Fenologija in temperaturni pragovi

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 1/27

• Zemljo deli na:• Vroči pas (tropski in subtropski pas);• Zmerni pas;

• Ledeni/hladni pas;

Aristotelova klimatska klasifikacija sveta

DELITEV IZHAJA IZ GEOGRAFSKE ŠIRINE

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 2/27

Thornthwaitova klimatska klasifikacija

• Osnovo za klimatsko klasifikacijo predstavljata dva indeksa:

• UČINKOVITOST PADAVIN;• TERMIČNA UČINKOVITOST;

Temeljita na razmerju med letno količ

ino padavin (P) oziromapovprečno letno temperaturo (T) in izhlapevanjem (E).

Na podlagi omenjenih pogojev je določil:

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 3/27

Vlažnostna provinca Rastlinstvo Indeks P/E

A mokra pragozd I>127

B humidna gozd 64 – 127

C subhumidna trava 32 – 63D semiaridna stepa 16 – 31

E aridna puščave I < 16

THORNTHWAITOVE VLAŽNOSTNE PROVINCE

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 4/27

THORTHWAITOVE TERMIČNE PROVINCE

TERMIČNAPROVINCA

INDEKS T/E

A’ TROPSKA I>127

B’ MEZOTERMIČNA 64 – 127

C’ MIKROTERMIČNA 32 – 63

D’ TAJGA 16 – 31

E’ TUNDRA 1– 15

F’ VEČNI SNEG IN LED 0

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 5/27

TEMPERATURNI PRAGOVI

• Temperaturni prag je podan z dnevom, v katerem se srednjadnevna temperatura, ki je pred tem datumom ves čas nižja odtemperature praga, ki ga izberemo, dvigne nad temperaturopraga.

• Podan je tudi v obratnem smislu: torej z dnevom, ko se srednjadnevna temperatura, ki je bila pred tem datumom ves čas nad

temperaturo praga, spusti pod njo.• Temperaturni pragi se uporabljajo v agrometeorologiji za opis

klimatoloških razmer v funkciji rastnih razmer za razne kulturne

rastline.• Predpostavlja enakomerno spreminjanje temperature s časom.

Pomeni le povprečne, okvirne vrednosti.

Mrak, 2007

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 6/27

• Spomladanski temperaturni prag 5 °C označuje

začetek vegetacije trave, prag 10 °C pa začetekvegetacije drevja. V jeseni (ko temperatura pada) obapraga predstavljata konec vegetacijske dobe.

• V toplih zimah lahko trava v toplih obdobjih ozeleni.

Mrak, 2007

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 7/27

30*)(Tpod Tnad 

Tpod Tpragad 

−

−=

Mrak, 2007

Spomladi d prištejemo 15. v tistem mesecu, ko je temperatura šepod pragom, jeseni odštejemo od 15. v tistem mesecu, kotemperatura pade pod prag.

T pod in T nad: srednji mesečni temperaturi zaporednih mesecev,med katerima leži temperaturni prag.

SPOMLADI:T pod: srednja mesečna temperatura meseca, ki je še hladnejši od Tpraga;T nad: srednja mesečna temperatura meseca, ki je že toplejši od Tpraga;

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 8/27

JESENI• T nad: srednja mesečna temperatura meseca, ki je šetoplejši od T praga;

• T pod: srednja mesečna temperatura meseca, ki je žehladnejši od T praga;

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 9/27

PRIMER

• Povprečna mesečna temperatura zraka na postaji Godnje v obdobju1961-1990

J F M A M J J A S O N D

Godnje 1,6 2,7 5,7 9,8 14,3 17,6 19,8 19,3 15,8 11,2 6,3 2,7

VIR PODATKOV: ARSO

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 10/27

30*)( Tpod Tnad 

Tpod Tpragad 

−

−

=

23 _ 6,22

30*) C3,6C2,11 C3,6C10(

 približnod 

d 

==

°−°

°−°=

30*)(Tpod Tnad 

Tpod Tpragad 

−

−=

Temperaturni prag 10 °C

SPOMLADIVrednost d prištejemo 15. dnevu v tistem mesecu, ko je povprečnatemperatura še pod temperaturo praga. V primeru Godenj je to 15. april.Torej je datum, ki smo ga iskali 16. april.

JESENIVrednost d odštejemo od 15. dneva v tistem mesecu, ko povprečna temperaturapade pot temperaturo praga. V primeru Godenj je to 15. november, torej

 je datum, ki smo ga iskali 23. oktober.

3,1

30*) C8,9C3,14

C8,9C10

(

=

°−°

°−°=

d 

d 

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 11/27

Kredarica J F M A M J J A S O N D

T povp -8,2 -8,6 -7,1 -4,5 -0,2 3,2 5,8 5,8 3,8 -0,8 -4,0 -6,8

Vojsko J F M A M J J A S O N DT povp -2,8 -1,9 -1,1 -5,0 -9,8 13,1 15,3 14,7 11,7 7,3 2,1 -1,4

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 12/27

DOLŽINA VEGETACIJSKE DOBE

• Seštejemo dneve med temperaturnima pragovoma (spomladanskiprag vključimo, jesenskega pa izpustimo)

• Vsota biotemperatur: vsota vseh temperatur, ki so višje odbiološkega minimuma za neko rastlino. Temperaturne vsote sopomemben bioklimatski pokazatelj. Seštevek srednjih dnevnih

temperatur nad 0 °C imenujemo biotemperaturna vsota ali tudikumulativa temperatur. Vsoto srednjih dnevnih temperatur nad5, 10, 15 °C, …, pa imenujemo tudi vsota aktivnih ali efektivnihtemperatur (Gams I.,1986: Osnove pokrajinske ekologije, FF, Lj).

Mrak, 2007

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 13/27

FENOLOGIJA

KAJ JE FENOLOGIJA?

• ČASOVNO PROUČEVANJE PERIODIČNIHBIOLOŠKIH FAZ IN VZROKOV NJIHOVEGA POJAVA OBUPOŠTEVANJU BIOTIČNIH IN ABIOTIČNIH DEJAVNIKOVTER

MEDSEBOJNIH ODNOSOV ZAPOREDNIHRAZVOJNIH FAZ ZNOTRAJ ENE VRSTE ALI ZNOTRAJVEČIH VRST (Lieth, 1974).

Povzeto po Črepinšek, Agrometeorologija vaje, BF

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 14/27

FENOLOŠKI podatki so UPORABNI pri

• izdelavi agrometeoroloških analiz;• pripravi agrometeoroloških napovedi;

• ugotavljanju primernosti posameznih območij za gojenjedoločene rastline (predvsem z vidika toplotnih zahtev rastlin inkoličine potrebnih padavin);

• načrtovanju agrotehničnih ukrepov(setev, rez, varstvo rastlin, namakanje, spravilo...);

• spremljanju alergij, ki jih povzročajo rastline;

• modeliranju rasti in razvoja;

• proučevanju vpliva klimatskih sprememb;...

Povzeto po Črepinšek, Agrometeorologija vaje, BF

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 15/27

• Proučevanje vpliva vremena na rast in razvoj rastlinnam omogoča, da pri kmetijski proizvodnji čimboljIZKORISTIMO UGODNE podnebne danosti in se

poskušamo IZOGNITI NEUGODNIM, da bi takodosegli optimalno kakovost in velikost pridelka.

Povzeto po Črepinšek, Agrometeorologija vaje, BF

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 16/27

STATISTIČNA OBDELAVA FENOLOŠKIH PODATKOV OPISNEALI DESKRIPTIVNE STATISTIKE

• MERE SREDINE: 1. POVPREČNA

VREDNOST (ARITMETIČNA SREDINA)

-datum pretvorimo v julijanski dan(ZAPOREDNI DAN V LETU)

f   dolgoletni povprečni datum pojava fenofaze za n let;f  i  datum pojava fenofaze v poljubnem letu;-

Povzeto po Črepinšek, Agrometeorologija vaje, BF

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 17/27

• MERE SREDINE:

• 2. MEDIANA - je vrednost od katere je polovica vrednosti vpopulaciji manjša in polovica več ja;

• 3. MODUS - vrednost v populaciji, ki se največkrat ponavlja(zgostišče podatkov);

Povzeto po Črepinšek, Agrometeorologija vaje, BF

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 18/27

Povzeto po Črepinšek, Agrometeorologija vaje, BF

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 19/27

Povzeto po Črepinšek, Agrometeorologija vaje, BF

F f i ib (M i i t 1994)

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 20/27

Fenofaze pri ribezu (Meier in ost., 1994)

Vir: spletni2.furs.gov.si/agromeT/feno/feno.asp?ID=15

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 21/27

Vir: spletni2.furs.gov.si/agromeT/feno/feno.asp?ID=15

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 22/27

TOLMIN

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 23/27

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC LETO

0.6 2.7 6.5 10.5 14.7 17.8 20.0 19.5 16.3 11.5 6.0 1.4 10.6

TOLMIN

VEGETACIJSKA DOBA ZA TRAVO:

d spomladi = 18; 5 marec;

d jeseni = 23,47 = 24; 21. nov;

Vegetacijska doba: 5. marec – 21. november (eno mejo šteješ, drugo ne);

Dolžina 261 dni;

VEGETACIJSKA DOBA ZA DREVJE

d spomladi = 26; 10. aprild jeseni = 22; 24. oktober;

Rastna doba za drevje : 10. april – 24. oktober;

Dolžina: 196 dni;

RATEČE

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 24/27

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AUG SEP OKT NOV DEC

-4.7 -2.5 0.8 5.1 10.2 13.8 15.7 14.8 11.4 6.6 0.9 -3.7

VEGETACIJSKA DOBA ZA TRAVO:

d spomladi = 29; 13. april;

d jeseni = 22; 24. okt

Vegetacijska doba: 13. april – 24. oktober (eno mejo šteješ, drugo ne);

Dolžina 194 dni;

VEGETACIJSKA DOBA ZA DREVJE

d spomladi = 29; 14. maj;d jeseni = 21; 24. september;

Rastna doba za drevje : 14. maj – 24. september;Dolžina: 133 dni;

MURSKA SOBOTA

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 25/27

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AUG SEP OKT NOV DEC

-2.3 0.5 4.8 9.7 14.5 17.6 19.2 18.3 14.7 9.3 4.1 -0.6

MURSKA SOBOTA

VEGETACIJSKA DOBA ZA TRAVO:

d spomladi = 1; 16. marec;

d jeseni = 5; 10. november;

Vegetacijska doba: 16. marec – 10. november (eno mejo šteješ, drugone);

Dolžina 239 dni;

VEGETACIJSKA DOBA ZA DREVJEd spomladi = 2; 17. april;d jeseni = 4; 11. oktober;

Rastna doba za drevje : 17. april – 11. oktober;Dolžina: 176 dni;

PORTOROŽ

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 26/27

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AUG SEP OKT NOV DEC

4.9 5.7 8.3 12.0 16.4 20.0 22.6 22.3 19.1 14.8 9.8 6.1

VEGETACIJSKA DOBA ZA TRAVO:

d pozimi = 4; 19. januar;

d pozimi = 3; 12. januar;

Vegetacijska doba: 19. januar – 12. januar (eno mejo šteješ, drugo ne);

Dolžina 358 dni;

VEGETACIJSKA DOBA ZA DREVJEd spomladi = 14; 29. marec;d jeseni = 1; 14. november;

Rastna doba za drevje : 29. marec – 14. november;Dolžina: 230 dni;

8/17/2019 Fenologija in temperaturni pragovi

http://slidepdf.com/reader/full/fenologija-in-temperaturni-pragovi 27/27

• Portorož: 358 dni; 230 dni;

• Tolmin: 261 dni; 196 dni;• Murska Sobota: 239 dni; 176 dni;• Rateče: 194 dni; 133 dni;