voda (-), fibrinoliti~no dejstvo,

odnosno spre~uva fibroza na otoci;-EF so kortikosteroidi - Hydrocortizon, 1% Hydrocortizon na

masna podloga, (+); Dexamethason - dexamethason natrium, koj~esto se dava vo kombinacija so 4% rastvor na Lidocain, dej-stvuva antiinflamatorno;

- EF so antibiotik - Penicilin (-), Gentamicin (+);

- EF so antihistaminik (+);- EF so magnezium, 2% r-r magnezium sulfat (+), dejstvuva

miorelaksantno i vazodilatatorno.

Indikacii i kontraindikaciiIndikacii za primena na elektroforeza: posttraumatski sos-

tojbi so kontraktura, otok, bolka; stimulacija na kalus, degene-rativni revmatski zaboluvawa, ankilozanten spondilit, von-zgloben revmatizam (periartriti, enteziti, tendovaginiti),

algodistrofi~en sindrom, Rejnoova bolest, vospalitelni revmat-ski zaboluvawa, o`ilno tkivo, luzni, paraliza na n. facialis i dr.

Sl. 23. Lekovi za elektroforeza


43/137

43

FIZIKALNA TERAPIJA

Kontraindikacii se istite kako za primena na galvanska struja i alergija na soodvetniot lek.

Gre{ki pri rabota:

1. Pove}eslojnata gaza ne smee da bidenatopena so studena voda, tuku sotopla.

2. Pove}eslojnata gaza na koja se nane-suva lekot ne smee da bide natope-na so fiziolo{ki rastvor, bidej}i}e dojde do sozdavawe na “parazitni

joni”.3. Aplicirawe na lekot preku nesood-

vetnata elektroda.

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto

od zadol`itelniot predmet:

1. Koi se biofizi~kite osnovi na elek-troforezata?

2. Koi se prednostite i nedostatociteod vnesuvawe na lekovi so elektro-

foreza?3. Koi se indikaciite i kontraindikaciite za primena naelektroforeza?

4. Koi se opasnostite i gre{kite pri aplikacija na elektro-foreza?

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto od izborniot pred-

met:

1. Koi lekovi se apliciraat po pat na elektroforeza i pora-

di koe nivno dejstvo?2. Od koja elektroda se apliciraat lekovite za elektrofore-

za?3. Koi se tehniki na aplikacija na elektroforeza?

Zada~i za prakti~na nastava

1. Primenete elektroforeza so razli~ni lekovi kaj razli~nipatolo{ki sostojbi.

2. Primenete elektroforeza na razli~ni regii od teloto.

Sl. 24. Elektroforeza so lekna lakot


44/137

44

FIZIKALNA TERAPIJA

DIJADINAMSKI STRUI

Dijadinamskite strui se ednonaso~ni niskofrekventni im-pulsni strui so polusinusoidalen oblik. Tie se sostojat od se-rija na razli~no modulirani impulsi spored frekvencija, in-tenzitet i amplituda.

Tie se so frekvencija od 50 i 100 Hz i traewe na impulsotod 10 ms. Ovie modulacii se kombiniraat so galvanska struja(baza) koja e so nizok intenzitet od najmnogu 2-3 mA, i so kratkotraewe, koe e obi~no vo periodite na menuvawe na polovite na

elektrodite.Niv gi dizajniral i gi primenil francuskiot stomatolog

Pjer Bernar, poradi toa se narekuvaat i Bernarovi strui. Do-kolku primenata na monofazen ili difazen oblik trae podolgo,doa|a do femonen na adaptacija, taka {to tkivata prestanuvaatda reagiraat. Reakcija se javuva samo ako se zgolemi intenzite-tot na strujata, ili ako frekvencijata se namali za polovina.

Modulacii na dijadinamskite strui

1. Ednofazen fiksiran oblik-MF (fr. monofase fixe), se edno-naso~ni polusinusoidalni impulsi so frekvencija od 50Hz. Traeweto na impulsot e 10 ms, a zad sekoj impuls sledu-va interimpulsen interval bez elektri~na aktivnost, kojtrae, isto taka, 10 ms. Ovaa modulacija predizvikuva po-

jaki vibracii i pomala adaptacija.

2. Dvofazen fiksiran oblik-DF (fr. difase fixe), se impulsi sofrekvencija od 100 Hz. Traeweto na impulsot e 10 ms, pri {toimpulsite sledat eden po drug bez interimpulsen interval.

Ovaa modulacija sozdava ~uvstvo na vibracija i bockawe.3. Modulacija na kratki periodi-CP (fr. module en courtes pe-

riodes), kaj koja ednofazniot fiksiran oblik (MF) trae 1 s,dvofazniot fiksiran oblik (DF) trae, isto taka, 1 s.

4. Modulacija na dolgi periodi-LP (fr. module en longues pe-riodes), pri {to ednofazniot fiksiran oblik (MF) trae5 s, a dvofazniot fiksiran oblik (DF) trae 10 s, pri {toednata faza od dvofazniot fiksiran oblik e konstantna,

dodeka drugata e amplitudno-modulirana, odnosno intenzi-tetot postepeno se zgolemuva i se namaluva.


45/137

45

FIZIKALNA TERAPIJA

5. Modulacija na ritam sinkopa - RS (fr. rythme syncope), soednofazen fiksiran oblik (MF) vo traewe od 1 s i inter-mitenten interval vo traewe od 1 s.

Slika 25. Modulacii na dijadinamski strui

Pri odreden intenzitet, dijadinamskite strui predizvikuva-at peckawe, trnewe, mraviwawe i vibracii. Toa e prag na draz-ba. So ponatamo{no zgolemuvawe na intenzitetot nastanuvamuskulna kontrakcija, a so u{te pogolemo zgolemuvawe se dos-tiga i pragot na bolkata. Pome|u pragot na drazbata i pragot nabolkata se nao|a zonata na fiziolo{ko dejstvo.

Fiziolo{ko i terapisko dejstvo

Fiziolo{koto dejstvo se sostoi vo:- nadraznuvawe na A-beta nervnite vlakna so golem dijame-

tar, koi prenesuvaat impulsi od mehanoreceptorite,- nadraznuvawe na nervnite A-delta i C tip na vlakna koi

prenesuvaat bolka,- nadraznuvawe na kleto~nata membrana i promena vo nejzi-

nata propustlivost,- vazodilatacija, zgolemuvawe na lokalnata cirkulacija {to

se dol`i na blokirawe na aktivnosta na simpatikusot,

- simpatikoliti~ko dejstvo,- vospostavuvawe ramnote`a na vegetativniot nerven sistem,


46/137


47/137

47

FIZIKALNA TERAPIJA

Postojat pove}e vidovi na aparati za primena na dijadinam-ski strui, od razli~ni proizvoditeli koi moàt da bidatsamo za nivna primena, ili kombinirani, za primena i na

nekoj drug vid na fizikalen agens. Na aparatot, me|u dru-goto, postojat tasteri za izbor na razli~ni modulacii nadijadinamski strui, tajmer za odreduvawe na vremeto na te-rapijata, elektrodi i dr.

Dijadinamskite strui se primenuvaat so pomo{ na plo~estiili {oljesti elektrodi. Plo~estite elektrodi se naj~esto odguma impregnirana so jaglerod i moàt da bidat so razli~ni di-menzii. Postojat golemi i mali {oljesti elektrodi koi se fik-siraat so ra~en drà~.

Podgotovka na pacient

Pacientot treba da bide postaven vo udobna polo`ba, legna-ta ili sednata. Delot od teloto koj treba da bide tretiran tre-ba da bide osloboden od obleka. Treba da se napravi inspekcijana koàta na mestata kade {to }e bidat postaveni elektrodite.Koàta ne smee da bide o{tetena, bidej}i vo sprotivno moè dadojde do neprijatno peckawe i àrewe.

Pred vklu~uvawe na aparatot pacientot treba da se podgotviso toa {to treba da mu se objasni {to }e po~uvstvuva vo tekotna aplikacijata.

Slika 26. Paravertebralna primena na dijadinamski strui

Tehniki na primena

Pome|u elektrodite i koàta se stava viskozen sun|er, za da sespre~i kausti~noto dejstvo na sekundarnite produkti od elektro-

lizata na koàta koja nastanuva pod dejstvo na galvanskata struja. Za{titniot sun|er mora da bide natopen so topla voda.


48/137

48

FIZIKALNA TERAPIJA

Ko`ata na koja se postavuvaat elektrodite mora da bidezdrava, neo{tetena, a elektrodite treba da bidat dobro fiksi-rani so gumeni perforirani lenti ili so vre}i~ki so pesok.

Postavuvaweto na elektrodite zavisi od osnovnoto zabolu-vawe.

Postojat nekolku tehniki na primena:

1. Primena na bolni to~ki. Se upotrebuvaat mali {oljestielektrodi, pri {to katodata se stava na mestoto na bolka-ta, a anodata 2 - 3 cm proksimalno od nea. Vo po~etokot sedejstvuva na bolnata to~ka od prv red, na najbolnoto mesto,a potoa na pomalku bolnite to~ki, odnosno bolnite to~kiod vtor, tret red. Se primenuva kaj nevralgii na n. trigemi-nus, n. occipitalis, nn. intercostales.

2. Primena dol` nervno steblo. Kaj lumboi{ialgija elekt-rodite prvo se postavuvaat na lumbosakralniot del od΄rbetot, a potoa na Valeovite (Valliex) bolni to~ki dol`zadnata strana na natkolenicata i potkolenicata, sé dostapaloto. Kaj cervikobrahijalen sindrom elektroditese postavuvaat paravetrebralno na cervikalniot del od΄rbetot, a potoa supraskapularno, paraskapularno i dol`rakata. Pritoa katodata treba da e distalno, a anodata

proksimalno postavena.3. Segmentalna (paravertebralna) primena. Elektrodite se

stavaat paravertebralno na soodvetnite segmenti od ΄rbetot,popre~no (transverzalno) ili nadol`no (longitudinalno).

Slika 27. Transregionalna primena na dijadinamski strui vo predel na ra~en zglob

4. Gangliotropna primena. Se primenuvaat {oljesti elektro-di, ednata (katodata) se stava na mestoto na proekcijata na


49/137

49

FIZIKALNA TERAPIJA

simpati~kiot ganglion (ganglion cervicale superior, ganglionstellatum, truncus sympathicus), a drugata 2 - 3 cm proksimal-no. Se primenuva dvofazen fiksiran oblik (DF) vo traeweod 3 minuti, bez promena na pol. Se primenuva ipsilate-ralno, poradi vazotropniot efekt kaj M. Rayneud, M.Burger,M.Sudeck i dr.

5. Transregionalna (transartikularna) primena. Elektrodi-te se postavuvaat popre~no (transverzalno) na soodvetnataregija, na primer, popre~no na eden zglob, no mo`at i lon-gitudinalno.

6 Elektrostimulacija na muskuli se pravi so modulacijataRS. Elektrodite se stavaat vrz muskulot ili muskulitekoi treba da se stimuliraat, pri {to katodata se postavu-va vo blizina na motornata to~ka na muskulot, a anodata nadrugiot kraj od muskulot.

Slika 28. Transregionalna primena na dijadinamski strui vo predel na ramo i koleno

Dozirawe

Dijadinamskite strui sodr`at dve komponenti: galvanska(baza) i impulsna (doza).

Pri aplikacija, prvo se vklu~uva bazata so intenzitet od1 do 3 mA, a potoa dozata se odreduva individualno do pojavana ~uvstvo na bockawe i vibracii. Kaj nekoi aparati bazata sevklu~uva avtomatski.

Pri isklu~uvawe na aparatot, prvo se isklu~uva dozata, apotoa bazata.

Za da se spre~i adaptacijata na tkivata, sekoja modulacijatreba da trae odredeno vreme, pri {to kako voved vo procedura-

ta se primenuva dvofazniot fiksiran oblik (DF) vo traewe od 1min., potoa modulacijata na kratkite periodi (CP) trae od 2 do


50/137

50

FIZIKALNA TERAPIJA

4 min., a modulacijata na dolgite periodi (LP) trae, isto taka,od 2 do 4 minuti.

Za blokada na simpatikus se primenuva DF vo traewe od 3

min., bez promena na pol.Vo tekot na seansata se prepora~uva promena na polaritetot

na elektrodite. Vo toj slu~aj sekoj oblik i modulacija bi tre-balo da traat dva pati podolgo. Edna seansa obi~no trae od 4 do6 minuti, a maksimalno mo`e da trae do 12 minuti. Edna serijana lekuvawe se sostoi od 6 do 10 seansi, a mo`e da se povtori popauza od 7 do 10 dena.

Dokolku se tretiraat pove}e to~ki, traeweto na procedura-ta na prvata to~ka e 3 min., kaj vtorata to~ka 2 min., a kaj osta-

natite to~ki samo po 1 min.

Sl. 29. Transregionalna primenana dijadinamski strui

Indikacii i kontraindikacii

Indikacii za primena na dijadinamski strui: nevralgii, ne-vrit, cervikalen i lumbalen sindrom, radikulopatii, miofa-scijalen sindrom, mijalgii, periartriti, epikondilit, entezit,artrozi, artritis, posttraumatski sostojbi (distorzii, kontu-zii, luksacii, subluksacii), algodistrofi~en sindrom, Rejnoovsindrom, endarteritis obliterans, herpes zoster, migrena i dr.

Kontraindikacii: vgraden pejsmejker, maligni tumori, kr-varewe i sklonost kon krvarewe, zarazni bolesti, febrilnisostojbi, aktivna tuberkuloza, bremenost, dekompenzirano srce,beli drobovi, crn drob i bubrezi; prisustvo na metal vo regi-

jata {to se tretira, akuten i subakuten tromboflebit i dr.


51/137

51

FIZIKALNA TERAPIJA

Ne se prepora~uva primena pri dermatolo{ki bolesti, vopredel na torakalen yid, kaj sveì frakturi, vaskularni bo-lesti, kaj kalkuloza na òl~ni i urinarni pati{ta lokalno,naru{en senzibilitet za dopir i temperatura, kaj pacienti koine sorabotuvaat i dr.

Gre{ki pri rabota

Pri aplikacija na dijadinamski strui mo`ni se slednitegre{ki:

- nedovolno navodeneti sun|eresti navlaki koi se postavu-vaat vrz elektrodite, {to bara zgolemuvawe na intenzite-tot na strujata;

- pacientot sam da gi fiksira elektrodite;- kaj aparati so posebni potenciometri za baza i doza, bazatakaj site pacienti da bide vklu~ena na 1mA.

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto za zadolìtelniot

predmet:

1. [to se dijadinamski strui?2. Objasnete gi modulaciite na dijadinamskite strui.3. Koe e fiziolo{koto i terapisko dejstvo na dijadinamski-

te strui?4. Objasnete gi na~inite na aplikacija na dijadinamskitestrui.

5. Kako se doziraat dijadinamskite strui?6. Koi se indikaciite i kontraindikaciite za primena na di-

jadinamski strui?

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto za izborniot pred-

met:

1. Kakvi vidovi elektrodi se koristat za aplikacija na dija-dinamski strui?2. Kako se podgotvuva pacientot za primena na dijadinamski

strui?3. Opi{ete gi tehnikite na primena na dijadinamskite strui.4. Koi se mo`nite gre{ki pri aplikacija na dijadinamski

strui?


52/137

52

FIZIKALNA TERAPIJA


1. Podgotvete pacient za primena na dijadinamski strui.2. Podgotvete go aparatot i elektrodite za primena na dija-

dinamski strui.3. Primenete razli~ni tehniki na aplikacija na dijadinam-ski strui na razli~ni regii od teloto.


53/137


54/137

54

FIZIKALNA TERAPIJA

Monopolarnata tehnika obi~no se primenuva kako labilna teh-nika - ednata elektroda e vo vid na valjak i se pridvi`uva prekuceloto podra~je koe se tretira, dodeka drugata e fiksirana. Bi-polarnata tehnika se primenuva so elektrodi koi se postavu-vaat longitudinalno na segmentot. Po`elno e elektrodite dabidat obvitkani so pove}eslojna gaza ili viskozen sun|er nato-peni vo topla voda poradi subjektivnoto ~uvstvo na pacientot.

Indikacii: histeri~na odzemenost, no}no mokrewe i drugipsihogeni problemi.

Kontraindikaciite se isti kako za galvanska struja i drugi-te ednonaso~ni strui.

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto:

1. [to e neofaradska struja?2. Koe e terapiskoto dejstvo na neofaradskata struja?3. Kakov vid na aparat se primenuva za dobivawe na neofa-

radska struja?4. Koi se tehnikite na primena na neofaradska struja?5. Koi se indikaciite i kontraindikaciite za primena na

neofaradska struja?


1. Aplicirajte neofaradska struja so monopolarna tehnika.2. Aplicirajte neofaradska struja so bipolarna tehnika.


55/137

55

FIZIKALNA TERAPIJA

ELEKTRI^NA STIMULACIJA NA DENERVIRANI

MUSKULI

Elektri~na stimulacija na denerviranite muskuli se prime-nuva pove}e od eden vek, iako sé u{te postojat kontroverzii ine postoi konsenzus dali taa moè da go spre~i ili da go zabavirazvojot na atrofija i fibroza na muskulnite vlakna.

Denervacija na muskulnite vlakna

Osnovnata funkcionalna komponenta na skeletnite muskuli

e motornata edinica, koja ja so~inuvaat site muskulni vlakna{to gi inervira 1 alfa-motorna kletka so svojot akson. Prio{tetuvawe na teloto na alfa-motornite kletki ili nivniteaksoni, nastanuva denervacija na muskulnite vlakna na soodvet-nata motorna edinica, koja moè da bide parcijalna ili kom-pletna.

Pri parcijalnata denervacija muskulot e pareti~en, a pri kom-pletna denervacija muskulot e paraliziran.

Vo denerviranite muskulni vlakna nastanuva atrofija i de-generacija poradi inaktivnost i prekin na aksonskiot trans-port na nevrotrofi~ki materii. Muskulnite vlakna stanuvaatpotenki, no moàt da hipertrofiraat ako dojde do reinervaci-

ja. Prvite 3-4 meseci atrofijata napreduva mnogu brgu, a po 6 do9 meseci zapira.

Degeneracijata e proces koj strukturalno gi o{tetuva mus-kulnite vlakna i tie ne moàt povtorno da bidat inervirani.Spored nekoi studii, toa se odviva vo relativno kratok period,a spored drugi, vo tekot na prvata do vtorata godina od dener-vacijata.

Vo tekot na denervacijata se zgolemuva produkcijata na kola-genot i nastanuva interfibrilarna fibroza. Fibroznoto tki-vo gi zamenuva denerviranite muskulni vlakna. Se odvivaat dvaprocesa: proliferacija na aksonot i reinervacija na muskulot,od edna strana, i degeneracija i fibroza na muskulot, od drugastrana. Vo zavisnost od toa koj proces prvo }e se slu~i i }e pre-vladee, zavisi ishodot na nevromuskulnoto o{tetuvawe.

Denerviranite muskuli se hipoekscitabilni, bidej}i prinivnata stimulacija drazbata direktno se prenesuva na muskul-


56/137

56

FIZIKALNA TERAPIJA

noto vlakno a ne preku intramuskulnite nervni vlakna, kakopri stimulacija na muskul so so~uvana inervacija.

Denerviranata motorna plo~a moè da predizvikuva sponta-

ni kontrakcii na oddelni muskulni vlakna poznati pod imetofibrilacii.

Reinervacija

O{tetenite aksoni ili nivnite granki moàt da regeneri-raat i povtorno da gi inerviraat denerviranite muskuli.

Koga se raboti za kompletna denervacija, se regenerira prok-simalniot segment na o{teteniot akson, koj vrasnuva vo svrzna-ta obvivka na distalniot segment i rastej}i 1-2 mm na den sevospostavuva nevromuskulna vrska so celnite denervirani mus-kulni vlakna. Regeneracijata e mo`na dokolku proksimalnioti distalniot segment ostanat vo kontakt, a koga segmentite serazdeleni, {to se slu~uva pri nevrotmeza, neophodno e da se vos-postavi kontakt so hirur{ka intervencija - nevrorafija.

Sl. 31. Aparat za elektrostimulacija

Stimulacija so eksponencijalni i pravoagolni impulsi

Za stimulacija na denervirani muskuli se primenuvaat eks-ponencijalni impulsi.

Tie se odlikuvaat so postepen porast na intenzitetot, koj akose prikaè grafi~ki, ima forma na zakrivena linija, a koga seizrazuva matemati~ki, odgovara na eksponencijalna kriva po-radi {to go dobile toa ime, a bidej}i li~at na triagolnik senarekuvaat i triaglesti impulsi.


57/137

57

FIZIKALNA TERAPIJA

Pri primena na eksponencijalni impulsi, ~ij intenzitetpostepeno raste, se prisposobuvaat receptorite za bolka, taka{to mo`e bez ~uvstvo na bolka da se primeni pogolem inten-zitet otkolku pri primena na pravoagolni impulsi. Isto taka,pobrgu nastanuva kontrakcija na denerviranite muskul

104 Fizikalna Terapija IV MAK PRINT WEB

Documents