UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno umetnost DIPLOMSKO DELO Petra Zmrzlikar Maribor, 2013
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno umetnost
DIPLOMSKO DELO
Petra Zmrzlikar
Maribor, 2013
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno umetnost
Diplomsko delo
ABSTRAKTNO SLIKARSTVO
MARIJAN TRŠAR
Mentorica: Kandidatka:
red. prof., akad. slik. spec., Petra Zmrzlikar
Anica Krašna Kocijan
Somentor:
doc. dr. Janez Balažic
Maribor, 2013
Lektorica:
Tatjana Hren Dizdarević, prof. slo.
Prevajalka:
Alenka Gajšt, prof. ang.
ZAHVALA
Iskrena zahvala mentorici, prof. Anici Krašna Kocijan, ki mi je bila dragocena
svetovalka pri pisanju naloge, še posebej s strokovnimi nasveti; prav tako hvala
somentorju, doc. dr. Janezu Balažicu, za strokovne nasvete, ideje, navdih,
usmerjanje in strokovno pomoč; rednemu spec. Ludviku Pandurju, ki mi je s
svojimi nasveti, idejami ter usmeritvami pomagal pri začetnem nastajanju
praktičnega diplomskega dela; Tatjani Hren Dizdarević za lektoriranje in Alenki
Gajšt za prevod v angleški jezik; prijateljem Društva študentov invalidov
Slovenije, še posebej Alenki Gajšt, ki so mi na vsakem koraku študija nudili
pomoč, me bodrili in mi polepšali študij, ko je bilo to najbolj potrebno; mojima
staršema za vso prejeto ljubezen, skrb, spodbudo in podporo pri delu ter za ves
trud in pripravljenost, ko sem le-to najbolj potrebovala; sestrama Tanji in Lidiji,
s katerima smo spletle nerazdružljive vezi otroštva in mladosti, za usmerjanje,
vso pomoč med študijem in zato, ker mi zmeraj stojita ob strani ter verjameta
vame; možu Mateju, ki me je v času študija in pri nastajanju diplomskega dela
spodbujal in mi za to dal veliko možnosti; mojim trem zakladom (Evi, Maticu in
Mihu) za vse skupne igrive trenutke, ko so mi s svojo dobrosrčnostjo olajšali
pisanje diplomskega dela. Zahvala velja tudi vsem, ki so kakor koli pripomogli k
nastanku mojega diplomskega dela in mi stali ob strani tako v lepih kot v težkih
trenutkih.
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA Podpisana Petra Zmrzlikar, roj. 26. 8. 1982 v Slovenj Gradcu, študentka
Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Likovna pedagogika, izjavljam,
da je diplomsko delo z naslovom ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR
pri mentorici red. prof., akad. slik. spec. Anici Krašna Kocijan in somentorju doc.
dr. Janezu Balažicu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in
literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
Petra Zmrzlikar Maribor, 12. december 2013
POVZETEK
V diplomskem delu »Abstraktno slikarstvo – Marijan Tršar« je bil raziskan
Tršarjev način ustvarjanja njegovih abstraktnih slik. Diplomsko delo je
sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in praktičnega dela, pri čemer je
praktični del vsebinsko vezan na teoretični del diplomskega dela.
Za razumevanje fenomena abstraktnega slikarstva sem v teoretičnem poglavju
najprej pojasnila zgodovinski razvoj abstraktnega slikarstva. Tako spoznamo
poloţaj, v katerem se je znašel Marijan Tršar. V diplomskem delu je poudarek
predvsem na Tršarju, zato obravnavam njegovo slikarsko pot, njegov pogled na
abstrakcijo ter dodajam interpretacijo njegovih abstraktnih del, ki so ključnega
pomena za izhodišče mojih dejanskih rezultatov pri praktičnem delu.
Osrednji cilj naloge je v praktičnem poglavju, kjer sem podobno upodabljala
abstraktne slike, kot jih je izvedel Tršar. Zanimal me je predvsem njegov pristop
z novo tehniko ustvarjanja, to je s tehniko polivanja in prelivanja, ki sem ju
uporabljala v svojem ustvarjalnem procesu. Za dodatno popestritev lastnih slik
sem izvedla še tehniki kapljanja in škropljenja ter tako slikam dodala ţivljenje.
Sledi analiza lastnih likovnih del in predstavitev konstrukcije osebnega
ustvarjalnega procesa. Lastna likovna izkušnja je podana za laţje razumevanje
osebnega doţivetja pri abstraktnem ustvarjanju.
KLJUČNE BESEDE:
abstraktno slikarstvo, slovenski likovni prostor, Marijan Tršar, Vasilij Kandinski,
slikarstvo Marijana Tršarja, tehnika polivanja, tehnika prelivanja
ABSTRACT
The diploma thesis, titled »Abstract painting – Marijan Tršar« researchers
Tršar's approach to creating abstract paintings. It comprises of two parts, the
theoretical and the practical part. The practical part is thematically linked to the
theoretical part of the thesis.
To better understand the phenomenon of abstract painting, the theoretical part
first examines the historical development of abstract painting. This helps us
understand the position Tršar found himself in. The diploma thesis focuses on
Tršar, which is why it explains his artistic development, his view of abstraction
and the interpretation of his abstract works, which are of key importance for the
results in the practical part of the thesis.
In the practical part I use the similar abstract painting process as used by Tršar.
I was most interested in his new technique of creating paintings, that is the
spilling and iridescence technique, which I used in my own creative process. To
add life to my paintings I have also used the dripping and sprinkling techniques.
The practical part continues with the analysis of my own works and an
introduction to the construction of my own creative process. My own artistic
experience is included for better understanding of the emotional process in
abstract painting creation.
KEY WORDS:
abstract painting, Slovenian artistic field, Marijan Tršar, Vasilij Kandinski, the
painting of Marijan Tršar, spilling technique, iridescence technique
KAZALO VSEBINE:
1 UVOD 6
2 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA 8
2.1 CILJI 8
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE 9
4 METODOLOGIJA 10
4.1 RAZISKOVALNE METODE 10
4.2 UPORABLJENI VIRI 11
TEORETIČNI DEL 12
5 RAZVOJ ABSTRAKTNEGA SLIKARSTVA 12
6 KDO JE MARIJAN TRŠAR? 17
6.1 Biografija Marijana Tršarja (1922 – 2010) 17
7 SLIKARSTVO MARIJANA TRŠARJA 19
7.1 Tršarjeva pot do abstrakcije 19
7.2 Reprezentacija Tršarjevega opusa 21
7.3 Tršarjeva spoznanja ustvarjalnega procesa 34
7.4 Sprejem Tršarjevih abstraktnih del v javnosti 36
7.5 Misli oziroma teze Marijana Tršarja 38
PRAKTIČNI DEL 40
8 LASTNA ABSTRAKTNA DELA 40
8.1 ANALIZA LASTNIH LIKOVNIH DEL 41
8.1.1 Kako je izdelana moja abstraktna slika? 41
8.1.2 Konstrukcija mojega ustvarjalnega procesa 42
8.1.3 Pojav problemov med postopkom likovnega ustvarjalnega
procesa 43
8.2 LASTNA LIKOVNA DELA 45
8.3 LASTNA LIKOVNA IZKUŠNJA 59
9 SKLEP 60
10 VIRI IN LITERATURA 62
11 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA 64
PRILOGE 66
KAZALO SLIK:
Slika 1: Marijan Tršar ............................................................................... 17
Slika 2: Marijan Tršar, Dvonožni ne-predmet, 2004 ................................. 24
Slika 3: Marijan Tršar, Parjenje krogov, 2004 .......................................... 26
Slika 4: Marijan Tršar, Kroženje v desno, 2004........................................ 28
Slika 5: Marijan Tršar, Zelenilo so usta, 2005 .......................................... 29
Slika 6: Marijan Tršar, Trojnost – TRIPTIH 1, 2004 ................................. 30
Slika 7: Marijan Tršar, Spomin na sanje, 2005......................................... 32
Slika 8: Petra Zmrzlikar, Moč barv, 2009 ................................................. 45
Slika 9: Petra Zmrzlikar, Modra intuicija, 2009 ......................................... 47
Slika 10: Petra Zmrzlikar, Slap, 2009 ....................................................... 49
Slika 11: Petra Zmrzlikar, Življenje v globini, 2009 ................................... 50
Slika 12: Petra Zmrzlikar, Skozi oči, 2009 ................................................ 51
Slika 13: Petra Zmrzlikar, Objem vitalnosti, 2011 ..................................... 52
Slika 14: Petra Zmrzlikar, Želja po razrastu, 2013 ................................... 53
Slika 15: Petra Zmrzlikar, Sanjska pot neskončnosti, 2013 ..................... 54
Slika 16: Petra Zmrzlikar, Komplementarnost spolov, 2013 ..................... 56
Slika 17: Petra Zmrzlikar, Raj, 2013 ......................................................... 57
KAZALO PRILOG:
Priloga A: Samostojne razstave Marijana Tršarja…………….………....…66
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
6
1 UVOD
Ideja za diplomsko delo se mi je porodila leta 2005 na razstavi »Fantazija
naključij«, ki je potekala v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj
Gradec. Predstavil se je slovenski akademski slikar Marijan Tršar z
velikimi formati platna in novo tehniko slikanja, ki jo odlikuje samosvoja
tehnika polivanja barve. Njegova razstavljena dela so delovala kot
eksplozija ustvarjalnosti. Pritegnila so me z nasičeno barvitostjo na platnih
ter z globino, ki jih je izraţala sama moč barv. Izrazni so bili prehodi med
barvnimi efekti, ki jih ustvarita polivanje in prelivanje barve, lazurni nanosi,
uporaba granulata, zaokroţevanje likov v organske enote in hkrati njihovo
razkrajanje. To vse me je motiviralo k temu, da bi tudi sama poskusila
upodabljati slike na takšen način, kot jih je Tršar. Ţe takrat sem si le-to
zastavila kot cilj svojega diplomskega dela. Tršar je z razstavo, ki je
odsevala abstraktne upodobitve, dosegel, da njegova likovna dela na
opazovalca učinkujejo intenzivno.
V teoretičnem delu sem za laţje razumevanje likovne problematike najprej
pojasnila razvoj abstraktnega slikarstva. Pot me je popeljala do slikarske
poti Tršarja, ki sporoča, kako je dosegel cilj svojega abstraktnega opusa.
Sledi reprezentacija njegovih abstraktnih del, v katerih se s svojimi
končnimi abstraktnimi deli umetnik predstavi s kompozicijami, ki so sad
njegovega dolgoletnega odkrivanja, poenostavljanja in preoblikovanja form
ter tehničnega znanja. Tršar je kot slovenski akademski slikar in
umetnostni zgodovinar dober poznavalec Kandinskega, ki ga je zvesto
spremljal in pri katerem je našel navdih za svoja dela. Kandinski je bil
utemeljitelj negeometrijske abstraktne umetnosti. V nadaljevanju
spoznamo Tršarjev ustvarjalni proces in kako so bila njegova abstraktna
dela sprejeta v javnosti.
V praktičnem delu diplomskega dela sem podobno upodabljala abstraktne
slike, kot je to izvedel Tršar. Raziskovala sem njegov pristop z novo
tehniko ustvarjanja, t.j. s tehniko polivanja in prelivanja; sama dodajam še
tehniko kapljanja in škropljenja za popestritev slik. Nato svoja dela še
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
7
analiziram in raziščem problematiko o prepuščenosti naključjem, ki jih
omenja tudi Tršar; to preizkusim tudi v praktičnem delu. Sledi analiza
lastnih likovnih del in predstavitev konstrukcije osebnega ustvarjalnega
procesa. Pri abstraktnem ustvarjanju uporabim likovne prvine, saj s
pomočjo njih doseţem vrednost slike. V zadnjih poglavjih interpretiram
lastna likovna dela in podajam osebne likovne izkušnje, ki jih pridobivam s
svojim lastnim delom.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
8
2 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA
Namen diplomskega dela je raziskati Tršarjev način ustvarjanja njegovih
abstraktnih slik in raziskati tehniko prelivanja ter polivanja. Cilj je s
pomočjo Tršarjevega načina ustvarjanja realizirati praktično delo
diplomskega dela. Ker je samo občutenje premalo, se je umetnino
potrebno najprej naučiti prebrati in šele nato ustvarjati.
2.1 CILJI
- Pregledati obstoječo literaturo o abstraktnem slikarstvu ter
poiskati njegov pomen, cilj in obstoj.
- Predstaviti in opredeliti slovenskega abstraktnega slikarja
Marijana Tršarja.
- Obravnavati njegovo slikarsko pot, ki ga vodi do abstrakcije.
- Analizirati posamezne slike Tršarja, ki dokazujejo obstoj
abstraktnega slikarstva.
- Raziskati Tršarjeve likovne izkušnje, ki jih je pridobil pri
abstraktnem ustvarjanju.
- Poiskati nekaj različnih problemov, ki so se pojavili Tršarju pri
njegovem abstraktnem ustvarjalnem procesu.
- Raziskati, kako so ljudje sprejeli njegova abstraktna dela v
javnosti.
- V intervjujih poiskati njegov pogled na abstrakcijo.
- Pri praktičnem delu raziskati Tršarjev pristop z novo tehniko
ustvarjanja, to sta tehniki polivanja in prelivanja.
- Izvesti lastna abstraktna dela, predstaviti lastna dela ter jih
analizirati.
- Interpretirati konstrukcijo mojega ustvarjalnega procesa.
- Podati lastno likovno izkušnjo za laţje razumevanje osebnega
doţivetja pri abstraktnem ustvarjanju.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
9
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Postavljam splošne raziskovalne hipoteze, ki so v bistvu moji vnaprejšnji
domnevni odgovori na zastavljena širša raziskovalna vprašanja oziroma
splošne delne probleme.
Abstrakcija se je v opusu Tršarja porajala postopoma, vzporednice tega
lahko poiščemo v delu utemeljitelja abstraktnega slikarstva Kandinskija.
Tršar na abstraktnih slikah skrbno izbira nasičene barve, kjer je forma
docela podrejena naključju.
Tršarjeva abstraktna dela izraţajo razne linije, točke, ploskve, predvsem
pa močne barve.
Tršar govori o prepuščenosti naključjem, ker ne more s polivanjem in
prelivanjem nadzirati svojo sliko čisto tako kot sam hoče in tu nastopi
problematika, zato dela povezuje z abstraktno umetnostjo.
Prepuščanje naključjem z novo tehniko Tršarja ni enostaven postopek.
S svojimi likovnimi deli dokaţem razumevanje problema o prepuščenosti
naključjem, ko uporabljam novo tehniko Tršarja.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
10
4 METODOLOGIJA
4.1 RAZISKOVALNE METODE
V diplomskem delu so bile opredeljene naslednje metode:
komparativna metoda: proučevanje na nivoju primerjanja dejstev,
odnosov, procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik;
zgodovinska metoda: proučevanje bliţnje, daljne preteklosti na nivoju
opisovanja in vzročnega razlaganja;
metoda klasifikacije: proučevanje na nivoju določanja poloţaja nekega
pojma v sistemu pojmov;
metoda analize in sinteze: na eni strani proučevanje na nivoju
razčlenjevanja sestavljenih pojavov, sodb, zaključkov na njihove sestavne
dele in obravnava posameznih delov glede na druge oziroma celoto
(analiza) ter na drugi strani na nivoju zdruţevanja enostavnih miselnih
sestavin (npr. pojmov, sodb) v sestavljene oziroma enkratne celote
vzajemno povezanih delov (sinteza);
metoda abstrakcije in konkretizacije: na eni strani proučevanje z
odmišljanjem bodisi občih ali posebnih nebistvenih sestavin določenega
predmeta, pojava ali procesa z namenom, da bi zajeli njihove bistvene
lastnosti (abstrakcija), ter na druge na nivoju pribliţevanja realnemu,
konkretnemu z determinacijo občega s posebnimi določili (konkretizacija);
metoda generalizacije in specializacije: na eni strani proučevanje na
nivoju posploševanja, sklepanja od posameznega na splošno, dvigovanja
pojmov niţjega reda na višji (generalizacija) ter na drugi na nivoju
oblikovanja specifičnih pojmov, sklepanja od občega na posamično
(specializacija).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
11
4.2 UPORABLJENI VIRI
Primarni viri, kot so diplomska dela, članki v strokovnih in znanstvenih
revijah in knjige, ki sem jih uporabljala, so bile dostopne v Univerzitetni
knjiţnici Maribor, v Koroški osrednji knjiţnici dr. Franca Sušnika v Ravnah
na Koroškem in v Knjiţnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu. Do virov in
literature sem dostopala tudi v Miklošičevi knjiţnici na Pedagoški fakulteti v
Mariboru.
Sekundarni viri, kot so leksikon, slovar in literatura o umetnostni zgodovini,
ki sem jih uporabljala, so bili dostopni enako kot je navedeno pri primarnih
virih.
V poglavju viri in literatura sem na koncu dodala še vir s spletne strani, kjer
sem vključevala članke in fotografijo.
Iz diplomskega dela je razvidno, da v besedilu prevladujejo primarni viri in
le-ti so ustrezno označeni. Povzetki in citati imajo poleg avtorskega
besedila tudi povezavo med besedili tujih avtorjev ter lastnega ustvarjanja.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
12
TEORETIČNI DEL
5 RAZVOJ ABSTRAKTNEGA SLIKARSTVA
S pomočjo razlage zgodovinskega pregleda abstraktnega slikarstva
(Sproccati, 1996, str. 173–194 in Lynton, 1994, str. 82–85, 154–156, 176–
177, 265–276) in z reprezentacijo nekaterih del šele spoznamo, kaj je
pravzaprav glavno sporočilo abstraktne umetnosti, njen pomen, cilj in
obstoj.
Abstraktna umetnost je dobila ime po absolutni, nepredmetni oziroma
nefigurativni umetnosti. Pridobila si je smer v modernem slikarstvu, kar
potrjuje tudi Drago Bajt v svoji knjigi z naslovom »Leksikon slikarstva« in
pravi, da je temelj abstraktnega slikarstva brezpredmetna umetnost, ki
nam predstavlja način slikanja z odrekanjem posnemanju vidne resničnosti
ter uporablja zgolj slikarska sredstva: barve, oblike in linije. Med leti 1907
in 1910 so nastale prve abstraktne podobe, ki so izbrisale spomin na
predmete (Bajt, 1996, str. 8–9).
Začetke abstraktnega slikarstva prebuja Vasilij Kandinski1 in je temeljnega
pomena za razvoj moderne umetnosti (Likovna umetnost, 1979, str. 9).
1 Vasilij Kandinski velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja in začetnika
abstraktnega slikarstva. Je ruski slikar, grafik in umetnostni teoretik. Rodil se je 4. decembra 1866 v
Moskvi. Kandinskija je pripeljalo v abstraktne vode povezovanje duhovne dimenzije barv in oblik.
Svojo notranjo nujo je izrazil tako, da je delal veliko poskusov z barvami in oblikami. Odkril je, da je
okrogla lisa na sliki lahko pomembnejša kot človeška figura. Prvi odkrije »čisto kompozicijo«. Med
letoma 1906 in 1907 je ţivel v francoskem mestu Sèvres, kjer se je usmeril k ekspresionizmu. Leta
1909 je bil vodilni umetnik skupine Nove umetniške zveze v Münchnu, katere člani so bili tudi Paul
Klee, Alfred Kubin in August Macke. Tukaj je začel slikati abstraktna dela. Leta 1911 je prišlo do
razhajanj in tukaj se je njegova umetnost bolj razvijala v smer čiste, od predmetov ločene barvne
harmonije. Leta 1912 je s Franzem Marcom ustanovil skupino Modri jezdec/Der Blaue Reiter. V tem
letu je izšlo umetnostno-teoretično delo Kandinskega z naslovom »O duhovnem v umetnosti«.
Tukaj zbrane ideje so bile za nadaljnji razvoj abstraktnega slikarstva temeljnega pomena. V tem
spisu večkrat jasno opozarja na glasbo in slikanje označuje kot komponiranje z barvo in obliko, prav
tako kot glasbeniki komponirajo s toni in zvoki. V letih 1922–1933 je Kandinski delal kot učitelj in v
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
13
Ana Šuster je zapisala, da se je abstraktna umetnost razvijala sočasno na
oddaljenih delih Evrope in da glavni predstavniki med seboj niso bili
povezani. Pojavila se je kot stopnja v razvoju posameznih umetnikov, kjer
so umetniki čutili posledice določene kulturne usmeritve, ki je slikarstvu
vse bolj odvzemala vlogo ilustrativnega pripovednika. Te tendence so bile
prisotne v vseh avantgardnih gibanjih – od fauvistov do futuristov, pri
kubistih in ekspresionistih. Porodila so se abstraktna dela, v katerih niso
bile več prepoznavne predstavljene vsebine in so postale neobčutljive za
povezave med upodobitvijo in resničnostjo. Smisel vseh umetniških
prizadevanj je sprostiti duhovno bistvo oblike in barve ter ga osvoboditi
okovov predmetnega sveta. Iz takih prizadevanj se je porodila
nepredmetna umetnost (Šuster, 2006, str. 44).
Drago Bajt pojasnjuje, da konkretno ali absolutno slikarstvo poudarjata
bistvo tega slikarstva na ta način, da sta linija in struktura oblike stopili na
mesto figurativnih predmetov. Nepredmetno slikarstvo je postalo v 20. stol.
in je eno bistvenih izraznih oblik umetnosti. Francoski umetnostni teoretik
Mihael Seuphorc ga je takole definiral:
»Vsaka umetnost, ki jo človek lahko upravičeno presodi zgolj z vidika
harmonije, kompozicije, reda – ali disharmonije, nekompozicije,
samovoljnega nereda – je abstraktna.« (Bajt, 1996, str. 8.)
Bajt dodaja, da lahko razvoj abstraktnega slikarstva, ki vse do danes
prinaša nove variacije, razdelimo na dve področji, in sicer:
na geometrijsko orientirano, ki ga zaznamujeta Malevičev
suprematizem v Rusiji in konstruktivizem Pieta Mondriana;
abstraktni ekspresionizem, pri katerem so oblike in barve poljubno
nanesene kot izraz slikarjevih notranjih občutij (prav tam, str. 9).
tem času so v njegovih slikah prevladovale geometrijske oblike. V Weimarju se je s Kleejem,
Javlenskim in Feiningerjev sta se priključila skupini Modri štirje/Die Blauen Vier. Značilnost njegovih
tedanjih del je geometrizacija oblike z rabo bolj hladnih barv. V letih 1925–1929 je bil glavni motiv
njegove umetnosti krog. Do leta 1933 je dosegel raznolikost forme (Bajt, 1996, str. 352–354).
Kandinski je umrl 13. decembra 1944 in pokopali so ga v Neuillyu pri Parizu (Tršar, 1997, str. 88).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
14
V slovenski umetnosti se je pojavila abstrakcija po letu 1945; v obdobju, ko
je bil značilen hiter prehod od realističnega likovnega jezika k
modernističnemu. Avtorji so s pomočjo evropskih zgledov neposredne
spodbude in informacije sprejemali iz izhodišča, ki je temeljilo na
moţnostih, ki jih je ponujala predvojna umetnost, zlati umetnost generacije
Neodvisnih. Umetniki so bili zavezani upodabljanju realnosti, vendar so
modernistični tokovi dopuščali relativno avtonomijo izraznih sredstev. Zato
so jo umetniki lahko stopnjevali in jo s tem postavili bolj v ospredje (Marij
Pregelj, Gabrijel Stupica), kar je pripeljalo do opustitve neposredno
prepoznavnega motiva in prehoda v abstrakcijo. Ta način ustvarjanja je
naprej prikazal Stane Kregar. Abstraktna slika je nakazovala neki motiv, še
vedno s prepoznavnimi formami, s specifičnimi barvnimi učinki in s
simbolno vrednostjo uporabljenih barv (Podjavoršek, 2009, b. str.).
Jure Mikuţ trdi, da Kregarjeve slike med leti 1950-1960 lahko uvrstimo v
tisto zvrst evropske abstrakcije, ki so jo vpeljali v umetnost mladi slikarji
francoske tradicije (Mikuţ, 1995, str. 45). Kregar je bil navezan na
francoske zglede.
Slikar Stane Kregar2 je leta 1953 abstrakcijo uveljavil kot eno izmed
ključnih elementov slovenske moderne umetnosti. Tisto leto je Kregar v
Moderni galeriji z razstavo svojih abstraktnih slik vpeljal slovensko
umetnost v modernizem (Tertinek, 2006, b. str.).
2 Jure Mikuţ potrjuje, da kaţejo Kregarjeva dela med leti 1953-4 in 1956-7 vse značilnosti
geometrijske abstrakcije (Mikuţ, 1995, str. 35).
Tertinekova interpretira, da se je Kregar leta 1951 poleg intenzivnejše skale odločil tudi za
analitično urejanje barvnih ploskev na sliki in s tem ostal zvest dotedanji motiviki. S takšnim
načinom slikanja ga je pripeljalo do opuščanja predmetnosti, saj je naravne oblike podredil
geometrijskemu »čiščenju« in tako postopno prišel do geometrijske abstrakcije. Njegov preskok v
abstraktno fazo je bil podprt s simboli, kar v oblikovnem smislu je simbol podoben predmetu
umetnine, vsebinsko pa je preko teh simbolov nato mogoče prodirati do globlje resnice. Gre
predvsem za razmerje, ki ga je ţelel postaviti med predmetom in simbolom (Tertinek, 2006, str. 79).
Stane Kregar začne leta 1957 uporabljati lirsko abstrakcijo, ki traja do leta 1962. Njegov prehod
vanjo je bil spontan, pričakovan, logičen in njegov ritem s svetlobo in barvo postane del celote, linije
in konture izginejo s slik. Po letu 1962 prične umetnik vnašati v svoje slike ekspresivne oblike (prav
tam, str. 80-81).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
15
Jure Mikuţ komentira, da so abstraktni slikarji pariške šole v obdobju med
obema vojnama vplivali le na Staneta Kregarja, čeprav so nekatera dela, v
katerih Pregelj, Sedej in Omersa členijo slikovne ploskve na lise čistih
barv, konceptualno sorodna izhodiščem lirične abstrakcije (Mikuţ, 1997,
str. 17). Poleg Kregarja so bili za razvoj modernizma v slovenskem
prostoru značilni še številni drugi slikarji.
Jure Mikuţ je zapisal, da je področje vključevanja slovenskih umetnikov v
zahodni prostor v glavnem zaznamovalo abstraktni pejsaţ,
eksistencialistična figuralika, nadrealizem in informel (Mikuţ, 1995, str.
24).
Podjavorškova komentira, da je bila v umetnosti petdesetih let abstrakcija
kot najvidnejši segment v moderni umetnosti, ampak umetniki figuralike
niso docela opustili, saj so figuralni modernizem razvijali v petdesetih,
šestdesetih letih in še pozneje. Iz figuralike, ki je bila preobraţena, so
izhajali zlasti slikarji Zoran Mušič, Marij Pregelj in Gabrijel Stupica. Niso
več posnemali zunanje realnosti, temveč je figuralika postala samostojno
likovno ekspresivno sredstvo, razvili so osebno ekspresivno teţnjo po
enotnem slikovnem izrazu, ustvarili so izrazito osebno likovno govorico. V
šestdesetih letih je prišlo do preoblikovanja v abstraktnem slikarstvu.
Posamezni avtorji, mlada umetniška generacija v slovenski umetnosti, so
pogosto prehajali iz enega idejno-slogovnega sistema v drugega in pri tem
ohranili osebno likovni izraz. Na njih je močno vplival informel3, ki je
prinesel poudarek na abstrakcijo in jo na novo formuliral. V Sloveniji se je
informel pojavil na prvih delih z razstavo Janeza Bernika v Mali galeriji
(Podjavoršek, 2009, b. str.).
3 Emilija Podjavoršek je opisala informel takole:
»Ţe ime informel opozarja, da se zavestno odpoveduje formi. Poudaril je snovno, objektivno naravo
del, kar pomeni, da ostane sama snov, ki je neoblikovana, neformulirana. Na površino del so slikarji
začeli kopičiti barvno substanco, kolaţirali so najdene predmete, uvajali oblikovane formate in v
slikah odpirali celo realne prostore, tako da so spominjali na nekakšne reliefe. Vendar pa je
potrebno omeniti, da je v času informela prišlo do spoja figuralike in informelske estetike«.
(Podjavoršek, 2009, b. str.)
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
16
Tertinekova navaja, da se je okoli leta 1960 ţe v samih začetkih svojega
ustvarjanja Kregarju pribliţal Andrej Jemec4 (Tertinek, 2006, str. 86).
Abstraktno slikarstvo je v Sloveniji kasneje še uveljavil slovenski
akademski slikar Marijan Tršar, ki je bil kot teoretik najbolj zasluţen, da
smo Slovenci dobili o tem tudi poglobljene študije. Poimenoval jih je
»Teoretski sistemi Vasilija Kandinskega«. Abstrakcija se je v opusu
Marijana Tršarja porajala postopoma. Nazorne vzporednice tega lahko
najdemo v delu utemeljitelja abstraktnega slikarstva Kandinskega.
Umetnik je nato izsledke desetletja trajajočega študija izdal še v obseţni
knjigi z naslovom »Vasilij Kandinski – slikar in teoretik«, s podnaslovom
»Rojstvo abstraktne umetnosti« (Zlatar, 2005, str. 3).
4 Tertinekova opisuje, da so za slikarja Andreja Jemeca značilna velika platna. Ustvarjal je
spontano, hitro in v velikopoteznem zamahu. Njegova slikarska dela temeljijo na sproščeni in
lahkotni gestualnosti (Tertinek, 2006, str. 86).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
17
6 KDO JE MARIJAN TRŠAR?
Slika 1: Marijan Tršar
Marijan Tršar je eden od pomembnih predstavnikov abstraktnega
slikarstva v Sloveniji. Kot slovenski akademski slikar in umetnostni
zgodovinar je predstavil abstraktno umetnost ter bil ob tem zelo dober
poznavalec teorij Kandinskega, ki ga je zvesto spremljal. Za laţje
razumevanje oblikovanja mojih abstraktnih del, ki so tudi povezana z
njegovimi zadnjimi slikarskimi deli, v tem poglavju predstavljam Tršarjevo
biografijo.
6.1 Biografija Marijana Tršarja (1922 – 2010)
Marijan Tršar je bil slovenski akademski slikar, magister umetnostne
zgodovine in profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je
tudi izjemen grafik, ploden likovni kritik, avtor likovnih monografij, številnih
študij in katalogov, skratka bil je tudi pisatelj in publicist.
Rodil se je 17. februarja 1922 v Dolenjskih Toplicah. Študiral je na oddelku
za umetnostno zgodovino v Ljubljani in na Akademiji za upodabljajočo
umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1951 diplomiral pri profesorju Gojmiru
Antonu Kosu. Dve leti kasneje je naredil še grafično specialko pri
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
18
profesorju Boţidarju Jakcu. Leta 1969 je bil imenovan za docenta, 1974 za
izrednega profesorja, 1979 za rednega profesorja na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani in v istem letu je pridobil še naziv magistra
umetnostne zgodovine. Leta 1983 se je po dolgih letih aktivnega dela
upokojil (Tršar, Nemec in Ţagar, 2007). Umrl je 18. oktobra 2010 v
Ljubljani (Gajšek, 2010, str. 1).
Kot član prve mlade modernistične generacije v slovenskem likovnem
prostoru, pod imenom Skupina 53, je razstavljal v Moderni galeriji v
Ljubljani leta 1953, potem še v Beogradu in Zagrebu. Na začetku se je
največ ukvarjal z grafiko, kasneje vedno bolj tudi z oljnim slikarstvom in
akvarelom. Nekaj časa se je kot svoboden umetnik preţivljal tudi s
kopiranjem srednjeveških fresk po cerkvah. Več let je bil likovni pedagog
na gimnaziji v Trbovljah in v Pionirskem domu v Ljubljani. Razstavljal je na
več kot tridesetih samostojnih (glej prilogo A, str. 66) in na več kot sto
skupinskih razstavah doma ter v tujini (Tršar, Berdič, 2006).
Tršar je imel teţko ţivljenje, saj je del svoje mladosti preţivljal v
koncentracijskih taboriščih. Med vojno so ga poslali v taborišče Gonars,
potem je bil z begunci poslan v taborišče Teharje, kjer so z domobranci
čakali, kdaj jih bodo pobili. Čas »čakanja« je izkoristil za risanje in se tako
zaposlil, da ni mislil na smrt, ki bi ga naj čakala. Risanje ljudi v taboriščih
ga je rešilo smrti. Dogodki v vojni so ga zelo zaznamovali, saj se je
velikokrat spominjal nečloveškega ravnanja, trpljenja in groze soočenja s
smrtjo; le-to ga je v nenehno ţivljenje preganjalo, dokler ni iznašel svoje
abstrakcije (Nemec, 2007).
Tršar je leta 1946 od Akademije za likovno umetnost prejel nagrado za
risanje, leta 1993 Jakopičevo nagrado, tri leta kasneje Srebrni častni znak
svobode Republike Slovenije in leta 2001 je pridobil še naziv Zasluţni
profesor (Tršar, Berdič, 2006).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
19
7 SLIKARSTVO MARIJANA TRŠARJA
Predstavljena je Tršarjeva ustvarjalna pot do odkritja abstraktnega opusa.
Sledi reprezentacija njegovega opusa in predstavitev njegovega
ustvarjalnega procesa. Dodano je, kako so ljudje sprejeli njegova
abstraktna dela v javnosti in kakšno mnenje je imel Tršar o abstrakciji.
7.1 Tršarjeva pot do abstrakcije
Tršarjeva mladost je bila pogosto povezana z likovnim področjem grafike.
Uporabljal je jedkanico, linorez, lesorez, litografijo, akvatinto, suho iglo,
vernis mou in rezervaš. Uporabljal je figuraliko in materialna znamenja
človeškega okolja, vzetega predvsem iz arhitekture. Njegove grafike so s
sočasnim prizadevanjem dosegle trdno konstrukcijo, ki so utelesile teţnjo
k abstrakciji. Po tem doseţku se je Tršar usmeril predvsem v slikarstvo in
to je ostalo zanj najbolj značilno ter izrazito vse do smrti. Tršar je ustvarjal
iz panoramskih razgledov, ki jih je poenostavljal in preurejal vse tja do
abstraktnega (Tršar, 1992, str. 9–10).
Nemčeva v razstavnem katalogu »Marijan Tršar« razlaga, da se je
abstrakcija postopoma porajala v Tršarjevo likovno videnje. Najprej ga je
povsem pritegnila s teoretičnega vidika, ko se je poglabljal v slikarstvo
slikarja Vasilija Kandinskega, plod česar je bila tudi tema njegove
magistrske naloge. Prepoznal je dvotirnost slikarskega interpretiranja
sveta: ob tradicionalnem, ki je priznavalo predmetnosti in njihove
pomenjujoče oblike kot vsebinsko nujnost, je bilo postavljeno abstraktno
slikarstvo. To je zanikalo vsakršno predmetnost, vse pomenske oblike; pri
tem se je še naprej podrejalo zakonitostim narave, kozmičnim
zakonitostim, ki vladajo vsemu svetu. Vse bolj se je tudi Tršar osvobajal
predmeta in se dokopal do spoznanja, da je cilj ter smisel slikarstvo samo
(Nemec, 2007).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
20
Rozina Švent je zapisala, da je Tršar za sabo pustil veliko svojih likovnih
del, knjig in člankov. Menila je, da ni čudno, da je Tršar obdarjen s tolikimi
talenti, saj je v mladosti nihal med literaturo in umetnostjo. Omenila je tudi,
da sta prav slikanje in eksperimentiranje z barvami umetniku dajala dovolj
časa za razmišljanje o sebi, o ljudeh okoli njega in o svetu, v katerem je
ţivel (Švent, 2010, str. 26, 27).
Joţe Horvat po pogovoru s Tršarjem omenja, da se je Tršar ţe nekaj časa
spraševal, kako naj s svojo »mislečo roko« upodobi to »brezmiselno«
pragozdno stihijo in na koncu mu je odgovoril:
»Odločil sem se za kolikor mogoče neprogramsko vodeno izvajanje in s
tem tudi za postopke, kot so polivanje, brizganje, pleskanje, injiciranje
barve v barvo; tudi za poteze, kjer so naključnosti le delno obvladovane,
da se barve po zakonih osmoze naključno mešajo in prelivajo ena v drugo.
To izvajalsko metodo sem uporabil tudi v zadnjem opusu, ki ga še
končujem.« (Horvat, 1999, b. str.)
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
21
7.2 Reprezentacija Tršarjevega opusa
Po končani likovni akademiji v Ljubljani je Tršar prvič samostojno
razstavljal v Slovenj Gradcu, kjer imel prvo večjo razstavo »Fantazija
naključij« (Zlatar, 2005, str. 3). Razstava je odsevala abstraktne
upodobitve, s katerimi mu je uspelo na igriv način posredovati značilno
ekspresivno ţarčenje.
Silvester Gaberšček je opravil analizo Tršarjevih likovnih del in opisuje, da
v starosti 85 let iz Tršarjevih likovnih del ţarijo mladost, sveţina,
eksplozija, kakršne nismo vajeni niti pri umetnikih, ki so v najbolj plodnih
letih (Gaberšček, 2006, str. 14).
Milček Komelj je zapisal, da Tršar pri ustvarjanju svojega abstraktnega
dela poskuša postati neposreden kot otrok, hkrati pa je poznavalski in
refleksiven kot vseveden teoretik. Med svojim teoretskim delom je postal
naš največji poznavalec abstraktnega pionirja abstraktnega slikarstva
Vasilija Kandinskega, čigar dela je prevedel v slovenščino in jih komentiral.
Njegovo delo je tako posvojil, da lahko likovni problem ali delo razloţi tudi
skozi razmerje do njegove perspektive. Utrdili so mu zaupanje v
sproščeno izraznost likovnega jezika, pri čemer se zaveda, da likovni jezik
ni brez zakonitosti in da daje ustvarjalnosti pravo moč šele notranja
nujnost. Zato se danes tudi abstraktni ustvarjalnosti prepušča samo s
teţnjo po primarnem izrazu in ga utemeljuje tudi s sklicevanjem na
Kandinskega. Tršar predpostavlja takšno likovno domišljijo, s katero
gledalec med dojemanjem takih podob tudi sam aktivno, torej ustvarjalno
sodeluje (Komelj, 2005, str. 309–310).
Umetnikov ciklus »Fantazija naključij« leta 2005, ki je bil omenjen ţe v
predhodnih poglavjih, je nastajal dve leti. Gre za dela velikih formatov in
drzne barvne skale, kjer je forma docela podrejena naključju (Zlatar, 2005,
str. 3). Najmanjši format je meril 75 x 60 cm, največji pa 2 do 3 m. Njegove
abstraktne slike so dajale vtis, da so na videz lahkotno narejene, ampak to
ne drţi. Abstrakcija se mu je porajala postopoma, saj njegovo delo z novo
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
22
tehniko ni bilo enostavno; moral jo je najprej spoznati, se jo naučiti in šele
nato jo je lahko osvojil. S to novo tehniko je brisal madeţe oziroma
nezaţelene rezultate, dodajal in odvzemal po potrebi, da je končno
dosegel ţelen rezultat. Na slikah je upodabljal likovne prvine, kot so:
točka, linija, svetlo in temno, barva, oblika, ploskev in prostor. Popolnoma
je opustil nekdanje podobe realističnih motivov.
Komelj komentira, da se je Tršar kot umetnik docela prepustil krčeviti
dinamiki svojega temperamenta. Zato se v njegovih slikah začuti
sproščenost, spontanost in veselje do dela, saj jih sproţajo intimne in
ekspresivne kombinacije barv ter potez. Svojo barvno snov je artikuliral in
usmerjal celo brez pomoči čopiča, le z obračanjem platna in z
usmerjanjem prelivov ter jih brez vnaprejšnjega načrta usklajeval. Umetnik
se je tako prepuščal toku brez vnaprejšnjega načrta in je bil ujet v
prelivanje ter usklajevanje. Med ustvarjalnim procesom je zajel slikovitost v
dinamiko barvne lave, uporabljal je akrilne barve z dodajanjem oljne, saj
ponekod celo z reliefnimi strdki otipljive barve dodeluje, poudarja,
zabrisuje ali spreminja, ne da bi razdrl osnovne forme, ki jih je povzročilo
polivanje. To pa slike bogati tudi z očarljivimi površinskimi učinki,
spominjajočimi na prelive monotipij. Vzporedno s tem je začel umetnik
intenzivno razglabljati o vlogi naključja v umetnosti (Komelj, 2005, str. 307–
308).
Judita Krivec Dragan opisuje Tršarjevo mišljenje, ki se s svojim
slikarstvom resnično umešča v pojem čistega, od zunanjega sveta
neodvisnega, po svoje celo platonističnega pojmovanja kozmosa in da mu
akt ni le čisti uţitek, čeprav se v njem prepušča intuiciji, kjer celo njega
samega presenetijo čudovita skladja barv, ki ne učinkujejo samo s svojo
svetlobo in temo, marveč celo s svojo snovnostjo (Krivec Dragan, 2004).
Vladimir Gajšek, ki je dobro poznal Tršarja, potrjuje, da je Tršar prešel v
čisto barvitost po fazi tovrstne figuralike v likovnih delih, mišljeno v
večrazseţnostno pomensko abstraktno umetnost, sicer negeometrizirano
(Gajšek, 2010, str. 2).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
23
Tršarjeva abstraktna dela nam razprejo slikarjev bogat notranji doţivljajski
svet. Vzroke za to lahko iščemo v njegovih otroških letih, ki jih opisuje kot
zelo bogata. Dodaja tudi, da so ravno tista doţivetja vplivala na to, da je z
besedo ali s sliko izraţal vse tisto, kar je bilo v njem na njemu lasten način.
Snov jemlje s področja umetnosti, znanosti in drobnega vsakdanjega
ţivljenja. Tršarjeva poteza je skrbno pretehtana, nadčasovnost pa ji daje
teoretično in konkretno izpiljen likovni izraz.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
24
Slika 2: Marijan Tršar, Dvonožni ne-predmet, 2004, akril, platno, 185 x 145 cm.
Abstraktna slika »Dvonoţni ne-predmet« je precej velikega formata z
barvno razţivetostjo predvsem osnovnih barv, ki bodisi poudarjajo ali
zabrisujejo linije diagonal, lokov ali vrtinčenj, s tem pa ustvarjajo
popolnoma naključne oblike, ki tvorijo zaključeno celoto.
Milček Komelj je meni, da je Tršarjeva osnovna konstrukcija skrotovičena
in raztopljena v barvnih prepletih ter polzenjih. Te njegove skrotovičene
oblike se zlivajo v svoje organsko abstraktne podobe. Komelj pojasnjuje
tudi, da ima umetnik najraje slike, ki so same s sabo v laseh in ta slika
»Dvonoţni ne-predmet« to jasno pokaţe (Komelj, 2005, str. 312).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
25
Ozadje te slike (sl. 2) je ena sama ploskev barvitost barv, ki dajejo
občutek, kot da segajo čez robove slike. Barva ni zgolj ploskovna, predaja
se v sproščenosti izrazne energije z velikimi oblikami. Slika je raztopljena v
sanjsko modrih barvnih prepletih in polzenjih, v katere je bil avtor ujet v
svojem načinu ustvarjanja ter ju je pri tem delu spretno uporabil. Deluje
hladno, ker modra barva ţe sama daje občutek hladnosti. Pa vendar se
kljub temu harmonično sklada v temnejših in svetlejših tonih modre barve,
kjer posledično zaradi tega nastajajo zgoščeno barvite in barvaste likovne
upodobitve. Motivika je zanimiva, nima prepoznavnih predmetov, kar je bil
tudi Tršarjev cilj.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
26
Slika 3: Marijan Tršar, Parjenje krogov, 2004, akril, platno, 185 x 145 cm.
Na sliki »Parjenje krogov« vidimo, kako je Tršar postal divji kolorist, kar
dokazujejo njegove barve, ki izstopajo. Tukaj je nastal kaos, nered.
Spretno je uporabil ekspresivne kombinacije barv in posebne poteze
čopiča.
V ospredju so kombinacije barv, izstopajo zdruţeno modra, zelena in
temno rumena, v ozadju pa so oranţna, svetlo rumena, rjava in roza
barva. Avtor je barve ločil na tople in hladne. Prve spodbujajo postopek
prilagajanja in polet (oranţna, rumena, zelena, rjava, roza), druga hladna
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
27
pa je samo modra, ki spodbuja postopek nasprotovanja, padanja in deluje
pomirjujoče. V zeleno-modri kombinaciji izstopa modra barva, ki nam
prikaţe različnost svetlih in temnih tonov barv. Tam, kjer je prisotna
rumena barva, je na videz lazurno nanošena. Drugače barve intenzivno
izraţajo svojo moč in svetlobno ţarilnost.
Judita Krivec Dragan pri opisu Tršarjevih abstraktnih del pravi, da se v njih
prepušča intuiciji, kjer celo njega samega presenetijo čudovita skladja barv
s svetlobnimi in temnimi učinki ter učinkujejo tudi s svojo snovnostjo, kar je
razvidno na sliki (Krivec Dragan, 2004).
Celotna slika (sl. 3) nam daje enostavno, skoraj simetrično kompozicijo.
Avtor je na tej sliki še dodatno uporabil granulat, da je popestril sliko.
Mario Berdič omenja, da je umetnik z naslovom tej sliki opredelil likovno
vsebino (Tršar in Berdič, 2006).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
28
Slika 4: Marijan Tršar, Kroženje v desno, 2004, akril, platno, 65 x 100 cm.
Na sliki »Kroţenje v desno« je opazno, da izstopajo svetli in temni toni
barv, kjer še močneje pritegnejo oko svetlejše ter toplejše barve. Mešanje
barv med seboj ugaša moč in svetlobno ţarilnost.
Tršar se je v enem obdobju najintenzivneje izţivljal v rdeče-zeleno-
rumeno-sinjih skladjih in ugotovil, da je mogoče ohranjati v napetosti ter
razponih med kontrasti (Komelj, 2005, str. 11). To potrjujeta sliki št. 4 in 5.
Zakaj je vključil v svoja dela ravno črno in modro barvo? Simbolično je
črno najpogosteje razumljeno v mrzlem, negativnem aspektu, barvi
ţalovanja. Nakazuje odsotnost, ki bo izpolnjena, začasno vrzel (Chevalier
in Gheerbrant, 1995, str. 90–91). Modra barva pa je najgloblja med vsemi
barvami, pogled se pogrezne vanjo, ne da bi naletel na oviro in v njej se
izgubi v neskončnost, kakor bi se nenehno izmikala. Modra barva v
človeku vzbuja ţeljo po čistosti in ţeljo po nadnaravnem (prav tam, str.
367–368). S temi izbranimi temnimi toni barv povezujem njegovo
ţivljenjsko zgodbo v taborišču in izkušnjo, ko je čakal celo na smrt.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
29
Slika 5: Marijan Tršar, Zelenilo so usta, 2005, akril, platno, 65 x 80 cm.
Slika 5, podobno kot tudi slika 4, nazorno pokaţe, kako je bil Tršar ujet v
polivanje in prelivanje barve ter kako stopnjuje lazurni nanos, ki omogoča
eksperimentiranje s koloritom, kjer zaţarijo rumena, modra, zelena in
rdeča barva v vsej njihovi čistosti. Rumena barva simbolizira barvo
svetlobe, zelena pomirja, je barva narave, rdeča pa ponazarja barvo moči.
Na sliki »Zelenilo so usta« je prisotna temno rdeča-barva, ki deluje
povsem drugačno, skrivnostno. Predstavlja misterij ţivljenja, ne pa njegov
izraz. Barvne kombinacije se med sabo skupaj svobodno mešajo in
razpoloţenjsko prepletajo.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
30
Slika 6: Marijan Tršar, Trojnost – TRIPTIH 1, 2004, akril, platno, 200 x 100 cm.
Slika »Trojnost« je sestavljena iz treh delov. Na sliki 6 imamo prikazan prvi
del triptiha, ki nazorno kaţe izpostavljene temne linije, kjer sta pomešani
modra in zelena barva. Linije silijo navzgor k nebu. Celotna slika nam daje
sicer spontano, vendar razgibano kompozicijo.
Nelita Nemec pojasnjuje, da Tršar premišljeno kompozicijsko zasnovo
nadgrajuje s posebnim postopkom nanašanja. Na splošno nam Tršarjeva
tehnika slikanja odpre moţnosti spontanega oblikovanja najrazličnejših
form, kjer se razpre paleta naključij in kjer spregovorijo zakonitosti narave
materialov, predvsem pa barve, ki jo umetnik prepušča svobodnemu
prelivanju, mešanju in prepletanju (Nemec, 2007).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
31
V ozadju so izpostavljene tople barve, kot so rdeča, oranţna in rumena.
Vključeno je tudi belo ozadje. V večini svojih abstraktnih del je Tršar
izključil absolutno belo in črno barvo, ki v naravi ne obstajata, tako da
naredi tu in tam kakšne izjeme.
Zakaj je Tršar pustil belo barvo v ozadju? Kakor razlagata Jean Chevalier
in Alain Gheerbrant, da belo je absolutno, ki vodi v odsotnost, sodi zdaj na
začetek in zdaj na konec dnevnega ţivljenja ter izpričanega sveta. Bela
simbolizira barvo prehoda, v smislu katerega se govori o prehodnih
obredih; zato se z belo barvo spremljajo mutacije bitja po klasični shemi
slehernega vpeljevanja: smrti in ponovnega rojstva. Skratka, v dnevnem
pomenu postane barva razodetja, milosti, poveličanja, ki jemlje vid, saj
hkrati prebuja in presega razumevanje. Omenjata še, da se je slikar
Kandinsky, za katerega je problem barv močno presegal problem estetike,
o tem izrazil bolje kot kdo drug:
»Belo, ki ga imajo pogosto za ne-barvo …, je kot simbol sveta, v katerem
so izginile vse barve kot lastnosti materialnih substanc ... Na našo dušo
deluje belo kot absolutna tišina … Ta tišina ni mrtva, v njej kar kipijo ţive
moţnosti … To je nič, ki je poln mladostnega veselja, bolje rečeno, nič
pred slehernim rojstvom, pred slehernim začetkom. Mogoče je tako
zvenela bela in hladna zemlja v ledeni dobi.« (Chevalier in Gheerbrant,
1995, str. 52–53.)
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
32
Slika 7: Marijan Tršar, Spomin na sanje, 2005, akril, platno, 185 x 145 cm.
Na sliki »Spomin na sanje« vidimo kontrast med Tršarjevimi standardnimi
barvami, in sicer: modro, rumeno, zeleno ter rdečo, kjer se predvsem
modra barva izpostavlja v svetlih in temnih odtenkih. Barve se med sabo
zelo intenzivno prepletajo zaradi dinamičnega rezultata prelivanja. Slika je
narejena bogato površinsko in nas vleče v njeno globino. Na desni strani
zgoraj Tršar upodablja podobo smrtne glave, lik groze in strahu. Sama
kompozicija je zelo bogato razgibana. Prisotne so tudi točke in linije.
Nelita Nemec komentira, da se je umetnik popolnoma prepustil ustvarjalni
strasti in se znebil notranjih zavor ter okvirov. Odločil se je za velike
formate platen. Predal se je ustvarjalnemu veselju in radoţivosti barv, zato
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
33
je na platnih zaţarel z novo ţivljenjsko energijo: v zaokroţevanju likov v
organske enote, korespondira njihovo razkrajanje, polivanje in prelivanje
barve; uporaba granulata in stopnjevanje lazurnih nanosov omogočajo
eksperimentiranje s koloritom. Nemčeva je Tršarjeva abstraktna dela
opisala takole:
»Bogastvu barv sledi bogastvo struktur. Slikar spontano ustvarja s
poudarjenimi ali z zabrisanimi linijami lokov, diagonal in vrtincev, ki
delujejo kot premišljena celota.« (Nemec, 2007.)
Naj pojasnim, da je Tršar spoznal, da se lahko duhovno očisti, kar prenese
na platno in da je lahko končno rešen tega trpljenja v sebi, ki se mu je
nabiralo z leti. Zato se je popolnoma predal ustvarjalnemu veselju barv in s
tem je pridobil zopet veselje nad ţivljenjem.
Za zaključek razstave »Fantazija naključij« v avli Poslovnega centra
Mercator v Ljubljani je Nemčeva zapisala, da Tršarjeva razstava razpre
njegov notranji doţivljajski svet, razbohoti njegovo domišljijo, razpre krila
ustvarjalni svobodi, ki se otrese globokih občutij prizadetosti, osamljenosti,
prezrtosti in vnese plemenitost odpuščanja, sprave, veselja nad ţivljenjem
samim. Avtorica pojasni, da Tršarjeva velika platna ţarčijo strast
ustvarjalca z veliko ustvarjalno sveţino in znanjem, ki so jih prinesla leta
skrbnega iskanja globin umetniškega ustvarjanja:
»Od nekdaj je bila gonilo vseh mojih načrtov in dejanj nekakšna
nenasitljiva radovednost. Nenehno iskanje, pribliţevanje izsanjanim
idealom, ki jih ne boš dosegel, so pač ideali. Toda nekje sem zapisal, da je
ţe iskanje smisla lahko smisel ţivljenja.« (Prav tam.)
Nemčeva še dodaja, da so naključja in fantazija oblikovale globoka
sporočila (prav tam).
Moja teza je, da se Tršar v svojem likovnem jeziku giblje od predmetnega
k abstraktnemu in nazaj. Pri slikanju je strmel k mnogoličnosti v barvitosti
pojavov.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
34
7.3 Tršarjeva spoznanja ustvarjalnega procesa
Med abstraktnim ustvarjalnim procesom so se pri Tršarju pojavili različni
problemi. Na primer, govori o prepuščenosti naključjem; o tem, da s
polivanjem in prelivanjem ne more nadzirati svojo sliko tako kot sam hoče;
pri tem naleti na teţavo in istočasno na izziv za svoj ustvarjalni proces.
Milček Komelj razlaga, da Tršarjev rokopisni spis »Fantastika naključij«
pojasnjuje ustvarjalno genezo tovrstnih slik, v katerih se uprizarjajo
ekspresivno fantastični prizori brez sugeriranega »literarnega« motiva ali
zunajumetniške ideje. Tršar pri tem odkriva, da je dolgo blodil brez
pravega cilja, se nenehno spraševal, kaj in kako naj slika, da bo v sebi
začutil odrešujoči smisel sveţega izlivanja. Dovolj je poznal oblike in barve
vsakršnih nelikovnih atributov, a je zaman iskal, katero smer ubrati, da ga
ne bi zapeljala le v stopicanje na ţe znanih pozicijah (Komelj, 2005, str.
308).
Njegov problem slikarstva s polivanjem je ţe v začetku iz estetskega
prerastel v moralnega, v samospraševanje o tem, ali sploh še pošteno
delati brez njegove vnaprejšnje vsebinske vizije oziroma brez čisto
določenega likovnega koncepta, vznikajočega iz čustvenih in razumskih
ustvarjalnih agensov. S takim pristopom je spoznal, da so elementi
naključnosti navzoči tudi pri drugem slikarstvu in celo pri grafičnih odtisih,
kjer je odločilen predvsem začetek ustvarjalnega procesa. Ugotovil je, da
se mu s takim slikanjem povrne občutek »sveţe, polne ustvarjalnosti«.
Spoznal je tveganje, ki se pojavlja kot v vsaki umetnosti, da ga pogled na
končano sliko in vztrajna pot popeljeta na riziko neznanega konca.
Spontano ustvarjanje mu je omogočilo doseči »osvoboditev« izpod
»pritiskov« teorije (prav tam). Naslednjo izkušnjo Tršar opisuje takole:
»Brez dvoma sta občutenje in doţivetje pri recepciji umetniškega dela
prvotni. Toda občutenje, nam pravi Tršar, je premalo: potrebno je tudi
vedeti, se znati povsem racionalno pribliţati umetnini, da bi lahko v njej
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
35
dosegli maksimalne uţitke. Umetnino je treba najprej znati brati«. (Tršar,
1992, str. 28.)
Silvester Gaberšček je po pogovoru s Tršarjem ugibal, da so morda v
bistvu njegova zadnja dela, iz katerih veje nenavadna eksplozija
ustvarjalnosti. Ima občutek, da je pri tem ustvarjalnem ciklusu še Nekdo.
Tršar mu odgovori, da drţi, ampak pravi, da je prisotno tudi avtorstvo. Ko
imaš vse narejeno, začneš čistiti, ker je noter polno navlake. Imel je velike
notranje boje, ali je to še slikarstvo; sam pravi boţanska ideja, ki drţi
slikarstvo na taki višini, kot naj bi bila umetnost. Na koncu je razčistil, da
je. Spoznal je, da je v bistvu zelo podobno kot njegov čas, ko je bil najbolj
realist. Takrat je šel s čopičem, platnom itd. ven in tam je imel naravo.
Narava mu je nekaj razgrnila in tisto je jemal iz nje. Zdaj pa je napravil
drugače, in sicer ne gre v naravo, ampak si jo najprej napravi doma na
platnu, potem pa izbira in popravlja. Da je prišel do tega zaključka, je
potreboval veliko časa (Gaberšček, 2006, str. 15).
Komelj potrdi Tršarjevo ugotovitev, da je mogoče ohranjati identiteto tudi
na drugi likovni ravni, ne le v slogovni enovitosti, ampak v napetosti in
razponih med kontrasti. Teţnjo po ekspresiji značilno usklaja njegov
nezamenljivi temperament s svojim ritmom in z dominantno barvno
lestvico, ki se v svojih delih najintenzivneje izţivlja v rdeče-zeleno-rumeno-
sinjih skladjih. Kasneje je v slikarstvu vse bolj povezoval smisel za
ekspresivnost z lastno vitalnostjo in si posvojil celo urbane krajine kot
dinamična, z energijo nasičena in izrazno zveriţena krčevita bitja.
Ustvarjal je tudi razbrazdane nemediteranske pokrajine, dokler ni
eksplodiral po vrnitvi v domači »pragozd« in začel slikati lastno notranjo
naravo, v kateri sta zgoščena rodovitni naturalistični impulz ter ekspresija
čustvenega nemira (Komelj, 2005, str. 310–311).
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
36
7.4 Sprejem Tršarjevih abstraktnih del v javnosti
Na začetku poskusa primerjave abstraktnih del Tršarja izpostavljam
njegov sprejem v javnosti, ko je svoja abstraktna dela razstavil. Ljudje smo
na ţalost kritiki, vsak posameznik ima svoje različno mnenje in svoj
pogled.
Silvester Gaberšček je Tršarju zastavil vprašanje, kako to, da on, ki je
predaval na akademiji risanje in anatomijo ter je obvladoval vse zakonitosti
perspektive in risbe, najde svojo izpoved v tej umetnosti, ki bi ji lahko rekli
postabstraktna. Tršar odgovori, da je to zanj vsekakor največja sprostitev.
Dodaja, da je študent, ki je na razstavi v galeriji njihovega društva videl
njegove slike, prišel k njemu in ga začudeno vprašal, kaj je to: »Se je pes
strgal z verige?« Tršar mu potrdi, da bo to res nekaj takega in to najbrţ ni
njegova zasluga, ampak je dar Boţji. Trdi, da je nekaj nenadoma prišlo
vanj in je odkril nekaj, kjer se lahko izlije vse to, kar je v njem. Ima
občutek, da to zdaj doţivlja in je srečen, ko slika (Gaberšček, 2006, str.
14).
Komelj domneva, da Tršar od gledalca pričakuje predvsem to, da se sliki
preda kot naravnemu pojavu in s pogledom vstopi vanjo na bujni zemljevid
njegovega duhovnega ozemlja, na katerem veljajo samo še zakoni
umetnikove nebrzdane energije in gibki principi njegove organske likovne
domišljije, ki si odpeva v vse bolj enoviti dinamiki, obloţeni z asociacijami
(Komelj, 2005, str. 312). Leta 1992 je Tršar zapisal, da o kritikih v
umetnosti razmišlja tako, da jih sprejme kot vsakdanje gledalce, ki
poskušajo vstopiti v svet likovne umetnosti. Kritik je samo specifični
gledalec in je na nek način zastopnik vseh gledalcev. Zato Tršar pri tem
navaja, da občuti posebno in obvezujočo dolţnost, ki terja popolno
poštenost, ko likovno umetnost pribliţuje občinstvu (Tršar, 1992, str. 33).
Kako so bila njegova dela sprejeta pri umetnikih? Komelj komentira, da se
je Tršarjev pristop z abstraktno ustvarjalnostjo v naši ustvarjalnosti pojavil
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
37
prvič in pri umetnikih je izzval zelo različne, pogosto povsem nasprotujoča
si mnenja. Vendar je bil slikar kljub temu predan skrivnostnim močem
narave. Pri tem je razkrival svoje čudenje nad moţnostjo, da se lahko
človek sprošča, izpoveduje in potrjuje skozi duhovni prostor svojega
ustvarjalnega sveta. Tršar je večkrat omenil, da uţiva v ustvarjalni
razigranosti oziroma igri (Komelj, 2005, str. 307–308).
Joţe Horvat je Tršarju zastavil vprašanje, kakšno mnenje imajo o tem naši
– slovenski likovni kritiki. Tršar je lahko objavljal likovne kritike v Naših
razgledih, za sabo je imel ţe nekaj esejev o likovni problematiki. Med
drugimi slikarji je dobil tudi spodbudo, ker jim je bil blizu njegov način
branja slike; se pravi njegovih razlag, kaj slika pove, sugerira gledalcu v
celoti, ne pa samo po ikonografski in slogovni plati. Ţe nekaj časa nazaj
sta bila Tršar in Milan Butina prijatelja. Oba sta naši likovni kritiki zamerila
to, da se ne zna poglobiti v bistveno likovno vsebino umetnine. Tršar meni,
da torej ne sledi zahtevi Kandinskega; svetuje, da naj kritik umetnino zares
globoko doţivi in nato svoje doţivetje razloţi gledalcu (Horvat, 1999, str.
34). Strinjam se s tezo Tršarja, ki meni, da se mora kritik najprej poglobiti v
bistveno likovno vsebino umetnine, potem izkusiti umetnikov način
ustvarjanja in šele nato podati kritiko, svoje doţivetje, ki je neprecenljivo.
Dejansko je to, kar doţiviš sam, teţko opisati z besedo.
Vladimir Gajšek, ki je bil dober prijatelj Tršarju, je leta 2010 po smrti
Tršarja v javnosti komentiral takole:
»Vseskozi je Marijan Tršar samostojna umetniška osebnost, izrazit
individualec, toda v ţivem dialogu s slovenskim in svetovnim stvarstvom.
Tako so Marijana Tršarja šteli najprej javno ali kritiško ali z
umetnostnozgodovinskih izhodišč za znamenitega slovenskega grafika,
šele pozneje za abstraktno »panoramskega« slikarja v neabstraktnih,
barvno poudarjenih podobah.« (Gajšek, 2010, str. 2.)
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
38
7.5 Misli oziroma teze Marijana Tršarja
Tršarjeve misli so zbrane tudi v intervjujih v raznih revijah in so izhodišče
za nastajanje njegovih abstraktnih del. Iz intervjujev poskušam izvleči
predvsem Tršarjeve glavne misli oziroma njegova pomembna osrednja
sporočila, ki se nanašajo na nastajanje njegovih abstraktnih del. Nekaj
njegovih pomembnih tez je ţe navedenih v prejšnjih poglavjih, ostalo
dodajam tukaj. Dodajam še del članka, ki ga je napisal avtor sam.
Silvester Gaberšček interpretira, da je Tršar po dolgih letih poučevanja na
Akademiji za likovno umetnost, po upokojitvi postal neznansko srečen, ker
doţivlja to, da lahko izlije vse to, kar je bilo v njem in ker spet slika
(Gaberšček, 2006, str. 14). Tršar je iznašel svoj zadnji vrhunec opusa,
odkril je svoj ustvarjalni proces v abstraktnem slikarstvu, ga začel
realizirati v svojih slikah ter do konca ţivljenja veselo ustvarjal. Mnogo od
teh del je tudi zadnjih njegovih šest let razstavljal v Sloveniji.
Tršar na koncu intervjuja poda še zanimivo sporočilo današnjemu času, in
sicer pravi, da je umetnost kljub vsej svobodi ustvarjanja vedno imela za
objavljanje neko mero kvalitete ali pa cenzuro. Druţba bo za vsako stvar
še vedno postavljala pogoje, kaj še lahko in kaj ne. Naj bo ustvarjanje, a
če so to stvari, ki so odločno proti vsemu najbolj človeškemu, je najbrţ
potrebno premisliti, ali naj se tisto raje pusti v depoju ali naj se razstavi
(prav tam, str. 15).
Joţe Horvat je Tršarju zastavil vprašanje, če je pri slikanju morda laţje, ali
je tukaj potrebna ţe drugačna energija kot pri pisanju. Odgovoril je, da
dvomi, da je laţje, poudarja, da je le drugače. Kljub sorodnosti se besedne
in likovne govorice med seboj razlikujejo, ker pisanje išče besedam
poseben pomen in smisel, slikarstvo pa barvne snovi oţivlja v izrazno
ţarčenje. Pravi, da ta boj s snovjo od slikarja zahteva skrajno
koncentracijo, za to pa je potrebno dolgotrajno in kontinuirano delo. Tršar
razlaga:
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
39
»Za vse velike slikarje vemo, da so bili garači, delali so nenehno ali v
ateljeju ali – krajinarji – v naravi. Umetnik mora v sliko vlagati svojo
energijo, da bo le-ta potem s slike sevala v gledalca. Ta napor je tudi
telesno izčrpavajoč. Nekoč sem šel k Berniku, ko je pravkar končal
razseţno platno, izţet kot cunja je čemel na tleh.« (Horvat, 1999, b. str.)
Horvat dodaja tudi razlago, kako je Tršar izrazil grozo holokavsta. Le-ta
komentira, da se je najprej odločil, da bo za osnovo vzel človeško lobanjo,
vendar ne anatomsko prepoznavno. Navaja, da je ţelel naslikati nekaj, kar
bi gledalca prepajalo z grozljivo slutnjo, kot nekakšen pogled skozi zastor
v strašljivo neznanost. Razlaga, da je vse naslikano podobno resničnemu
gozdnemu ščavju in rastlinju, skozenj pa prenika slutenjska grozljivost in iz
tega je plod domišljije spremenilo v naravno ter resnično. Izvajalska
naključnost mu je podarila nenaključno pragozdno zmešnjavo, ki prikriva
grozo smrti (prav tam).
Iz časa, ko je bil likovni kritik avtor Marijan Tršar, je v reviji »Sodobnost«
komentiral knjigo avtorja Milana Butina z naslovom »O slikarstvu«, v kateri
Butina omenja tudi abstraktno umetnost rekoč, da je le-ta zapustila »koţo
narave«, ne pa tudi zakonov likovno izraznih sredstev. Pojasnjuje še, da je
na platnu ustvarjala nov svet, iskala harmonije, ki vladajo vesolju in
človekovi notranjosti. Sledi še pomembna misel Milana Butina:
»Slikarstvo ima svojo lastno vrednost, slikar mora slikati, kot mu veleva
lastno čustvo, spoznanje, notranja potreba.« (Tršar, 1998, str. 755.)
Abstraktna umetnost je res brezpredmetna umetnost, ampak kljub temu se
upoštevajo zakoni likovnih izraznih sredstev, ki dajejo vrednost slikam in
prav tako so pomembne pri slikanju naše notranje potrebe, čustva ter
spoznanja.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
40
PRAKTIČNI DEL
8 LASTNA ABSTRAKTNA DELA
Izhodišča za lastno raziskovalno ustvarjalnost
V času univerzitetnega izobraţevanja je moje lastno ustvarjanje izhajalo iz
vodenja ter vplivov profesorjev, poglabljanja v zakonitosti likovne teorije in
ključnih del ter avtorjev iz zgodovine likovne umetnosti in kulture. Veščine,
ki sem jih usvajala pri slikarstvu, so v povezavi z ostalim znanjem pri
drugih predmetih kot izredno pomemben dejavnik nakazale kar nekaj
vprašanj, ki sem jih reševala po svojih zmoţnostih.
Slike z razstave »Fantazija naključij« akademskega slikarja Marijana
Tršarja so me vzpodbudile k novemu načinu likovnega izraţanja.
Predvsem sta me pri njegovih abstraktnih delih močno pritegnili čistost
barv in njegov način slikanja, kjer med samim postopkom dela nastajajo
naključne oblike, ki se lahko delno korigirajo. Delo je dinamično in vedno
se je potrebno prilagajati naključjem. Barva je meni osebno najmočnejši
element učinkovanja.
Predvidevala sem, da so njegove slike zelo spontano in sproščeno
narejene. To me je napeljalo k temu, da sem šla to raziskovati.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
41
8.1 ANALIZA LASTNIH LIKOVNIH DEL
Ko sem se podala v lastno ustvarjanje z uporabo nove tehnike, ki si jo je
Tršar zadal, sem hitro ugotovila, da ta pot ustvarjanja ni tako enostavna.
8.1.1 Kako je izdelana moja abstraktna slika?
Ustvarjam bodisi na platnih bodisi na akrilnih papirjih v leţečem poloţaju
formata in dobim zanimive nove izrazne moţnosti. Zakaj v leţečem
poloţaju? Sliko, ki jo delam, poloţim vodoravno tako, da laţje kontroliram
oblike, postopke polivanja in prelivanja. Tehniko polivanja, prelivanja
uporabljam z akrilnimi barvami. Če ţelim slike popestriti, zraven uvedem
še tehniki kapljanja in škropljenja. Med lastnim ustvarjalnim procesom
poljubno mešam in nanesem barve na platno, dobim poteze, kjer so
naključnosti le delno obvladovane, ko se barve prelivajo ena v drugo.
Zaradi naključnosti se pojavijo neznane poti, saj med postopkom
ustvarjanja ne vem, kaj bo nastalo iz slike. Sprva sem morala to
neprogramsko vodeno izvajanje in s tem tudi postopke, kot so polivanje,
prelivanje, škropljenje in injiciranje barve v barvo posebej preučiti in
spoznati, se jih naučiti uporabljati. Pojavili so se namreč nezaţeleni
rezultati, ki jih je povzročilo prelivanje in škropljenje, saj sem morala
»madeţe« sproti brisati in jim dodati nekaj novega. Po potrebi torej
odvzamem ali dodajam različne izbrane nanose barv in tako pridem do
ţelenega rezultata.
Za izhodišče svojega abstraktnega slikanja sem vzela toplost in hladnost
ter svetlost in temnost barvnega tona. Doseči sem ţelela čim več toplih
tonov barv na platnih, ker so mi osebno bolj blizu. Prav tako sem ţelela
ustvarjati čim bolj tople in svetle slike, t.j. z rdečo, rumeno, zeleno in
oranţno, ker se meni ob pogledu nanje dvigne pozitivno razpoloţenje.
Kljub temu, da v slikah ponekod prevladujejo hladnejše barve, kot sta
modra in vijolična, so nastali res dobri kontrasti, ki sliko poţivijo in ji dajo
moč.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
42
8.1.2 Konstrukcija mojega ustvarjalnega procesa
Konstrukcija mojega ustvarjalnega procesa v abstraktnem načinu slikanja
je potekala v naslednjih korakih.
1. Prvotno sem si pripravila idejno zasnovo za slikanje.
2. Nato sem si izbrala platno, barve in čopič. Platno sem poloţila v leţeči
poloţaj oziroma vodoravno tako, da sem laţje kontrolirala oblike, postopke
polivanja, prelivanja, kapljanja in škropljenja. Potem sem začela izbranim
barvam dodajati vodo; večjo ali manjšo količino vode, odvisno od ţelenega
rezultata.
3. Sledilo je polivanje izbranih barv. Najprej razredčenih z veliko količine
vode, kasneje sem dodala po potrebi tudi gostejšo barvo, razredčeno z
manjšo količino vode. Platno sem prestavljala levo, desno, naprej in nazaj
samo v primeru, če mi slika ni dala ţelenega rezultata, drugače sem jo
pustila pri miru.
4. Če se mi je zdela slika nezanimiva, sem jo malce popestrila tako, da
sem jo poškropila s čopičem.
5. Za konec sem po potrebi slikarski površini dodala barve in brisala s
pomočjo krpice »nepravilnosti«, ki so nastale med prelivanjem ali
škropljenjem različnih barv.
6. Sledilo je sušenje na zraku. Pripravljeno sliko sem previdno poloţila na
tla, da se je lahko slikarska površina sušila. Slike sem med sušenjem
pustila na mestu, jih nisem prenašala, ker mi je le-to potem takoj
spremenilo idejno zasnovo. Med sušenjem sem morebiti še popravila
sliko, če je bilo to potrebno, in sem jo pustila, da se je posušila do konca.
Med postopkom ustvarjalnega procesa sem ugotovila, da sem v akciji
slikanja z radovednostjo in s polnim elanom slikala spontano, svobodno in
sproščeno. Med samim postopkom ustvarjanja sem prav tako ugotovila,
da je za notranjo intuicijo zelo pomembno, da se znaš sprostiti in zaupati
svojim občutkom.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
43
8.1.3 Pojav problemov med postopkom likovnega
ustvarjalnega procesa
V tej temi izpostavljam številne probleme, ki so se mi pojavili med samim
postopkom ustvarjalnega procesa.
1. NERAVNA PODLAGA IN UPORABA BARVE, RAZREDČENE Z
VELIKO KOLIČINO VODE
Prvi problem, ki sem ga morala nujno rešiti, je bila skrb za ravno podlago,
šele nato je sledilo polivanje, prelivanje, kapljanje in škropljenje na platno.
Teţava je nastopila ţe pri izvajanju postopka nove tehnike, ko sem
izbranim barvam dodala preveč vode in to vseeno izlila na platno. Potem
so s platna začele počasi teči barve, razredčene z veliko količine vode.
Izlita barva bi morala obstati na mestu, vendar je povzročila proces
prelivanja z drugimi barvami, ki so čez nekaj časa odtekle in ustvarile
svojo sliko. To mi je takoj spremenilo idejno zasnovo. Po potrebi sem
dodala tudi gostejšo količino barve in popravljala »nepravilnosti« s
pomočjo krpice, če je bilo to mogoče.
2. ŠKROPLJENJE
Drugi problem se je pojavil med postopkom škropljenja. Ko sem začela s
čopičem škropiti po platnu, nisem mogla vsakega škropljenja nadzorovati.
S to tehniko sem malo tvegala, saj si bi lahko uničila idejno zasnovo ali pa
dobila zelo uspešno rešeno sliko.
3. MEŠANJE BARV
Naslednji, tretji problem je bilo mešanje barv med procesom nastajanja
(kapljanje, prelivanje, škropljenje), zato nisem mogla kontrolirati vsakega
mešanja. Zgodijo se naključja, ki pa lahko dajejo boljše ali slabše
rezultate. Pri tem je bilo potrebno še posebej paziti na kompozicijo slike.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
44
4. ČAS SUŠENJA
Četrti problem je bil čas sušenja, saj je potrebno kar nekaj časa, da se je
vse posušilo. Zaradi hitrejšega sušenja je najboljše ustvarjati v toplem
prostoru. Če sem ţelela le-to pospešiti, sem poskusila uporabljati fen ali
ventilator, a je to bila slaba odločitev, ker je hitro prišlo do spremembe
idejne zasnove na platnu. Zato sem se odločila za sušenje na zraku in v
toplem prostoru, pa čeprav je trajalo dan, dva ali tri. Rezultati so bili
presenetljivi, saj se je spremenila čistost barv, pa tudi sam rezultat
prelivanja je postal drugačen, kot je bil prvotno mišljen.
5. ČAS USTVARJANJA
Peti problem je bila počasnost med postopkom prelivanja, saj sem morala
biti hitrejša, da sem lahko še hitro popravila prvotno nanesene barve, da
mi le-to ni uničilo idejno zasnovo.
6. IDEJNA ZASNOVA
Zadnji, šesti problem je bila tudi sama idejna zasnova, ki se je nenehno
podrejala naključjem. To spremembo sem pustila takšno, kot je nastala, če
je le bila sprejemljiva.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
45
8.2 LASTNA LIKOVNA DELA
Svojo dušo in ustvarjalnost zlijem na platno ter tako dam ţivljenje
abstraktni sliki. Abstraktna umetnost je ţe s svojim imenom označena kot
nasprotje predmetnemu upodabljanju in jo prikazujem na ta način, da je pri
njej poudarek na barvi, strukturi in kompoziciji namesto figuralnosti. Ob
pogledu na lastno abstraktno sliko sem se vprašala, kaj sem iz tega dela
hotela povedati, kaj pravzaprav predstavlja. Sama skušam prenesti vso
energijo na sliko, da ta energija potem izţareva naprej do gledalca. Čar
abstraktnega slikarstva je ravno v tem, da se v vsakem posamezniku
prebudi njegova osebna zgodba, ki jo dobi ob gledanju slike.
Slika 8: Petra Zmrzlikar, Moč barv, 2009, akril, platno, 100 x 70 cm.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
46
Prva lastna abstraktna slika »Moč barv« ne upodablja stvarnega sveta.
Predstavlja le likovna izrazna sredstva, kot so barva, črte, liki, ritem in
kompozicija, s katerimi izrazim občutja ali likovne misli. Sama tukaj
ostajam divja koloristka, kar pomeni, da zavestno nanašam le čiste barve.
Preko barv najdem svetlobo, ki jo dajem sliki. Zato poudarjam različno
izstopanje svetlih in temnih odtenkov barv. Vodila me je moč barv, ki sem
jo prikazala kot harmonično toplo-hladno učinkovanje barv.
Mešanice toplih in hladnih barv se med sabo privlačijo in dodajo zanimivo
strukturo celotni sliki. Različno gibanje barv izbiram z občutkom. Vselej me
spominja na mavrico, ki mi je tudi izhodišče, saj predstavlja pot med
tukajšnjim in zgornjim. Škropljenje na sliki (sl. 8) desno spodaj ponazarja
eksplozijo v temno vijolični globini. Če se zazremo v svojo temno dušo in v
njej zagledamo mavrico, takrat po mojem mnenju pride do »duhovnega
očiščenja«.
V tem delu se prepletajo široke linije, ki so kot trakovi in simbolizirajo
dviganje v nebo, ter okrogle oblike, ki so sicer kot pike in ponazarjajo
neţno ter čustveno naravnanost in se igrivo prepletajo z linijami. Linije
skupaj s prelivi delujejo zapleteno, so čiste in niso toliko pomešane skupaj
s prelivi. Zato sta svetlobna ţarilnost in moč barv večji. Kompozicija na
sliki »Moč barv« deluje razgibano in uravnovešeno, ker se barve ter oblike
med sabo lepo skladajo.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
47
Slika 9: Petra Zmrzlikar, Modra intuicija, 2009, akril, platno, 100 x 70 cm.
Slika »Modra intuicija« je najosebnejši izraz mojega magičnega občutenja.
V procesu nastajanja slike sem začutila ţenski torzo, ki se je v nadaljnjem
procesu gradnje razgrajeval. Gradila sem na tonskih kvalitetah modre
barve. Sama tukaj ostajam umirjena koloristka. Ustvarjalni proces na sliki
»Modra intuicija« sem začela s čopičem, pomočenim v različne tone
modrih barv in prebarvala celo platno. Sledilo je polivanje modre barve z
različno količino razredčene, nato kapljanje z izbranimi svetlimi in temnimi
modrimi toni barv, pomešanimi z enako količine razredčene vode. Izbrala
sem vse moţne odtenke modrih barv, ki so se med sabo na platnu lepo
prelivale. Modra barva me ţe od nekdaj zelo pritegne, pomirja, simbolizira
modrost in me spominja na morje.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
48
Za motiv sem si izbrala eterično ţenstvenost, ki se spaja s svetlobnim
spektrom in je postal moj glavni motiv te slike. Na sliki sem uporabila vse
navedene tehnike in naredila veliko majhnih detajlov; to so točke in linije,
ki ponazarjajo gibanje. Ekspresivne geometrijsko abstraktne like lahko
gledamo tudi kot uprizoritev začetka sveta.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
49
Slika 10: Petra Zmrzlikar, Slap, 2009, akril, grundiran papir, 41 x 32 cm.
Delo z naslovom »Slap« kaţe na groteskno podobo čudnega človeškega
bitja, ki dominira na sliki. Ravno ta groteskna podoba je lahko vsakemu
izmed nas ravno toliko podobna kot se od nas tudi razlikuje. V izraţenem
slikarskem mediju akril na grundiran papir poudari eksistencialno stisko
človeka. V tem delu je figura oblikovana tako, da se s svojim obrazom
staplja s slapom, ki ga gleda. Tako zre v nov prostor. Sliko odlikuje njen
pogum uporabe močnih, v naravi nasprotujočih si barv. Prevladuje
vijolična barva, ki se lepo sklada s svetlo zeleno barvo v ozadju.
Kompozicija te slike je vertikalna in deluje umirjeno. Linije, ki so jih ustvarili
prelivi, so neintenzivne in delujejo razgibano.
Slika je popolnoma prepuščena naključjem. Ko sem jo ustvarila z lazurnim
nanosom barve, se le-ta ni mogla hitro sušiti zaradi prevelike količine
gostejše barve. Zato sem jo dvignila pokonci in barva je stekla sama od
sebe; nato sem sliko pustila takšno, kot je nastala. Za razliko od prejšnjih
dveh slik sem se v tej sliki še bolj naslonila na Tršarjev način slikanja.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
50
Slika 11: Petra Zmrzlikar, Življenje v globini, 2009, akril, platno, 50 x 70 cm.
V sliki »Ţivljenje v globini« pripovedujem zgodbo o ţivljenju s priprtimi in z
nejasnimi pogledi. Ko pred nami ni ničesar več, ko stvarno ţivljenje
preneha, tam se začne »Ţivljenje v globini«. Povabi nas v svet
skrivnostnih figur, v katerih ohranjam močne barve, ki jim dodam
navidezno lahkotnost. Modrina ozadja je še dodatno zaţarela z rdeče-
oranţnimi liki. Liki me spominjajo na ribe. V ozadju sem uporabila modre
barve, od svetlih do temnih odtenkov barv, ki me spominjajo na globoko
naravo v morju, nekateri liki pa celo na alge.
Postopek ustvarjanja te slike je bil dolgotrajen, prelivi so se namreč dlje
časa med sabo barvno prepletali in polzeli po svoje. Sprva je bila glavna
nosilka mojega izraza črta, nato je prišla do izraza barva. Lastna prvotna
idejna skica ni obstala na mestu, ampak se je podredila procesu
zdruţevanja barv. Začetek je bil z zelo enostavnimi tribarvnimi shemami in
postopno so se razvile večbarvne ravni.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
51
Slika 12: Petra Zmrzlikar, Skozi oči, 2009, akril, platno, 50 x 70 cm.
Slika »Skozi oči« pripoveduje zgodbo, ki govori o očeh, ki znajo videti ne
samo površinsko, ampak tudi globlje.
Slika je oblikovana iz dveh nepravilnih kroţnih delov. Temni toni barv v
ozadju dajejo občutek globine. Uporabila sem dva komplementarna
kontrasta, in sicer rdečo-zeleno ter rumeno-vijoličasto. Rdeča spodbuja
intelektualni razvoj in aktivnost; če je rdeče v našem okolju preveč, lahko
postane moteča, zato sem jo omilila z zeleno, ki simbolizira harmonijo in
hkrati pomirja rdečo. Rumena barva simbolizira ustvarjalnost in modrost, ki
se lepo sklada z vijoličasto barvo, ki je barva domišljije in v ozadju izraţa
ekstravagantnost ter neomejenost.
Kot vidimo je v ozadju kroţnega dela vključeno ogromno linij in točk, ki
ponazarjajo gibanje. Kompozicija je diagonalna, s svetlobnim kontrastom
pa je slika pridobila na globini.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
52
Slika 13: Petra Zmrzlikar, Objem vitalnosti, 2011, akril, platno, 50 x 70 cm.
Slika »Objem vitalnosti« je dobila takšno ime zaradi njene ţivljenjske moči
in njene ţivosti.
Za glavno obliko sem na platno enakomerno nanesla oranţno barvo, ker
je najbolj ţareča barva, pomeni toploto in sposobnost posredovanja. Nato
jo zdruţim z rumeno, ki izţareva in podpira kontraste med barvami, na
desni strani z modro, ki simbolizira modrost in umirjenost, spodaj s
travnato zeleno, ki je osveţujoča in deluje pomirjujoče, ter violetno, ki
pomeni odetost v svet skrivnostnosti, zgoraj levo z rdečo, ki podpira
vitalnost in moč volje, ter roza barvo, ki izraţa neţnost in premaga
osamljenost.
Kompozicija je postavljena uravnoteţeno in je ploskovita. Od škropljenja
so nastale linije in točke, ki poleg oblik ter barv same izraţajo svoje
gibanje, obliko in smer. S škropljenjem dajem sliki ţivljenje.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
53
Slika 14: Petra Zmrzlikar, Želja po razrastu, 2013, akril, grundiran papir, 32 x 41 cm.
Na sliki »Ţelja po razrastu« vidimo spodnjo povezavo med prelivi, vse linije
namreč silijo na svoje konce, hočejo se razrasti še naprej. Na sredini je lik
prepoznaven, mene osebno spominja na drevje, na razkrojena debla in iz
tega izhajajo razgibane veje.
Na sliki prevladuje vijoličasta barva, ki je poduhovljena in izstopa s svojimi
različnimi odtenki, ki so povezani med seboj. Vijoličasta je barva
zmernosti, sestavljena iz enakih delov modre in rdeče, je barva bistrine in
premišljene akcije. Ta barva je bila izbrana tudi zato, ker simbolizira
ravnoteţje med zemljo in nebom, je kontrast rumeni barvi in se lepo sklada
z rumeno ter zeleno barvo v ozadju.
Kompozicija je vertikalna, dinamična in razgibana. Linije in točke so
prisotne, prevladujejo linije. Linije prikazujejo zelo dinamične in razgibane
prelive, prav tako sama struktura daje celotni sliki zanimiv rezultat.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
54
Slika 15: Petra Zmrzlikar, Sanjska pot neskončnosti, 2013, akril, platno, 50 x 40 cm.
Slika »Sanjska pot neskončnosti« prikazuje kaos, nered in nas vodi v
središče platna, torej v rumeno, kjer je gibanje usmerjeno samo v svoje
središče univerzuma, tako kot je postavljeno sonce v središču neba in daje
človeku intenzivno svetlobo. Rumena barva simbolizira svetlobo,
optimizem in barvo večnega ţivljenja. Ohranja budnost in spodbuja
koncentracijo. Vse okrog nje nas takoj usmerja v kroţni ritem, kjer likovni
elementi polzijo v neko globino in so prepuščeni dinamiki lastnega
temperamenta. Modrina ozadja v človeku zbuja ţeljo po čistosti. Modra
barva simbolizira pot neskončnosti, kjer se resnično spremeni v
namišljeno. Modro je nedosegljivo in nesnovno samo po sebi.
Izbrana sta dva komplementarna kontrasta zeleno-rdeča in modro-
oranţna v različnih odtenkih, ki so ponekod škropljene s temnimi toni.
Poudarjene so različne barvne ploskve, med katerimi izstopajo predvsem
svetle in tople barve, le-te so rumena, oranţna in rdeča. Barvne
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
55
kombinacije so se usmerile v izrazito, nekoliko skrivnostno, a sanjsko
neskončno pot.
Jean Chevalier in Alain Gheerbrant opisujeta ter navajata še
Kandinskijevo misel takole:
»V paru rumeno-modro, kjer je rumeno barva moškosti, svetlobe in
ţivljenja, rumeno ne more potemneti. O tem piše Kandinsky: Rumeno ima
tako nagnjenje k svetlemu, da ne more biti zelo temno rumene barve.
Lahko bi torej rekli, da obstaja globoka, fizična afiniteta med rumenim in
belim.« (Chevalier in Gheerbrant, 1995, str. 520.)
Kompozicija te slike (sl. 15) je dinamična s prisotnimi linijami in točkami, ki
ponazarjajo gibanje. Nima prepoznavnih predmetov, kar je bil tudi moj
namen.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
56
Slika 16: Petra Zmrzlikar, Komplementarnost spolov, 2013, akril, platno, 50 x 70 cm.
V sliki »Komplementarnost spolov« se vzpon ţivljenja začne v rdečem in
razbohoti v zelenem. Zgodba slike pripoveduje o komplementarnosti
spolov, kar pomeni, da moški oplaja ţensko, ţenska hrani moškega.
Rdeče je moška barva, zeleno je ţenska barva. Ravnoteţje med tema
obema je vsa skrivnost ravnoteţja med človekom in naravo (Chevalier in
Gheerbrant, 1995, str. 694).
Med ustvarjalnim procesom so se barve v fazi sušenja med sabo
svobodno prelivale. Svetlo zelene barve se naslanjajo na temno zeleno
barvo, ki daje globinski vtis. Te barve so se zdruţile z rumeno, ki je
ponekod na videz lazurno nanošena. Likovna zgradba te slike ima različno
površinsko strukturo. Celota vseh elementov, ki jih zaznamo na površini,
se lepo sklada med seboj. Kompozicija prikazuje harmonično svetlo-temno
učinkovanje barv, ki med sabo različno izstopajo.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
57
Slika 17: Petra Zmrzlikar, Raj, 2013, akril, platno, 50 x 70 cm.
Slika »Raj« prikazuje sanje. Sanje so tako v spanju kot budnem stanju
polne navdihnjenih predstav o tistem, čemur so rekli hrepenenje po raju.
Raj ali t.i. paradiţ je pogosto predstavljen kot vrt, katerega razkošno in
spontano rastlinstvo je sad nebeške dejavnosti. Izbran motiv ima tudi
namen, da spodbudi mišljenje gledalca, da išče v njem zgodbo »Raja« in
jo potem doţivlja po svoje.
Kot vidimo na sliki, v večplastnem nizanju barvnih ploskev rumena sili čez
ovire. Rumena, ki je barva večnosti, deluje kot najgorečnejša barva, ki jo je
teţko ugasiti. Ta slika je zgrajena s komplementarnimi kontrasti. Zgrajena
je s pomočjo pastoznih barv in prav tako na načinih lazurnih nanosov.
Barve se med seboj prelivajo in nosijo tonske vrednosti. Po končnem
rezultatu sem ugotovila, da so prve plasti barve našle pot do površja in se
še vedno presevajo čez vse ostale.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
58
Kot zaključek vseh teh likovnih del bi rada povedala, da vsakemu gledalcu
posebej prepustim, da si ustvari svojo interpretacijo, ki jo dobi ob gledanju
slike. Ţelela sem doseči enovitost slik; s tem, da je vendarle vsaka
posamezna slika edinstvena v svoji zgodbi in likovni zgradbi. Vsako
likovno delo je nabito s čustvi in z energijo. Vse je odvisno od doţivetja
celote vseh elementov.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
59
8.3 LASTNA LIKOVNA IZKUŠNJA
Lastno likovno izkušnjo pridobivam z lastnim praktičnim delom, ki je sprva
potekal tako, da sem se najprej poglobila v Tršarjev ustvarjalni proces,
nato sem osvojila nove Tršarjeve tehnike in se še poglobila v zakonitosti
likovnih prvin. Pri gradnji slik sem odkrila, da je pomembno poznavanje
teorije likovnih prvin.
S pomočjo prakse sem preizkusila, kako različno potekajo tehnike
polivanja, prelivanja, kapljanja in škropljenja. Ugotovila sem, da je bolje
imeti pribliţen koncept in pričakovati naključja ter se pustiti presenetiti.
Med ustvarjanjem lastnih del sem hitro preizkusila problem o
prepuščenosti naključjem, ki jih Tršar omeni v svoji novi tehniki slikanja.
Če povzamem analize vseh lastnih abstraktnih slik, ugotovim, da na vsaki
sliki različno izstopajo svetli in temni toni barv. Še posebej in še močneje
pritegnejo oko svetlejše ter toplejše barve. Če se barve mešajo med seboj,
si ugašajo moč in svetlobno ţarilnost. Ko sem na platnu ustvarila tekoče
prelive, je bila njena barvna moč zelo intenzivna in svetlobno ţarilna; ko pa
se je tekoči preliv posušil, je svetlobna ţarilnost ugasnila in slika je
ustvarila prav tako poseben, vendar ţal temnejši ton barv. Če bi bilo
mogoče, bi raje obdrţala »neposušene« tekoče prelive na vseh slikah.
Pri svojih abstraktnih delih sem še odkrila, da je pomembna dinamika
ustvarjalnega procesa.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
60
9 SKLEP
Zame je bila neke vrste prelomnica, ko sem spoznala ţivljenje in delo dveh
izjemnih slikarjev, Tršarja in Kandinskija, ki sta premagala številne ovire na
njuni poti do abstraktnega slikarstva. Oba občudujem, ker sta kljub
kritičnemu sprejemanju njunih abstrakcij vztrajala s svojim načinom dela.
Kot avtorja sta si različna v tehniki, idejah, konceptu in kompoziciji. Tršar
pogosto uporablja spontane kompozicije, ki se zgodijo same od sebe,
Kandinski pa uporablja sestavljene, ritmične ali aritmične kompozicije.
Tršar je v Kandinskem dobil navdih, da je začel realizirati svoja abstraktna
dela. Iz njegove teorije o likovnih prvinah in barvah je črpal znanje ter se
uspešno poglobil v svoj abstraktni ustvarjalni opus. Tršar trdi, da
umetniško delo nastaja iz umetnika ter njegovega duhovnega okolja.
Med lastnim ustvarjalnim procesom sem doţivela zanimive in sproščene
ure. Morda zaradi tega, ker je bila izpolnjena predvsem notranja nuja. Vso
delo je bilo eksperimentalno in je bilo prisotno tudi tveganje. Kljub temu,
da uporabljam čisto abstrakcijo, se v slikah pojavljajo tudi kakšni
prepoznavni liki. Torej v večplastnem nizanju barvnih ploskev, v njihovem
sestavljanju, premikanju in prekrivanju lahko odkrivamo posamezne
prepoznavne elemente, kot so figure in predmeti.
Slike se kaţejo kot strukturirane barvne in svetlobne površine, kjer se
izraţa moj likovni svet. Moja poteza čopiča je obteţena z mističnimi
skrivnostmi, ki jih prinaša ţivljenje. Ni pomembno, kaj je upodobljeno, ker
me zanima predvsem stvaritev sama. Sporočilnost slik je v svetlobni
ţarilnosti in pomenu barv, ne toliko v ostalih elementih. Posebej
poudarjam, naj gledalec začuti vsako mojo sliko po svoje, saj je to čar
abstraktnega slikarstva. Prvenstveno izhajam iz raziskovanja, zato
ponujam delo v presojo vsakemu posebej. Gledalec tako sam oblikuje in
prepozna idejo, ki jo posamezna slika zajema.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
61
Iz likovnih izkušenj lahko potrdim eno od Tršarjevih tez, ki pravi, da gre ob
ustvarjanju iz tebe energija, hkrati pa tudi vsa »navlaka«, ki se z leti
nabira, tako da se tudi duhovno očistiš. Moja teza pa je, da ta način
ustvarjanja deluje na nek način tudi terapevtsko, čeprav je to morda za
tiste, ki te izkušnje nimajo, teţko razumeti.
Nenazadnje lahko iz lastnih izkušenj dodam, da bi bila tehnika polivanja,
prelivanja, kapljanja in škropljenja primerna v šoli, tako pri predmetu
likovna vzgoja kot v času podaljšanega bivanja v osnovni šoli, saj bi se z
njo učenci sprostili in umirili; hkrati bi spoznali še nove tehnike, ki se
podrejajo naključjem.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
62
10 VIRI IN LITERATURA
Bajt, D. (1996). Leksikon slikarstva. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije.
Chevalier, J. in Gheerbrant, A. (1995). Slovar simbolov. Ljubljana: Zaloţba
Mladinska knjiga.
Gaberšček, S. (2006). Eksplozija ustvarjalnosti (Vsak obraz – svoja
zgodba). Novi svet, 42 (9), 14-15.
Horvat, J. (1999). Intervju »Marijan Tršar«. Mag – Tedenski magazin, 5
(49), 32-35.
Komelj, M. (2005). Ustvarjalnost Marijana Tršarja. V Tršar, M., Komelj, M.,
Zlatar, M., Zitta, W., Kodrič, R. in Rošer, A.. Fantazija naključij. Slovenj
Gradec: Koroška galerija likovnih umetnosti (razst. kat.), 9-15.
Komelj, M. (2005). Slike Marijana Tršarja. Nova revija, 24 (273-274), 307-
312.
Krivec Dragan, J. (2004). Pejsaţi barv. V Tršar, M.. Fantazija naključij.
Tolmin: Tolminski muzej (razst. kat.).
Lynton, N. (1994). Zgodba moderne umetnosti. Pregled likovne umetnosti
20. stoletja. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.
Likovna umetnost (leksikon). (1979). Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.
Mikuţ, J. (1995). Slovensko moderno slikarstvo in zahodna umetnost: od
preloma s socialističnim realizmom do konceptualizma. Ljubljana:
Moderna galerija Ljubljana.
Nemec, N. (2007). Spontanost barvno ţareče Fantazije Naključij. V Tršar,
M., Nemec, N. in Žagar, M.: Marijan Tršar: 22. marec – 16. april 2007,
Poslovni center Mercator. Ljubljana: Mercator (razst. kat.).
Podjavoršek, E. (2009). Pot k strukturam slikarske površine. Diplomsko
delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Sproccati, S. (1996). Vodnik po slikarstvu: praktičen pregled umetnikov,
njihovih del in umetnostnih gibanj od štirinajstega stoletja do danes.
Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
63
Švent, R. (2010). Marijan Tršar (17. 2. 1922 - 18. 10. 2010) : umetnik sredi
prelomnih let slovenske zgodovine. Mladika (54/8), 26-27.
Šuster, A. (2006). Rumeno – modri kontrast v abstraktnem slikarstvu.
Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Tertinek, A. (2006). Začetki abstraktnega slikarstva v svetu in Sloveniji.
Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Tršar, M. (1992). Marijan Tršar. Ljubljana: Slovenska knjiga.
Tršar, M. (1997). Vasilij Kandinski, slikar in teoretik (Rojstvo abstraktne
umetnosti). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tršar, M. (1998). Milan Butina: O slikarstvu (Avtorji in knjige). Sodobnost
(8/9), 753-761.
Tršar, M. in Berdič, M. (2006). Fantazija naključij. Maribor: Galerija Ars
sacra (razst. kat.).
Tršar, M., Komelj, M., Zlatar, M., Zitta, W., Kodrič, R. in Rošer, A. (2005).
Fantazija naključij. Slovenj Gradec: Koroška galerija likovnih umetnosti
(razst. kat.), 1-32.
Tršar, M., Nemec, N. in Ţagar, M. (2007). Marijan Tršar: 22. marec – 16.
april 2007, Poslovni center Mercator. Ljubljana: Mercator (razst. kat.).
Zlatar, M. (2005). Marijan Tršar »Fantazija naključij«. V Tršar, M., Komelj,
M., Zlatar, M., Zitta, W., Kodrič, R. in Rošer, A.: Fantazija naključij.
Slovenj Gradec: Koroška galerija likovnih umetnosti (razst. kat.), 3-6.
Gajšek, V. (2010). V slovo slikarju Marijanu Tršarju. Pridobljeno 10. 11.
2012, iz http://www.intelyway.com/kultura/na_sceni/Vladimir_Gajsek---
V_slovo_slikarju_Marijanu_Trsarju.pdf
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
64
11 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA
Slika 1: Tršar, M. (2010). Fotografija. Pridobljeno 10.11.2012, iz
http://www.dolenjskilist.si/2010/10/19/34436/kultura/clanek/Umrl_
akademski_slikar_Marijan_Trsar/ .............................................. 17
Slika 2: Tršar, M. (2004). Dvonoţni ne-predmet, akril, platno, 185 x 145
cm. V Tršar, M., Komelj, M., Zlatar, M., Zitta, W., Kodrič, R. in
Rošer, A. (2005). Fantazija naključij. Slovenj Gradec: Koroška
galerija likovnih umetnosti (razst. kat.), b.str. ............................ 24
Slika 3: Tršar, M. (2004). Parjenje krogov, 2004, akril, platno, 185 x 145
cm. V Tršar, M., Komelj, M., Zlatar, M., Zitta, W., Kodrič, R. in
Rošer, A. (2005). Fantazija naključij. Slovenj Gradec: Koroška
galerija likovnih umetnosti (razst. kat.), b.str. ............................ 26
Slika 4: Tršar, M. (2004). Kroženje v desno, 2004, akril, platno, 65 x 100
cm. V Tršar, M., Komelj, M., Zlatar, M., Zitta, W., Kodrič, R. in
Rošer, A. (2005). Fantazija naključij. Slovenj Gradec: Koroška
galerija likovnih umetnosti (razst. kat.), 20. ............................... 28
Slika 5: Tršar, M. (2005). Zelenilo so usta, 2005, akril, platno, 65 x 80 cm.
V Tršar, M., Komelj, M., Zlatar, M., Zitta, W., Kodrič, R. in Rošer,
A. (2005). Fantazija naključij. Slovenj Gradec: Koroška galerija
likovnih umetnosti (razst. kat.), 23. ............................................ 29
Slika 6: Tršar, M. (2004). Trojnost – TRIPTIH 1, 2004, akril, platno, 200 x
100 cm. V Tršar, M., Nemec, N. in Žagar, M. (2007). Marijan
Tršar: 22. marec – 16. april 2007, Poslovni center Mercator.
Ljubljana: Mercator (razst. kat.), b.str. ....................................... 30
Slika 7: Tršar, M. (2005). Spomin na sanje, 2005, akril, platno, 185 x 145
cm. V Tršar, M., Komelj, M., Zlatar, M., Zitta, W., Kodrič, R. in
Rošer, A. (2005). Fantazija naključij. Slovenj Gradec: Koroška
galerija likovnih umetnosti (razst. kat.), b.str. ............................ 32
Slika 8: Zmrzlikar, P. (2009), Moč barv .................................................. 45
Slika 9: Zmrzlikar, P. (2009), Modra intuicija .......................................... 47
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
65
Slika 10: Zmrzlikar, P. (2009), Slap ........................................................ 49
Slika 11: Zmrzlikar, P. (2009), Življenje v globini .................................... 50
Slika 12: Zmrzlikar, P. (2009), Skozi oči ................................................ 51
Slika 13: Zmrzlikar, P. (2011), Objem vitalnosti ..................................... 52
Slika 14: Zmrzlikar, P. (2013), Želja po razrastu .................................... 53
Slika 15: Zmrzlikar, P. (2013), Sanjska pot neskončnosti ...................... 54
Slika 16: Zmrzlikar, P. (2013), Komplementarnost spolov ..................... 56
Slika 17: Zmrzlikar, P. (2013), Raj ......................................................... 57
Zmrzlikar Petra ABSTRAKTNO SLIKARSTVO – MARIJAN TRŠAR 2013
66
PRILOGE
Priloga A: Samostojne razstave Marijana Tršarja