POSODOBITEV KRMILJA NA LESNEM SKOBELJNEM STROJU
Post on 28-Nov-2021
6 Views
Preview:
Transcript
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Davorin FRIM
POSODOBITEV KRMILJA NA LESNEM SKOBELJNEM
STROJU
Diplomsko delo
visokošolskega strokovnega študijskega programa
1. stopnje Mehatronika
Maribor, februar 2015
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
II
POSODOBITEV KRMILJA NA LESNEM
SKOBELJNEM STROJU
Diplomsko delo
Študent(ka): Davorin FRIM
Študijski program: Visokošolski strokovni
Smer: 1. stopnja Mehatronika VS
Mentor FS:
izr. prof. dr. Darko Lovrec
Mentor FERI: viš. pred. mag. Janez Pogorelc
Somentor: asist. dr. Vito Tič
Maribor, februar 2015
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
III
Vložen original sklepa o potrjeni temi
diplomskega dela
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
IV
I Z J A V A
Podpisani Davorin Frim izjavljam, da:
je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom
-izr. prof. dr. Darka Lovreca, viš. pred. mag. Janeza Pogorelca in somentorstvom
asist. dr. Vita Tiča;
predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev
kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, __________________ Podpis: ___________________________
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
V
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorjema izr. prof. dr. Darku
Lovrecu, viš. pred. mag. Janezu Pogorelcu in
somentorju asist. dr. Vitu Tiču za pomoč in vodenje
pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi
svoji punci, ki me je pri pisanju diplomskega dela
spodbujala.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
VI
POSODOBITEV KRMILJA NA LESNEM SKOBELJNEM STROJU
Ključne besede: skobeljni stroj, hidravlika, programirljiv logični krmilnik, arduino
UDK: 621.911.5:681.51(043.2)
POVZETEK
V diplomski nalogi je obravnavana posodobitev krmilja na lesnem skobeljnem stroju, pri
čemer je bil glavni cilj olajšati delo na stroju. V ta namen je bilo potrebno na stroj dograditi
ustrezne senzorje, ki bodo omogočali avtomatsko uravnavanje delovne mize. Hidravlični
cilindri so na stroju že bili nameščeni, vendar niso bili v uporabi. Dodatno k temu so
dograjeni tudi varnostni elementi, ki bodo zagotavljali varno delo navkljub težkim
obratovalnim razmeram, kontrolni panel pa bo uporabniku nudil vpogled v vse potrebne
informacije in ustrezno signalizacijo. Celoten sistem je voden preko programirljivega
krmilnika Arduino.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
VII
MODERNISATION OF CONTROL SYSTEM ON WOOD THICKNESS
PLANER
Key words: programmable logic controller, hydraulics, thickness planer, arduino,
accelerometer
UDK: 621.911.5:681.51(043.2)
ABSTRACT
The diploma work presents upgrade of wood thickness planer feeder and its control unit. The
main goal is to make work easier for the operator. For the modernisation of the feeder unit,
appropriate sensors, which will allow auto-leveling of work table, need to be installed.
Although hydraulic cylinders were already installed on the machine, they were never used.
Furthermore, also the safety functions of the machine were upgraded, which will allow safe
operation despite harsh working environment. The whole system is based on an Arduino
programmable controller, whereas all information will be displayed on a control panel.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
VIII
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................. - 1 -
2 OPIS PROBLEMA ............................................................................................................. - 5 -
3 IDEJNA REŠITEV ........................................................................................................... - 10 -
4 RAZVOJ SISTEMA ......................................................................................................... - 16 -
4.1 Avtomatizavija uravnavanje vhodne in izhodne proge ............................................. - 21 -
4.2 Merjenje nivoja v zalogovniku žagovine ................................................................. - 24 -
4.3 Vgradnja končnih stikal ............................................................................................. - 25 -
4.4 Vgradnja varnostnega stikala..................................................................................... - 26 -
4.5 Načrtovanje zaščitnih pokrovov za skobeljne glave.................................................. - 27 -
4.6 Izgled kontrolnega panela .......................................................................................... - 28 -
4.7 Arduino IDE .............................................................................................................. - 29 -
5 UPORABLJENE KOMPONENTE .................................................................................. - 32 -
5.1 Arduino Mega ............................................................................................................ - 32 -
5.2 Hidravlični ventili ...................................................................................................... - 33 -
5.3 Pospeškometer ADXL345 ......................................................................................... - 34 -
5.4 Vibracijsko mejno stikalo Soliphant FTM20 ............................................................ - 35 -
6 PREDNOSTI IN SLABOSTI SISTEMA ......................................................................... - 36 -
7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... - 37 -
8 VIRI .................................................................................................................................. - 38 -
Priloga 1: Električna vezalna shema .................................................................................... - 41 -
Priloga 2: Blok diagram programa ...................................................................................... - 42 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
IX
KAZALO SLIK
Slika 1.1: Obstoječi lesni skobeljni stroj ............................................................................... - 1 -
Slika 1.2: Sodoben skobeljni stroj opremljen z varnostnimi napravami ............................... - 2 -
Slika 1.3: Siemens PLK S7-1200 [1] .................................................................................... - 2 -
Slika 1.4: Elementi za sestavo krmilnika............................................................................... - 4 -
Slika 2.1: Lesni skobeljni stroj z vhodno in izhodno progo .................................................. - 5 -
Slika 2.2: Prikaz težave neporavnane proge .......................................................................... - 6 -
Slika 2.3: Podlaganje vhodne iz izhodne proge ..................................................................... - 7 -
Slika 2.4: Delovna miza ........................................................................................................ - 8 -
Slika 2.5: Zalogovnik za žagovino [2]................................................................................... - 9 -
Slika 3.1: Arduino mikrokrmilnik [3] ................................................................................. - 10 -
Slika 3.2: Progi sta uravnani glede na delovno mizo .......................................................... - 11 -
Slika 3.3: Prikaz neuravnanih prog...................................................................................... - 11 -
Slika 3.4: Izgled nameščenega hidravličnega valja ............................................................. - 12 -
Slika 3.5: Tipka za izklop v sili [4] ..................................................................................... - 13 -
Slika 3.6: Princip delovanja skobeljnega stroja s štirimi vreteni [5] ................................... - 13 -
Slika 3.7: Stranske skobeljne glave ..................................................................................... - 14 -
Slika 3.8: Mesta montaže posameznih komponent ............................................................. - 15 -
Slika 4.1: Razvojna plošča Arduino UNO [6] ..................................................................... - 18 -
Slika 4.2: Čip Atmega 328 [7] ............................................................................................. - 18 -
Slika 4.3: Razvojna plošča Arduino MEGA [8] .................................................................. - 19 -
Slika 4.4: Čip Atmega 2560 [9] ........................................................................................... - 19 -
Slika 4.5: Razvojna ploščica Arduino YUN [10] ................................................................ - 20 -
Slika 4.6: Čip Atmega 32U4 [11] ........................................................................................ - 20 -
Slika 4.7: Relejna ploščica za Arduino razvojne ploščice [12] ........................................... - 21 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
X
Slika 4.8: Mesto namestitve hidravličnega valja ................................................................. - 21 -
Slika 4.9: Simbol elektromagnetno proženega 4/3 potnega ventila [13] ............................. - 22 -
Slika 4.10: Primerjava velikosti pospeškometra s kovancem [14] ...................................... - 23 -
Slika 4.11: Prikaz vezave več naprav na I2C vodilo [15] ................................................... - 23 -
Slika 4.12: Primer montaže merilnega sistema [16] ............................................................ - 24 -
Slika 4.13: Primer vgradnje s prikazano električno vezavo [17] ......................................... - 25 -
Slika 4.14: Vodnik za instalacije, izpostavljene vibracijam in upogibanjem [18] .............. - 26 -
Slika 4.15: Tipka za izklop v sili [19] ................................................................................. - 26 -
Slika 4.17: Predviden izgled kontrolnega panela ................................................................ - 28 -
Slika 4.18: Spletna stran Arduino [20] ................................................................................ - 29 -
Slika 4.19: Programsko okolje Arduino IDE ...................................................................... - 30 -
Slika 4.20: Primer zapisane kode ........................................................................................ - 31 -
Slika 5.1: Razporeditev elementov na razvojni ploščici [21] .............................................. - 32 -
Slika 5.2: Razpored priključnih konektorjev [22] ............................................................... - 32 -
Slika 5.3: Hidravlični ventil 4/3 .......................................................................................... - 33 -
Slika 5.4: Princip delovanja ventila 4/3 [23] ....................................................................... - 33 -
Slika 5.5: Pospeškometer ADXL 345 [24] .......................................................................... - 34 -
Slika 5.6: Blok diagram [25] ............................................................................................... - 34 -
Slika 5.7: Izgled merilnika [26] ........................................................................................... - 35 -
Slika 5.8: Dimenzije merilnika [27] .................................................................................... - 35 -
KAZALO TABEL
Tabela 1.1: Primerjava krmilnika domače izdelave in Siemens (S7-1200) .......................... - 3 -
Tabela 4.1: Primerjava Arduino razvojnih ploščic .............................................................. - 17 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 1 -
1 UVOD
V diplomskem delu oziroma zaključni študijski obveznosti je predstavljena lastna ideja in
izvedba posodobitve krmilja na lesnem skobeljnem stroju starejše izdelave, ki ga prikazuje
slika 1.1. Med dosedanjim opravljanjem dela na omenjenem lesnem skobeljnem stroju, smo
opazili kar nekaj pomanjkljivosti stroja, ki so nam ne le oteževala in upočasnjevala delo,
temveč tudi niso nudila ustrezne varnosti.
Ker je stroj starejše izvedbe, tudi nima vgrajenih nikakršnih varnostnih naprav, zato je
delo na stroju celo nevarno. Zato je ena od primarnih nalog posodobitve stroja tudi zagotoviti
višjo stopnjo varnosti.
Slika 1.1: Obstoječi lesni skobeljni stroj
Najpogosteje uporabljene varnostne naprave, na skobeljnih strojih novejše izdelave – slika
1.2:
foto zavesa,
tipka za izklop v sili,
končna stikala,
sirena,
signalne luči.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 2 -
Slika 1.2: Sodoben skobeljni stroj opremljen z varnostnimi napravami
Ker omenjeni lesni skobeljni stroj deluje v manjši tesarski delavnici in ne v velikem
industrijskem okolju, predstavljajo razpoložljiva finančna sredstva namenjena posodobitvi
zelo veliko omejitev. V industrijskem okolju bi za takšno posodobitev krmilja lahko uporabili
npr. srednje zmogljiv industrijski krmilnik (npr. zelo razširjen iz družine SIEMENS) in že
pripravljene varnostne module – slika 1.3.
Slika 1.3: Siemens PLK S7-1200 [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 3 -
Takšna izbira elementov bi v našem primeru bila predraga, zato je bilo potrebno poiskati
cenejšo alternativo sorazmerno dragim industrijskim krmilnikom. Pri izbiri krmilnika je bilo
potrebno upoštevati tudi to, da mora biti krmilnik še vedno dovolj zmogljiv za naše zahteve in
potrebe, ob enem pa mora biti seveda tudi zanesljiv.
Primerjavo med krmilnikom domače izvedbe in industrijskim krmilnikom Siemens (S7-1200)
prikazuje tabela 1.1.
Tabela 1.1: Primerjava krmilnika domače izdelave in Siemens (S7-1200)
SIEMENS (S7-
1200)
Krmilnik v samogradnji (Arduino)
Cena: 420EUR 55EUR
Zaščita IP20 odvisno od izbranega ohišja
Št. digitalnih vhodov 14 54
Št. analognih vhodov 2 16
Št. izhodov 11 54
Odpornost na
elektromagnetne motnje
Preverjena Nepreverjena, potrebna testiranja,
Napajalna napetost 24V DC 7-24V DC
Zanesljivost Preverjena Preverjena, Arduino plošče se že
uporabljajo v industriji
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 4 -
Cene primerno zmogljivih industrijskih krmilnikov se gibljejo okoli 200 EUR, kar bi za
omenjeno aplikacijo predstavljajo prevelik strošek. Zaradi tega smo se odločili, za lastno
izvedbo Arduino krmilnika, katerega cena bo bistveno manjša. Krmilnik bo sestavljen iz več
modulov, ki bodo izbrani glede na naše zahteve in potrebe. Sam krmilnik in potrebne
elemente prikazuje slika 1.4.
Slika 1.4: Elementi za sestavo krmilnika
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 5 -
2 OPIS PROBLEMA
Lesni skobeljni stroj je starejše izvedbe, zato še ni opremljen s krmiljem in senzorji, tako kot
je večina sodobnih naprav oziroma. To pomeni, da delo na tem stroju poteka počasneje kot bi
lahko in je bistveno bolj nevarno od dela na sodobnejših napravah. Na skobeljnem stroju, so
do sedaj bili vgrajeni samo kontaktorji za vklop elektro motorjev
Glavne pomanjkljivosti:
stroj nima varnostnih naprav,
vhodna in izhodna proga se ne uravnavata avtomatsko glede na višino delovne mize,
na zalogovniku za žagovino ni senzorja za prikaz napolnjenosti zalogovnika.
Slika 2.1: Lesni skobeljni stroj z vhodno in izhodno progo
Skobeljni stroj ima delovno mizo s katero nastavljamo mero - debelino skobljanja. Na vsaki
strani delovne mize je pritrjena proga. Na sprednji strani je to vhodna proga, na zadnji strani
pa izhodna proga – slika 2.1.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 6 -
Mero skobljanja lahko nastavljamo od 10 do 250 mm. S tem, ko spreminjamo mero
skobljanja, se delovna miza dviguje oziroma spušča. Pri skobljanju je zelo pomembno, da sta
vhodna in izhodna proga popolnoma poravnani z delovno mizo. Ker sta progi na eni strani
vpeti na delovno mizo, na drugi strani pa sta prosti oziroma stojita na fiksnih stojalih, pri
spreminjanju mere skobljanja prihaja do težave, da progi nista več poravnani glede na
delovno mizo. Dva najpogostejša primera neporavnane prikazuje slika 2.2.
Slika 2.2: Prikaz težave neporavnane proge
Zato je potrebno pri vsaki spremembi mere skobljanja progi ročno uravnati glede na delovno
mizo. Uravnava vhodne in izhodne proge se sedaj naredi tako, da se progi na zunanjih delih
pri nogicah podloži za nastavljeno mero skobljanja – slika 2.3, ali pa se podloga zniža.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 7 -
Slika 2.3: Podlaganje vhodne iz izhodne proge
Ker za ta postopek ročnega uravnavanja proge in delovne mize porabimo veliko časa, bi radi
sistem nadgradili tako, da bi se uravnavanje izvajalo avtomatsko, ob vsaki spremembi mere
skobljanja. S to nadgradnjo bi privarčevali na času, kar je bistvenega pomena, saj to pomeni
da bomo lahko v istem času naredili več.
Delovna miza skobeljnega stroja (slika 2.4) tudi nima ustreznega sistema za izklop
elektromotorja v primeru, da na doseženi minimalni oziroma maksimalni nastavljeni meri,
motorja ne izklopimo. Na primer mero skobljanja nastavimo na 10 mm, delovna miza se pri
meri 10 mm ustavi, ker ima fizično blokado, vendar se elektromotor ne izklopi avtomatsko.
To lahko privede do preobremenitve elektromotorja, in posledično do poškodbe.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 8 -
Slika 2.4: Delovna miza
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 9 -
Zalogovnik v katerega se preko odsesovalnega sistema odsesujejo skobljanci (žagovina),
kateri nastajajo pri skobljanju, je zaradi prostorske omejitve v drugem prostoru. V
zalogovniku (slika 2.5) pa ni nameščenega senzorja za merjenje nivoja žagovine. Zato se je
že nekajkrat zgodilo, da se je zalogovnik prekomerno napolnil, posledično pa se je žagovina
začela nabirati v dovodnih ceveh odsesovalnega sistema. Ker je čiščenje dovodnih cevi
neprijetno in časovno zamudno, bomo v zalogovnik žagovine namestili senzor na zaznavanje
nivoja žagovine.
Slika 2.5: Zalogovnik za žagovino [2]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 10 -
3 IDEJNA REŠITEV
Za odpravo omenjenih pomanjkljivosti na lesnem skobeljnem stroju je bila potrebna
posodobitev krmilja. Stroj je starejše izdelave in nima vgrajena programirljivega logičnega
krmilnika (PLK), na katerega bi lahko priključili vse naprave, ki jih bomo namestili pri
posodobitvi stroja. Zato bomo skobeljni stroj opremili z mikrokrmilnikom proizvajalca
Arduino – slika 3.1.
Slika 3.1: Arduino mikrokrmilnik [3]
Težavno in zamudno delo ročnega uravnavanja vhodne in izhodne proge glede na delovno
mizo želimo odpraviti tako, da se bosta progi samodejno uravnavali glede na nastavljeno
mero delovne mize. Za takšno rešitev bo potrebno na vhodno in izhodno progo namestiti
ustrezen senzor, ki bo zaznal pod kakšnim naklonom je proga glede na delovno mizo. Zato je
bilo potrebno izbrati ustrezni senzor, ki bi bil primeren za našo aplikacijo: tehnično primeren,
robusten in cenovno dovolj ugoden. Glede na omenjene zahteve je bil izbran majhen in zelo
natančen pospeškometer ADXL345, proizvajalca Analog Devices.
Ko bo delovna miza skobeljnega stroja v najnižji možni poziciji, to je v primeru, ko je
mera skobljanja nastavljena na maksimalno vrednost (250 mm), bosta vhodni in izhodni progi
uravnani glede na delovno mizo. V tem položaju pospeškometra, ki bosta nameščena na vsaki
izmed prog, ne bosta zaznala spremembe naklona; vrednost kota naklona je 0 stopinj (slika
3.2).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 11 -
Slika 3.2: Progi sta uravnani glede na delovno mizo
S spremembo mere skobljanja se bo posledično spreminjal tudi naklon vhodne in izhodne
proge (slika 3.3). Manjša ko bo nastavljena mera skobljanja, večja bo sprememba naklona
vhodne in izhodne proge glede na delovno mizo. Vsako spremembo naklona bosta zaznala
nameščena pospeškometra in podatke pošiljala na mikrokrmilnik.
Slika 3.3: Prikaz neuravnanih prog
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 12 -
Za samodejno uravnavanje nagiba vhodne in izhodne proge potrebujemo tudi hidravlična
linearna motorja - hidravlična valja (slika 3.4), ki sta že bila nameščena na progi. Hidravlična
valja bosta krmiljena preko elektromagnetnih ventilov. V bližini je tudi hidravlična stiskalnica
za izdelovanje lepljencev, zato bomo hidravlično energijo, ki jo potrebujemo za delovanje
hidravličnega valja zagotavljali iz agregata ki je na stiskalnici.
Slika 3.4: Izgled nameščenega hidravličnega valja
Sistem za uravnavanje nagiba proge bo opremljen tudi s svetlobnimi in zvočnimi efekti. Ko
bo proga poravnana z delovno mizo bo na kontrolnem panelu utripala zelena lučka in zagon
stroja bo mogoč. Če pa progi z delovno mizo ne bosta poravnani pa bo utripala rdeča lučka - v
tem primeru zagon stroja ne bo mogoč. Če bo na upravljavskem panelu utripala rdeča lučka
(progi nista poravnani glede na delovno mizo) in bomo hoteli stroj vseeno zagnati, se bo
vklopil zvočni efekt - sirena.
Na skobeljnem stroju je potrebno poskrbeti tudi za varnost ljudi, ki upravljajo z njim.
Prav tako pa je potrebno namestiti ustrezne elemente za zaščito elektromotorjev pred
preobremenitvijo in posledično poškodbo motorja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 13 -
Ena izmed glavnih pomanjkljivosti pri varnosti na skobeljnem stroju je ta, da stroj nima tipke
za izklop v sili (slika 3.5).
Slika 3.5: Tipka za izklop v sili [4]
Skobeljni stroj ima štiri vretena na katerih so nameščene skobeljne glave – princip delovanja
je prikazan na sliki 3.6. Ko so v pogonu vsa štiri vretena in jih želimo izklopiti, moramo to
sedaj storiti tako, da izklopimo vsako vreteno posebej. Takšen način izklapljanja motorjev pa
je popolnoma neprimeren, še posebej v primeru izklopa v sili, ko želimo stroj zaustaviti v
najkrajšem možnem času. Zato je namestitev varnostnega tipke nujna.
Slika 3.6: Princip delovanja skobeljnega stroja s štirimi vreteni [5]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 14 -
Na zadnji strani ob straneh skobeljnega stroja sta skobeljni glavi za bočno skobljanje
obdelovanca. Okoli skobeljnih glav sedaj ni nameščenih nobenih zaščitnih sredstev, zato je
poseganje v območje delovanja med obratovanjem stroja zelo nevarno, saj so na skobeljnih
glavah zelo ostra rezila. Stranske skobeljne glave so prikazane na sliki 3.7.
Slika 3.7: Stranske skobeljne glave
Da bomo preprečili oziroma zmanjšali možnost poškodb na stroju, bomo izdelali zaščitne
pokrove za bočne skobeljne glave. Zaščitne pokrove moramo načrtovati tako, da bodo imeli
odprtino za priklop odsesovalnega sistema. S tem bomo rešili tudi problem odsesavanja
skobljancev od stranskih skobeljnih glav, saj je bilo odsesavanje do sedaj urejeno le od
zgornje in spodnje skobeljne glave.
V zalogovnik za žagovino bomo namestili senzor za merjenje nivoja žagovine, pri tem
pa je potrebno upoštevati, da bo senzor izpostavljen drobnim delcem žagovine in prahu. Zato
v tem primeru vgradnja običajnih optičnih senzorjev za merjenje nivoja ni primerna.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 15 -
Slika 3.8: Mesta montaže posameznih komponent
Predvidena mesta montaže posameznih uporabljenih komponent prikazuje slike 3.8.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 16 -
4 RAZVOJ SISTEMA
Načrtovanje posodobitve krmilja lesnega skobeljnega stroja, je razdeljeno na dve področji:
strojni del,
programski del.
Pri strojni krmilni opremi je potrebno razviti ustrezen krmilnik, ki bo dovolj zmogljiv, da se
bo na njem odvijala vsa logika za delovanje našega sistema.
V programskem delu pa bomo napisali ustrezen program, tako da bo lahko zgrajen
programirljiv logični krmilnik pravilno izvajal svoje naloge.
Strojna krmilna oprema
Pri razvoju strojne opreme, smo najprej morali natančno opredeliti naše zahteve, saj bomo le
tako lahko izbrali ustrezne elemente za izgradnjo delujočega sistema. Glavni element našega
sistema bo programirljiv logični krmilnik na katerem se bo izvajala logika delovanja, nanj pa
bodo priključeni senzorji in aktuatorji.
Zahteve, ki smo jih morali upoštevati pri izbiri ustreznega krmilnika:
zadostno število vhodov in izhodov,
relejski izhodi,
analogni vhodi,
možnost programiranja.
Na podlagi zahtev, ki smo jih podali smo raziskali ponudbo krmilnikov dosegljivih na trgu.
Odločili smo se za uporabo Arduino mikrokrmilnika. Za ta mikrokrmilnik smo se odločili, na
podlagi dobrih izkušenj, in zaradi poznavanja njegovega delovanja ter načina programiranja.
Prednost uporabe te razvojne plošče je tudi cena, saj nam je osnovni model te platforme na
voljo že za 25 EUR.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 17 -
Arduino razvojne plošče so univerzalni mikrokrmilniki, ki temeljijo na tehnologiji ATMEL
mikrokrmilnikov. Arduino mikrokrmilniki so na voljo v več različnih izvedbah. Različne
izvedbe mikrokrmilnikov so si med seboj zelo podobne, med seboj se večinoma razlikujejo po
število vhodov in izhodov.
Za ustrezno izbiro Arduino mirkokrmilnika smo naredili primerjavo med najbolj
uporabljenimi modeli.
Arduino UNO,
Arduino YUN,
Arduino MEGA.
Primerjavo osnovnih značilnosti vseh treh vrst mikrokrmilnika Arduino prikazuje tabela 4.1.
Tabela 4.1: Primerjava Arduino razvojnih ploščic
Arduino UNO Arduino MEGA Arduino YUN
Mikroprocesor Atmega 328 Atmega 2560 Atmega 32U4
Pomnilnik 32kB 256kB 32kB
Napajalna napetost 7-20V 7-20V 5V
Št. digitalnih
vhodov/izhodov
14 54 20
Št. analognih
vhodov/izhodov
6 16 12
Cena 25EUR 55EUR 65EUR
Primerjava različnih modelov razvojnih ploščic je temeljila na podatkih, ki so za naše zahteve
najbolj pomembni. Najbolj pomembna podatka za izbiro mikrokrmilnika pa sta bila cena in
število vhodov/izhodov (oz. priključkov). V tabeli 4.1 lahko vidimo, da so najbolj opazne
razlike med različnimi modeli mikrokrmilnikov v ceni in pa številu priključkov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 18 -
Arduino UNO
Slika 4.1: Razvojna plošča Arduino UNO [6]
Razvojna plošča Arduino UNO (slika 4.1) je odprtokodna platforma, ki temelji na
mikrokrmilniku Atmega 328. Razvojna plošča ima 6 analognih vhodov, 14 digitalnih vhodov
in izhodov, od tega jih 6 lahko definiramo kot PWM izhode. Takt mikrokkrmilnika deluje s
16 MHz. Za komunikacijo z osebnim računalnikom pa ima čip Atmega 8U2. Izgled čipa
mikrokrmilnika Atmega 328 z vhodi in izhodi ter ostalimi priključki prikazuje slika 4.2.
Slika 4.2: Čip Atmega 328 [7]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 19 -
Arduino MEGA
Slika 4.3: Razvojna plošča Arduino MEGA [8]
Razvojna plošča Arduino MEGA (slika 4.3) temelji na mikrokrmilniku Atmega 2560.
Razvojna plošča ima 16 analognih vhodov, 54 digitalnih vhodov in izhodov, od tega jih lahko
14 deluje kot PWM izhod. Takt mikrokrmilnika deluje prav tako s 16 MHz. Izgled čipa
mikrokrmilnika Atmega 2560 z vhodi in izhodi ter ostalimi priključki prikazuje slika 4.4.
Slika 4.4: Čip Atmega 2560 [9]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 20 -
Arduino YUN
Slika 4.5: Razvojna ploščica Arduino YUN [10]
Razvojna plošča Arduino YUN (slika 4.5) temelji na mikrokontrolerju Atmega32u4.
Razvojna plošča ima 12 analognih vhodov, 20 digitalnih vhodov in izhodov, od tega jih 7
lahko deluje kot PWM izhod. Na Arduino YUN razvojni ploščici je integriran Linux
mikroprocesor na katerem teče Linux operacijski sistem. Glavna prednost tega
mikrokrmilnika je ta, da ima že integriran WiFi vmesnik. Izgled čipa mikrokrmilnika Atmega
32U4 z vhodi in izhodi ter ostalimi priključki prikazuje slika 4.6.
Slika 4.6: Čip Atmega 32U4 [11]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 21 -
Pri primerjavi treh različnih razvojnih plošč Arduino proizvajalca smo ugotovili, da je za naše
zahteve najbolj primerna razvojna ploščica Arduino MEGA. Pomanjkljivost Arduino
razvojnih plošč je le ta, da nimajo relejskih izhodov. Zato bomo modul z releji na
mikrokrmilnik priključili posebej – relejski modul je prikazan na sliki 4.7.
Slika 4.7: Relejna ploščica za Arduino razvojne ploščice [12]
4.1 Avtomatizavija uravnavanje vhodne in izhodne proge
Za odpravo ročnega uravnavanja vhodne in izhodne proge glede na delovno mizo, bomo na
vsako izmed prog namestili dvižni sistem. Odločili smo se, da bomo za spreminjanje višine
proge uporabili že obstoječa hidravlična valja (slika 4.8), ki pa nista bila v uporabi.
Hidravlična valja bosta krmiljena preko elektro-magnetnetnih ventilov, katere je potrebno
namestiti na stroj.
Slika 4.8: Mesto namestitve hidravličnega valja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 22 -
Za pravilno delovanje hidravličnega valja, moramo izbrati ustrezen elektromagnetni ventil.
Glede na naloge, ki jo hidravlični ventili opravljajo, se delijo na štiri skupine:
potni ventili, za krmiljenje smeri gibanja aktuatorjev,
tokovni ventili, za krmiljenje pretoka in s tem hitrosti aktuatorja,
zapirni ventili, za hermetično zapiranje samo ene smeri toka, in
tlačni ventili, za omejevanje najvišjega dovoljenega tlaka v hidravličnem sistemu oz.
nastavljanje največje dovoljene sile (breme).
Pri izbiri hidravličnih ventilov moramo upoštevati, da imamo na razpolago:
ventile za krmiljenje enosmernih valjev, in
ventile za krmiljenje dvosmernih valjev.
Za krmiljenje elektromagnetnega ventila, imamo na izbiro različna napetostna območja:
12 V DC,
24 V DC,
230 V AC.
Za pravilno delovanje našega hidravličnega sistema, smo izbrali elektromagnetni hidravlični
ventil za krmiljenje dvosmernih valjev, s krmilno napetostjo 24 V DC. Simbol izbranega 4/3-
potnega hidravličnega ventila prikazuje slika 4.9.
Slika 4.9: Simbol elektromagnetno proženega 4/3 potnega ventila [13]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 23 -
Na vsaki progi bomo namestili pospeškometer, ki bo meril naklon proge glede na delovno
mizo. Uporabili bomo pospeškometer ADXL345, ki je prikazan na sliki 4.10. Za ta tip
senzorja smo se odločili predvsem zaradi njegove velikosti in cene. Pospeškometer ADXL
345 je izjemno majhen, njegove dimenzije so 20 x14 x 3 mm, pri čemer ga lahko kupimo tudi
preko spletne trgovine, in to že za zgolj 3 EUR.
Slika 4.10: Primerjava velikosti pospeškometra s kovancem [14]
Senzor bomo na krmilnik povezali preko I2C povezave. Vodilo I2C pomeni, da lahko na iste
vodnike priključimo več naprav, pri tem pa mora imeti vsaka naprava svoj naslov. Pri
nekaterih napravah je naslov že tovarniško vpisan, pri nekaterih napravah pa lahko naslov
spreminjamo. Na I2C vodilo bomo priključili tudi LCD zaslon, na katerem bodo prikazane
informacije o stanju senzorjev. Primer vezave več naprav preko I2C vodila je prikazan na sliki
4.11.
Slika 4.11: Prikaz vezave več naprav na I2C vodilo [15]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 24 -
4.2 Merjenje nivoja v zalogovniku žagovine
Za spremljanje nivoja žagovine v zalogovniku, bomo v zalogovnik namestili ustrezen senzor.
Hitra in enostavna rešitev za merjenje nivoja, bi bila uporaba ultrazvočnega senzorja. Zaradi
praha v zalogovniku, takšen tip senzorja ni primeren, saj njegovo delovanje nebi bilo
pravilno. Zato smo morali raziskati ponudbo senzorjev, ki lahko pravilno delujejo pod
takšnimi pogoji.
Odločili smo se za uporabo vibracijskega mejnega stikala za silose, proizvajalca
Suliphant T z merilnim sistemom FTM20 in relejskim izhodom. Takšen tip merilnega sistema
lahko deluje v zalogovniku, kjer je prisotna velika količina prahu. Senzor deluje tako, da
piezoelektrični element vseskozi vzbuja vibracijsko palico z njegovo resonančno napetostjo.
Zaradi nenehnega vibriranja palice oziroma merilne sonde, se drobni delci praha ne morejo
oprijeti le te. Ko palico zasuje medij (v našem primeru žagovina) se zaradi dušenja vibracije
njena amplituda spremeni. Elektronika merilnega sistema primerja trenutno amplitudo s ciljno
vrednostjo, in nam »sporoča« ali je njegova palica zasuta ali prosta.
Primer pravilne montaže vibracijskega mejnega stikala je prikazan na sliki 4.12.
Slika 4.12: Primer montaže merilnega sistema [16]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 25 -
Na sliki 4.13 je prikazana vgradnja vibracijskega mejnega stikala in električna vezava.
Slika 4.13: Primer vgradnje s prikazano električno vezavo [17]
4.3 Vgradnja končnih stikal
Na delovno mizo bomo namestili končna stikala za varovanje motorjev pred
preobremenitvijo. Ko bo delovna miza dosegla maksimalno oziroma minimalno nastavljeno
mero, se bo končno stikalo sklenilo in izklopilo elektromotor. Vezavo končnega stikala bomo
izvedli tako, da ga bomo namestili na signalni vodnik, ki poteka med krmilnikom in
kontaktorjem za vklop motorja. Končno stikalo bomo vezali po principu mirovnega kontakta
oziroma NC vezave. To pomeni, da dokler bo delovna miza znotraj mejnih limit, bo krmilnik
lahko pošiljal kontaktorju signal za vklop elektromotorja. V primeru, ko se bo delovna miza
dvignila oziroma spustila do mejnih položajev, se bo končno stikalo sklenilo in povezava med
krmilnikom in kontaktorjem bo prekinjena. Zaradi izgube krmilnega signala na kontaktorju,
se bo kontaktor razklenil in elektromotor se bo izključil. Dokler bo delovna miza v takšnem
položaju, da bo končno stikalo aktivirano, elektromotorja nebo mogoče vključiti. Ker so na
stroju prisotne velike vibracije, bomo za povezave elektronskih elementov morali uporabiti
vodnike za instalacije izpostavljene vibracijam in pogostim upogibanjem. Primer takšnega
vodnika je prikazan na sliki 4.14.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 26 -
Slika 4.14: Vodnik za instalacije, izpostavljene vibracijam in upogibanjem [18]
4.4 Vgradnja varnostnega stikala
Rešitev za izklop vseh elektromotorjev hkrati smo si zamisliti tako, da bomo na napajalno
napetost 24 V DC namestili varnostno tipko (slika 4.15). Ko bomo varnostno stikalo vključili,
se bo prekinila napajalna napetost na kontaktorjih, kar posledično pomeni, da bodo
kontaktorji izključili vse elektromotorje hkrati. Izključitev napajalne napetosti 24V DC nebo
vplivala na delovanje samega mikrokrmilnika, saj bo ta napajan iz druge napajalne veje.
Slika 4.15: Tipka za izklop v sili [19]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 27 -
4.5 Načrtovanje zaščitnih pokrovov za skobeljne glave
Pri načrtovanju zaščitnih pokrovov za stranske skobeljne glave smo morali upoštevati, da
bosta zaščitna pokrova služila tudi za odsesavanje žagovine. Zato smo morali na zaščitnih
pokrovih zasnovati tudi ustrezna priključka, kamor bomo priključili cevi odsesovalnega
sistema. Za lažjo predstavo in izdelavo pokrovov, smo le-te zasnovali v programskem okolju
CATIA V5R20, kot prikazuje slika 4.16.
Slika 4.16: Izgled zaščitnega pokrova
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 28 -
4.6 Izgled kontrolnega panela
Na skobeljni stroj bomo dodali tudi kontrolni panel, na katerem bodo stikala za vklop in
izklop vseh motorjev, tipka za izklop v sili, opozorilne lučke ter LCD prikazovalnik.
Predviden izgled kontrolnega panela je prikazan na sliki 4.17.
Slika 4.17: Predviden izgled kontrolnega panela
Programski del
Za pravilno delovanje mikrokrmilnika moramo zanj napisati ustrezno programsko kodo. V
programu se bo izvajala vsa logika našega sistema. Razvojne plošče proizvajalca Arduino
lahko programiramo v njihovem programskem okolju Arduino IDE.
Tiskano vezje na katerem bodo vsi elektronski elementi, ki so potrebni za delovanje
našega sistema bomo narisali s pomočjo pograma CadSoft EAGLE.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 29 -
4.7 Arduino IDE
Programsko okolje Arduino IDE je brezplačno dostopno na uradni strani proizvajalca Arduino
razvojnih plošč. Komunikacija med mikrokrmilnikom Arduino in programskim okoljem
Arduino poteka preko serijske povezave USB. Ker imajo razvojne plošče že integriran
programator, lahko preko serijske komunikacije napisano programsko kodo neposredno
zapišemo na Arduino mikrokrmilnik. Programski jezik in samo programiranje Arduino
razvojnih plošč zelo hitro osvojimo, saj nam programsko okolje ponuja veliko izbiro primerov
programskih kod z natančno razlago. Programski jezik, ki ga uporabljamo v Arduino IDE
okolju je zelo podoben programskemu jeziku C/C++. V programskem okolju so na voljo tudi
že prednapisane programske knjižnice, ki jih lahko dopolnimo z knjižnicami ki so na voljo na
spletni strani proizvajalca. Prednapisane programske knjižnice nam lahko zelo skrajšajo čas
programiranja. Za pomoč novim uporabnikom Arduino okolja je na uradni spletni strani
proizvajalca, ki je prikazana na sliki 4.18 na voljo pester izbor primerov z natančno razlago
programske kode.
Upravljanje z Arduino programskim okoljem je zelo enostavno, saj je program zelo
pregleden in urejen. Gumbi za najpogosteje uporabljene funkcije so izpostavljeni in jih ni
potrebno iskati – slika 4.19.
Slika 4.18: Spletna stran Arduino [20]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 30 -
Slika 4.19: Programsko okolje Arduino IDE
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 31 -
Slika 4.20: Primer zapisane kode
Primer programske kode v Arduino IDE programu prokazuje slika 4.20.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 32 -
5 UPORABLJENE KOMPONENTE
V tem poglavju bodo predstavljeni glavni elementi, ki bodo uporabljeni v projektu
posodobitve krmilja na lesnem skobeljnem stroju.
5.1 Arduino Mega
Mikrokrmilnik Arduino Mega je bil podrobno predstavljen že v poglavju 4. Razpored
elementov na Arduino razvojni plošči je prikazan na sliki 5.1. Razpored vhodov oziroma
izhodov pa je prikazan na sliki 5.2.
Slika 5.1: Razporeditev elementov na razvojni ploščici [21]
Slika 5.2: Razpored priključnih konektorjev [22]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 33 -
5.2 Hidravlični ventili
Uporabili bomo dva hidravlična potna ventila 4/3 proizvajalca Rexroth, prikazana na sliki 5.3.
Oznaka 4/3 pomeni da ima ventil 4 priključke in 3 krmilne položaje. Na sliki 5.4 lahko
vidimo princip delovanja 4/3 potnega ventila.
Slika 5.3: Hidravlični ventil 4/3
Slika 5.4: Princip delovanja ventila 4/3 [23]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 34 -
5.3 Pospeškometer ADXL345
Pospeškometer Adxl345 (slika 5.5) je majhen in varčen 3 osni pospeškometer z visoko
ločljivostjo (13-bit) opravljanja meritev. Omogoča merjenje spremembe naklona v
natančnosti manj kot ene kotne stopinje. Nadaljnje značilnosti so še:
2-3.6V DC napajalna napetost
SPI in I2C komunikacija
Zelo varčen: 23uA v delovanju, 0,1uA v stanju pripravljenosti
Slika 5.5: Pospeškometer ADXL 345 [24]
Blokovna zgradba pospeškometra ADXL 345 je prikazana na sliki 5.6.
Slika 5.6: Blok diagram [25]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 35 -
5.4 Vibracijsko mejno stikalo Soliphant FTM20
Vibracijsko mejno stikalo (slika 5.7) omogoča široko uporabnost, saj je navoljo v različnih
dolžinah in oblikah – mere vibracijskega mejnega stikala lahko vidimo na sliki 5.8.
Lastnosti:
merilna frekvenca 700 do 800 Hz,
merilna napaka maks. 5 mm,
ponovljivost < 1mm,
vklopni čas 2s,
ohišje je lahko plastično ali aluminijasto,
vdorna zaščita IP66/67.
Slika 5.7: Izgled merilnika [26]
Slika 5.8: Dimenzije merilnika [27]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 36 -
6 PREDNOSTI IN SLABOSTI SISTEMA
Z izvedbo posodobitve krmilja na lesnem skobeljnem stroju, bo opravljanje dela na stroju
lažje in predvsem hitrejše. Delo na stroju bo potekalo hitrejše, ker se bodo vhodni in izhodni
progi uravnavali avtomatsko glede na delovno mizo. Zamudno ročno uravnavanje prog nebo
več potrebno. Velika prednost sistema je tudi vgraditev merilnega sistema v zalogovnik za
žagovino. Tako bomo imeli stalen nadzor nad nivojem žagovine v zalogovniku, možnost za
prekomerno napolnitev pa se bo bistveno zmanjšala.
Projekt posodobitev krmilja na lesnem skobeljnem stroju še ni v celoti realiziran, zato
se še slabosti sistema še niso pokazale. Nabavljenih je že večina potrebnih elementov za
realizacijo, razen vibracijskega mejnega stikala. Programsko kodo za mikrokrmilnik smo na
testni ploščici že testirali. Namesto aktuatorjev (hidravličnih valjev) smo na testni plošči
uporabili lučke.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 37 -
7 ZAKLJUČEK
Pri načrtovanju posodobitve krmilja na lesnem skobeljnem stroju so bila uporabljena znanja iz
programiranja mikrokrmilnikov, hidravlike in senzorske tehnike. S programiranjem
mikrokrmilnikov sem že imel nekaj izkušenj, saj sem se z njimi srečal v preteklosti. Delo s
hidravličnimi sistemi pa bo zame novo področje. Krmilnik, ki skrbi za pravilno delovanje
sistema smo razvili na osnovi Arduino razvojne ploščice, na katero smo priključili ustrezne
senzorje in aktuatorje. V primerjavi s ceno novega skobeljnega stroja, ki ima takšen sistem že
vgrajen, je realizacija našega načrtovanega sistema vsekakor smiselna. Skobeljni stroj za
katerega smo načrtovali posodobitev krmilja, je trenutno v fazi obnovitve, zato še našega
sistema nismo v celoti vgradili. Po vgraditvi omenjenega sistema na skobeljni stroj,
pričakujemo, da bo delo na stroju potekalo varnejše in predvsem hitreje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 38 -
8 VIRI
[1] Mehatronika, 2. Izdaja. Ljubljana : Založba Pasadena, 2009
[2] Arduino [svetovni splet]. Dostopno na http://arduino.cc/ [9.2.2015]
[3] Seimens PLK S7-1200. Dostopno na
http://saa.su/published/publicdata/UGPROMAVTS/attachments/SC/products_pictures/S7-
1200_enl.jpg [9.2.2015]
[4] Zalogovnik za žagovino. Dostopno na
http://mmc.bolha.com/0/image/171490/172046/Silos-za-zagovino-
3m3_53576c8a0af50.jpg [9.2.2015]
[5] Arduino mikrokrmilnik. Dostopno na
http://www.lib.sfu.ca/sites/default/files/11940/arduino-mega-2560.jpg
[6] Tipka za izklop v sili. Dostopno na
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7c/Stikalo_za_izklop_v_sili.JPG
[9.2.2015]
[7] Princip delovanja skobeljnega stroja s štirimi vreteni. Dostopno na
http://www.woodsector.net/assets/catalog/products/album/0188861001328469836.jpg
[9.2.2015]
[8] Arduino UNO. Dostopno na
http://arduino.cc/en/uploads/Main/ArduinoUno_R3_Front_450px.jpg [9.2.2015]
[9] Čip Atmega 328. Dostopno na
http://fc03.deviantart.net/fs70/f/2013/038/0/a/arduino_atmega328_web_by_pighixxx-
d5u4ape.png [9.2.2015]
[10] Arduino MEGA. Dostopno na
http://arduino.cc/en/uploads/Main/ArduinoMega2560_R3_Front_450px.jpg [9.2.2015]
[11] Čip Atmega 2560. Dostopno na
http://www.siphec.com/microcontroller/ATmega1280-16AU%20ATmega2560-16AU.gif
[9.2.2015]
[12] Arduino YUN. Dostopno na
http://arduino.cc/en/uploads/Main/ArduinoYunFront_2_450px.jpg [9.2.2015]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 39 -
[13] Čip Atmega 32U4. Dostopno na http://zoobab.wdfiles.com/local--files/arduino-
leonardo-atmega32u4/32U4PinMapping.png [9.2.2015]
[14] Relejna ploščica za Arduino razvojne ploščice. Dostopno na
http://i00.i.aliimg.com/wsphoto/v0/1945218780/BS-S-New-16-Channel-12V-Relay-
Module-Board-For-Arduino-PIC-AVR-MCU-DSP-ARM.jpg_350x350.jpg [9.2.2015]
[15] Potni ventil 4/3. Dostopno na
http://pqstechnology.cz/files/produkty/elektromagneticky-ovladane-rozvadece-dn-
06/elektromagneticky-ovladane-rozvadece-dn-06_3.jpg [9.2.2015]
[16] Primerjava velikosti pospeškometra s kovancem. Dostopno na
http://www.elecfreaks.com/wiki/images/8/82/BK_Accelerometer_ADXL345_03.jpg
[9.2.2015]
[17] Prikaz vezave več naprav na I2C vodilo. Dostopno na
http://1.bp.blogspot.com/asIyd5Gdo6M/UopH7iWLgZI/AAAAAAAAAHw/7VQVCj8H
EBE/s1600/dual-voltage-I2C_bb_small.png [9.2.2015]
[18] Primer montaže merilnega sistema. Dostopno na
http://www.icm.rs/pdf/ap2005icm04.pdf [9.2.2015]
[19] Primer vgradnje z prikazano električno vezavo. Dostopno na http://www.e-
direct.endress.com/e-
direct/portal/resource.nsf/imgref/Image_APP_FTM20_21.gif/$FILE/APP_FTM20_21.gif
[9.2.2015]
[20] Vodnik za instalacije, izpostavljene vibracijam in upogibanjem. Dostopno na
http://donar.messe.de/exhibitor/hannovermesse/2014/T754531/gallery-868x0-297728.jpg
[21] Tipka za izklop v sili. Dostopno na
http://www.genr8.net.au/uploads/image/product/7015.jpg [9.2.2015]
[22] Razporeditev elementov na razvojni plošči. Dostopno na
http://members.home.nl/hobbycorner/images/wiz830/mega.jpg [9.2.1015]
[23] Razpored priključnih konektorjev. Dostopno na
http://static.oschina.net/uploads/space/2011/1028/224647_M7i1_83492.png [9.2.2015]
[24] Princip delovanja ventila 4/3. Dostopno na
http://i.ytimg.com/vi/vY_bguSNgSc/maxresdefault.jpg [9.2.2015]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 40 -
[25] Pospeškometer ADXL 345. Dostopno na
http://www.emartee.com/Images/websites/emartee.com/ADXL345.jpg [9.2.2015]
[26] Blok diagram ADXL 345. Dostopno na
http://wiki.analog.com/_media/software/driver/linux/adxl346_functional_block_diagram.
png?w=550 [9.2.2015]
[27] Izgled merilnika. Dostopno na http://www.e-direct.endress.com/e-
direct/portal/resource.nsf/imgref/Image_FTM20_21_large.jpg/$FILE/FTM20_21_large.jp
g [9.2.2015]
[28] Dimenzije merilnika. Dostopno na http://www.e-direct.endress.com/e-
direct/portal/resource.nsf/imgref/Image_DIM_FTM20.gif/$FILE/DIM_FTM20.gif
[9.2.2015]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 41 -
Priloga 1: Električna vezalna shema
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 42 -
Priloga 2: Blok diagram programa
START
Preverimo ali sta progi uravnani
Progi sta uravnani glede na delovno mizo
Zagon stroja je mogoč
Izpis na LCD in vklop lučke napaka
Izpis na LCD in vklop lučke OK
Vklop pospeškometra
Izravnava vhodne in izhodne proge
Izklop pospeškometra
Preverimo stanje odsesovalnega
sistema
Ali je odsesovalni sistem vključen
Preverimo nivo žagovine v
zalogovniku
Nivo žagovine je majši od 80%
Vklop lučke napaka
Zvočno opozorilo
Preverimo stanje končnih stikal
Ali je stikalo aktivirano
Izklop elektromotorja za nastavljanje višine
mize
Vklop lučke napaka
Zvočno opozorilo
STOP
NE
DA
NE
DA
DA
NE
DA
NE
top related