-
Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo
IGA KREEVI
Idejno-programski nart oivitve dveh karejev v mestu
Maribor:galerija kot integralni del mesta
Mentor: prof. Jurij Kobe, udiaSomentor: doc. Uro Lobnik,
udia
Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2005/2006Leto izdelave
diplomskega dela: 2012
-
ZAHVALA
Juriju za mentorstvo in Urou za konstruktivne pripombe.Tomau,
Frideriku, Juriju in Roku. Hvala za izkazano zaupanje, veliko sem
se nauil od vas.Petru za vizualizacije in kompanjonstvo v asu
tudija.Anetu, Andrau, Blau, Davorju, Mihi, Maticu, Robiju in Vidu,
da sem z vami lahko bil provokativen. Slednjemu e za nepozabno
portugalsko dogodivino z El Niom.Dori in Luki za lepe trenutke in
podporo.Brini in igi. Njej, ker je vasih ravno prav sitna, da me
spravi v dobro voljo, njemu za iskreno prijateljstvo.Stanovanju na
Tavarjevi, ker je zdralo vse pritiske, in cimrom, brez katerih bi
bilo prazno.Zebri.Vsem, ki ste prekriali mojo pot in pustili vtis.
Ni vas malo.
Mami in oetu. Iskrena hvala, ker verjameta vame!
-
KAZALO
UVODOPREDELITEV PROBLEMAGALERIJA KOT INTEGRALNI DEL MESTA
Galerija in mesto Zakaj v galerijo? Kako umestiti galerijo znotraj
mestnega tkiva ali vpraanje vhodov Galerija in sodobni
medijiMARIBOR V IN PO LETU 2012 Evropska prestolnica kulture 2012
Lekcija nedavne preteklosti Prenovljeni kompleks minoritskega
samostanaRAZPRENOST Zakaj galerijo razpriti po mestu? Notranjost
kareja spet ustvarja dodano vrednost Mariborsko podzemljeNATEAJ:
EPK - REKA DRAVA 2012, 3. SKLOPNATEAJ: UREDITEV IREGA OBMOJA
GLAVNEGA TRGA V MARIBORU TER PAVILJON STARI PERONPRIMERI DOBRE
PRAKSE Louisiana museum of modern art (Humelbaek, Danska) Fnf hfe
(Mnchen, Nemija) Goetz collection (Mnchen, Nemija) Guggenheim
(Bilbao, panija) Moderna and arkitektur museet (Stockholm, vedska)
DEFINICIJA OBRAVNAVANEGA OBMOJAANALIZE IREGA OBMOJAANALIZE OJEGA
OBMOJAUMEANJE PROGRAMA V MESTO Druga univerzitetna os / Koroka
cesta: programska os nove UGM Nateajni program in mesto Umetnostna
galerija v mestu Odprte javne povrine Sheme poti: peci / dostava in
manipulacijaINTERAKTIVNA POT SKOZI KAREHIA LITARATURENARTI OBMOJA
OBDELAVE
ARHITEKTURNI CENTER: IDEJNA ZASNOVA Objekt Oronova 9 in ruitev
Izhodia za projektKONCEPT Monolit in mesto Pretoen prostor
VizualizacijeTEHNINO POROILOARHITEKTURNI CENTER: NARTI
SKLEPREFERENCE: VIRI IN LITERATURA, CITATI
456
9
11
131517
23253148
545657
65
67
7273
8687
-
4mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Na primeru umestitve nove Umetnostne galerije Maribor, kot je
bila programsko zastavljena v javnem anonimnem enostopenjskem
nateaju leta 2010, elim pokazati monost za drugano razmiljanje o
novi galeriji v mestu. Pri tem me posebej zanima srednjeveko jedro
mesta Maribor, ki v obmoju Koroke ceste vidno propada. Nekdanja
mestna promenada tako aka nov impulz, ki bo obmoju vrnil izgubljeni
sijaj. Z umeanjem novih programov v obstojee tkivo in odpiranjem
novih povezav, ki bodo programsko mamljive in za uporabnika
mestnega prostora zastavljene funkcionalno, elim prispevati k
pestreji mestni ponudbi in zdravljenju mesta od znotraj.
Tema diplome je izbrana na podlagi lastne elje po boljem
poznavanju mesta Maribor.
Definicija pojmov integracija, integralen:*
integracija -e [lat. integratio obnova] 1. zdruevanje,
sestavljanje, povezovanje v (integralno) nerazdruljivo celoto;
zdruitev; vkljuitev, 2. ...
integralen -lna -o [nlat. integralis iz lat. integrer
nedotaknjen; celoten] 1. sestavljajo celoto (integralni del);
celovit, celoten, enoten; nerazdelen; neloljiv; fig. nedotakljiv;
neokrnjen, 2. ...
*Verbinc, F., Slovar tujk, Cankarjeva zaloba v Ljubljani,
1991
UVOD
-
5mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Srednjeveko jedro Maribora je s prihodom trgovskih centrov in
sprememb v drubi prilo do toke, ko s svojo ponudbo ni ve
konkurenno. Postalo je nezanimivo in nezadrno propada.
V strogem centru mesta najbolj izstopa Koroka cesta, danes ena
pomembnejih prometnic v smeri vzhod-zahod, nekdaj mestna promenada
in v navezavi s Korokimi vrati tudi vstopna ila v mesto. Oina
Koroke ceste v obmoju med Glavnim trgom in Strossmayerjevo ulico,
ki ji v veliki meri dominira promet, je zaradi programskega mrtvila
in neprehodnosti za peca danes eno bolj degradiranih mestnih
obmoij. Koroka cesta tako povezuje Glavni trg z mestno trnico, tik
za nekdanjim obzidjem. S tem povezuje dve pomembni toki v mestu, a
je pot med omenjenima tokama pecu neprijazna in nezanimiva.
elja po prispevku v mestu Maribor me je privedla do razmiljanja,
kako Koroko cesto osmisliti v nekem novem kontekstu, s programom,
ki ne bo imel tako mone konkurence v neposredni bliini kot denimo
trgovine ali kavarne. Misel se je tukaj ustavila na programu
umetnostne galerije in vpraanju ali lahko galerijo integriramo v
obstojee mestno tkivo in tako dobimo mesto kot iv preplet
stanovalcev, obiskovalcev in umetnosti?
Program umetnostne galerije v razpreni obliki lahko sobiva s
starim mestnim jedrom. Tako bistveno prispeva k dvigu bivanjskega
standarda. Galerijske hodnike zamenjajo mestne ulice in trgi!
S potencialno tvorbo novih in druganih stanovanj center mesta
spet postaja privlaen za prebivalce.
OPREDELITEV PROBLEMA
-
6mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Kakno vlogo danes v mestu igra umetnost? S tem ne mislim uline
umetnosti, ampak tisto definirano umetnost. Kje se lovek na nivoju
mesta sploh srea z umetnostjo? Ga spremlja na poti skozi mesto in
tako slui svojemu osnovnemu namenu biti opaena, biti generator
socialnega razvoja, del ive kulture?
Ob prebiranju literature, ki se ukvarja z vlogo in poloajem
sodobne umetnosti danes, se pojavljata vpraanji, kako umetnost
vstopa v na vsakdan in kako jo sploh prezentirati. Bo e dralo, da
umetnost ni in ne sme postati nek instant izdelek, dosegljiv na
vsakem vogalu, saj bi jo tako razvrednotili in bi postala del
profanega vsakdana, a po drugi strani, nain prezentacije v
umetnostnih galerijah in muzejih umetnost oddalji od opazovalca.
Gerhard Mack v svoji razpravi Time Rediscovered pravi: There have
long been complaints that museums keep art safe, but rob it of its
life.1 Te pripombe, kot jih imenuje Mack, so se zaele pojavljati
hitro po odprtju prvih javnih institucij za prezentacijo umetnosti
v 18. stoletju. Kritik Quartremre de Quincy je na primeru
italijamskih mest zagovarjal tezo, da umetnost lahko ivi le kot del
javnega ivljenja. Leta 1923 ruski konstruktivist El Lissitzky
izjavi: We are no longer prepared to tolerate the exhibition
gallery as a painted coffin for our living bodies.2 Paul Valery v
svojem eseju The problem of museum iz leta 1925 zapie: Painting and
sculpture /.../ are orphans. Their mother is dead, their mother,
architecture. For as long as it was alive, it gave them their
place, their purpose and their limits.3
Veliko je napisanega o odnosu med umetnino in prostorom
postavitve, njene prezentacije. Kaken pa je odnos razstavnega
prostora in s tem posredno umetnine do mesta in njegovih
prebivalcev, obiskovalcev? Ob vpraanju, s katerimi problemi se
arhitekt srea pri snovanju sodobne umetnostne galerije, Frank O.
Gehry izpostavi, da je najveji problem (snovanja muzejev in
galerij) prav dejstvo, da sploen konsenz o tem, kaj umetnostna
galerija sploh je, ne obstaja. Obstaja le nekaken mit, ki ga veina
arhitektov podzavestno sprejema za svetega.
GALERIJA IN MESTO
GALERIJA KOT INTEGRALNI DEL MESTA
... Every architect I hear starts out talking about neutrality
and they all build museums that try to be neutral but actually fail
in their neutrality, because they dont know how to do it.4 Opozarja
na pretirano zatekanje k detajlu kot orodju nevtralizacije.
Filozof in umetnostni kritik Boris Groys muzej (kamor lahko
pritejemo tudi umetnostno galerijo, ki je potemtakem umetnostni
muzej in ne npr. muzej letal ali igra) v svoji Teoriji sodobne
umetnosti definira tako: Vsi muzeji, ne le umetnostni, so pokopalia
predmetov: kar je zbrano tam, nima ve ivljenjskih funkcij, je torej
mrtvo. ivljenje umetnine se zane ele v muzeju: od vsega zaetka je
to ivljenje po smrti. Moderni muzej umetnosti ni prostor spomina,
kajti predmeti, zbrani tam, pred muzealizacijo niso veljali za
umetnost. Nasprotno, sprejetje v muzej izbrie spomin na prejnje,
predmuzejsko ivljenje umetnin. Ta izguba spomina je pogoj za to, da
predmeti iz praktinega ivljenja dobijo novo funkcijo in zaivijo
novo ivljenje kot umetnine. /.../ Moderni umetnostni muzej torej ni
pokopalie, temve cerkev za predmete. Tam doivijo obrat, prerod,
paruzijo. Tam so kreni ali povampirjeni in s tem obujeni k novemu,
venemu ivljenju. Le taknim predmetom pravimo umetnine. /.../ Gotovo
gre tukaj za pojmovanje umetnosti, kakor se je izoblikovala ele v
moderni dobi, torej v asu muzejev toda nae pojmovanje je danes
takno. /.../ Moderni muzej je torej prostor, v katerem se
neposredno manifestira moderna subjektivnost kot taka onstran dela,
izdelka, samoobjektiviranja, odtujitve. /.../ Razlika med
umetnostjo in neumetnostjo je sama umetna. Ne moremo je utemeljiti,
odkriti ali zapovedati, temve le izdelati: muzej je prostor
proizvajanja razlike med umetnostjo in neumetnostjo./.../ Ko
umetnino umestimo v muzej, jo v veliki meri razbremenimo naloge, da
v sebi ponavlja umetniko tradicijo. To sedaj prevzame muzejski
kontekst. /.../ Moderni muzej je zaprt in svetel prostor, ki se
jasno odmejuje od zunanjega sveta in ga pua v temi. Vsaj v dveh
ozirih muzej izkljuuje drugo. Prvi: iz gledalevega zornega polja
izkljuuje vse predmete zunaj muzeja. Drugi: sam s svojo
materialnostjo, delom in institucionalnostjo je neviden,
skrit. /.../ Primarna funkcija muzeja je torej proizvajanje
iluzije svobodnega prostora zunaj svojih zidov ... /.../ e
odpravimo muzej, izgine svobodni prostor, skrit za njim.5
Umetnost je tako odvisna od konteksta v vsakem okolju bo
izgledala drugae. A kontekst pri tem najvekrat predstavlja le obod,
lupino, kjer zadrujemo in prezentiramo umetnost. Kot del konteksta
se redko pojavlja genius loci izbrane lokacije umetnostne galerije
oz. muzeja. Ali lahko umetnost prezentiramo tudi v zelo specifinem
okolju neke lokacije, skupaj z vsemi prednostmi in slabostmi le-te?
Omeniti gre Kirchner Museum v Davosu, kjer arhitekti Gigon-Guyer
vzpostavljajo dialog med razstavnimi prostori v popolnem skladju s
tradicijo bele kocke (white cube) in dramatino krajino, ki je
zaznamovala drugo polovico Kirchnerjevega umetnikega udejstvovanja
in na katero se z velikimi okni na razline smeri odpirajo nekateri
prostori za obiskovalce. To vez z naravo torej neposredno okolico
postavitve muzejev in galerij za Foundation Beyeler v Baselu
spretno izrabi tudi Renzo Piano, ko preko celostenske zasteklitve
navee neposreden stik umetnine z naravo v konkretnem primeru gre za
dvogovor bazena z lokvanji (ki tako praktino vstopa v galerijo) in
Monet -ovega dela Water lilies.
A pri obeh navedenih primerih gre za galeriji z znano zbirko,
kjer je arhitekt lahko iskal konkreten odgovor na konkretno
vpraanje. Ali lahko isto vez z okolico iemo pri umetnostni galeriji
oz. muzeju splone narave, s spreminjajoo postavitvijo stalne zbirke
in gostujoimi razstavami? In, ali ni taken poskus v splonem kaosu
mestnega okolja e bolj utopien?
V iskanju odnosa galerije do mesta ostaja neraziskano e eno
podroje: kako bi lahko preko arhitekture in iniciative v velikokrat
mrtvo tvorbo umetnostne galerije aktivno vkljuili tudi prebivalce
mesta in jo tako spremenili v iveo strukturo? Potrebno je poiskati
koncept zdruitve umetnosti in vsakdanjega ivljenja, tako da pride
do simbioze, od katere profitira vsaka od
sodelujoih strani: Umetnost bi tako bogatila vsakdanje ivljenje,
dvignila kulturno raven ivljenja v mestu, prebivalci pa bi s svojim
bivanjem in pronicanjem v pore galerije umetniko ustvarjanje
postavili v iv, neodtujen kontekst. Tako bi prilo do prepletanja
ivljenja ustvarjalcev, prebivalcev, kuratorjev in obiskovalcev tako
nakljunih kot nartnih. Obiskovalec galerije bi tako skozi sekvence
galerijskih prostorov, odprtih povezovalnih prostorov, polnega in
praznega spoznaval mesto, izkual umetnost in nenazadnje tudi
nenehno spreminjajoe ivljenje prebivalcev mesta. Galerija tako
postane iva, nikoli zakljuena zgodba, umeena v mesto.
Teoriji o vzajemnem vplivu med okoljem in lovekom je nak-lonjem
geograf Paul Knox. Meni namre da urbane prostore ustvarjajo ljudje.
Posebnosti ti prostori rpajo iz ljudi, ki jih nas-eljujejo/.../6, v
svojem delu Mariborska dvoria Paula Knox -a povzema Jerneja Ferle.
In umetnostna galerija/muzej nedvom-no je urbani prostor.
-
7mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Na nek nain zagotovo dri, da je umetnost bolj atraktivna, e je
arhitektura galerije bolja. Kot v enem izmed intervjujev pravi
Jacques Herzog: By this I mean that expressive architecture has its
qualities as well. I consider Frank O. Gehrys Guggenheim in Bilbao
to be an attractive place. One of the reasons that people are
stimulated to go there is because its location is attractive.7 Pri
tem e pravi, da koncept bele kocke (white cube, box) ni nujno edini
pravi nain prezentiranja umetnosti. Obiskovalca je potrebno voditi
skozi prostore, ki ne bodo dolgoasni, kjer spreminjajoe prostorske
determinante stimulirajo ute.
Gehry pri tem zavzema stalie, da umetniki (in s tem umetnine)
elijo zasedati pomembno mesto na mentalnem zemljevidu mesta. Zato
mora biti zgradba sama pomembna za skupnost. Po pomembnosti mora
kljubovati npr. sodiu, knjinici, koncert-ni dvorani ... V kolikor v
tem ne uspe, je drugorazredna in tako del vrednosti izgubi tudi
njena vsebina. Stavba ima lahko status ikone, lahko je pomembna, a
kljub temu umetnosti ne trivializira. Tako ji le e zviuje vrednost:
I wanted the Guggenheim Bilbao to have an iconic presence in the
city. I wanted it to work for the arts. I wanted to connect to the
city, to the bridge, to the water, to the 19th century, so that it
became a usable part of the city ... /.../. That is the spirit of
urbanism I tend to be interested in.8
A pri tem se mi poraja vpraanje: ali obiskovalec galerijo obie
zaradi njene pojavnosti in slovesa ali zaradi izkunje in vsebine?
Bo e dralo, da to v naem asu niti ni tako zelo pomembno dokler se
stvar prodaja, je dobra. Ampak, ali umetnosti potem ne enaimo
denimo z nakupovalnim srediem, s povsem profanimi stvarmi?
Zagotovo je eden pomembnejih faktorjev obiskanosti galerije
danes tudi marketinka strategija posamezne galerije. Zavedati se je
trebna, da je umetnost na trgu danes sooena z veliko tekmeci, ki ji
spelujejo obiskovalce. A pri tem se moram strinjati s e enim
citatom Jacquesa Herzoga, ki pravi: /.../ We believe
that art will still be very important in the next century. We
dont see it as simply one form of entertainment alongside others,
but as possibility for showing people how to approach things and
understand them as Bruce Nauman put it in his video work: The true
artist helps the world by revealing mystic truths.9
Naloga arhitekture potemtakem ostaja zagotoviti prostor za
umetnost. Obiskovalca mora sooiti z umetnostjo in mu pomagati pri
dojemanju le-te. Omogoiti mora pogoje, kjer se lovek rad zadruje,
da bo izkunjo umetnosti lahko ponesel v vsakdanje ivljenje.
ZAKAJ V GALERIJO?
Prikaz dejstva, da za uspeh muzeja oz. galerije ni nujno
potrebna kriea, fenomenoloka arhitektura, nam predloi Rafael Moneo.
Moderna and Arhitektur Museet v Stockholmu je primer v prostor
subtilno poloene arhitekture, ki spotuje tipiko danega okolja in se
prav posebej ne trudi izstopati iz njega. Svojo pojavnost rpa ravno
iz okolja in s tam prisotnimi materiali ustvarja forme, ki niso v
konfliktu z okolico. 250 metrov dolgo stavbo je arhitekt spretno
umestil za obstojee stavbe na otoku, tako da opazovalec njene
dimenzije nikoli ne dojame v celoti. Razstavni prostori se na zunaj
kaejo kot na piramidalno streho postavljeni svetlobniki, ki e
posebej ponoi jasno sporoajo prisotnost galerije v mestu. Museum as
an institution is dissolved in the building and the building in
turn is taken over by the city as a whole. I like to give visitors
the sensation that being in the museum is almost like being in the
city as a whole. The institution is absorbed by the city. It holds
it. This is a nice way of making works of art accessible /.../10, o
vodilih nartovanja v enem od intervjujev pojasni Moneo. A kljub
utapljanju hie v urbani kontekst, z velikopoteznim veznim lenom gre
za ve kot 100 m dolg hodnik, hrbtenico muzeja Moderna Museet
ohranja svojo jasno prisotnost na otoku Skeppsholmen.
Sam na tem mestu razmiljam o na nek nain e bolj radikalnem
premiku proti urbanemu kontekstu: ali galerija sama lahko postane
urbani kontekst? Vlogo veznega lena (hodnikov galerije, e elite)
naj prevzamejo prazne mestne ulice, dvoria, obstojei preboji na
dvoria lahko postanejo ulice ... Galerija se tako povsem priblia
mestu, mu ponudi roko za nadaljnji razvoj. Obiskovalec v galerijske
prostore (bodisi novo, bodisi predelano obstojee mestno tkivo) tako
vstopa direktno iz ulice, preboja. Galerijski prostori so lahko
dostopni tudi preko danes nedostopnih in pogosto zanemarjenih
mestnih dvori, urejenih v parke, ki ponujajo monost kontemplacije
...
Mesto se, e preden postane prostor stalnega prebivanja, razvija
kot kraj zbiranja, kamor se ljudje od asa do asa vraajo.
KAKO UMESTITI GALERIJO ZNOTRAJ MESTNEGA TKIVA ALI VPRAANJE
VHODOV
Privlanost nastaja tu pred vsebino in ta sposobnost mesta, da
privlai ljudi zaradi druenja z meani in duhovnih spodbud, kakor
tudi zaradi trgovine, je vsekakor eno izmed temeljnih meril mesta.
Mumford pripisuje socialnim stikom med meani in tistimi, ki tja
prihajajo le obasno, tako pomembno vlogo, da se zdi da pravzaprav
socialni stiki iz nekega prostora naredijo mesto.11
A po drugi strani Luis Wirth, predstavnik chicake socioloke ole,
v lanku Way of Life opozarja na plitkost in povrnost socialnih
stikov v mestih. A kot pravi etnologinja Jerneja Ferle, jo osebna
izkunja ivljenja v mestu in kasneje raziskave navdajajo z
optimizmom: socialni stiki na formalni ravni so v mestu menda res
tevilni, kratki in manj osebni, a ljudje gojijo tudi dolgotrajneje,
pristne stike.
Ferleeva navaja tudi Richarda Sennetta (eden najbolj citiranih
raziskovalcev dihotomije javno zasebno), ki je preprian, /.../ da
je pogosto sreevanje z neznanim bistvo ivljenja v mestu z izrazitim
pozitivnim predznakom.12 Urbani kontekst galerije bi tako
izpolnjeval tudi nalogo sreevanja z novim. Oblikovati bi bilo
trebna javne, poljavne in zasebne sektorje odprtega prostora. Prvi
bi sluili splonemu stiku obiskovalcev in meanov z umetnostjo. Drugi
bi omogoali bolj kontroliran stik, zasebni sektor pa bi vizualno
polpovezan sluil potrebam prebivalcev. Lep primer take simbioze je
muzej mlinov na veter v okolici Amsterdama, kjer v restavriranih in
ohranjenih tradicionalnih stanovanjskih hikah znotraj obmoja muzeja
na prostem e vedno prebivajo ljudje. Dostopi do privatnih delov so
kontrolirani s komaj opaznimi pregradami in diskretnim napisom.
Sobivanje z umetnostjo in njenimi obiskovalci bi, poleg obstojeih
socialnih stikov, predstavljalo tisti stik z novim, spoznavanje
nepoznanega, ki ga omenja Sennett. Mesto (p)ostane prostor
sreevanja znancev in tujcev (e poosebimo umetnost), kot e po
Mumfordu.
Muzej mlinov na veter v okolici Amsterdama: Muzej kot ivea
tvorba.vir: osebni fotoarhiv
-
8mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
V muzeje in galerije danes mnoino vstopajo sodobni mediji. S tem
se v muzeje vnaajo objekti, ki za svojo prezentacijo ne potrebujejo
osvetlitve. Oni sami predstavljajo vir svetlobe. Tako se muzeji
vedno bolj zatemnjujejo v dobesednem pomenu besede.
im ve medijske umetnosti razstavimo v muzeju, tem temneje
postaja v njem, kajti v medijih deluje porazdelitev svetlobe in
teme drugae kot v muzeju. Neko so bile rei, ki so jih prinaali v
muzej, temne. Osvetlili so jih ele v muzeju. Medijske slike, torej
kinematografske, televizijske, raunalnike slike itd., sijejo same,
gledalec pa sedi v temi in le slabo vidi neposredno okolico ali pa
je sploh ne vidi ve. Medijske slike so slike noi, kakor sanje in
vizije iz onostranstva: prihajajo iz temnega vira in sprejemamo jih
v temi. Le slike same so svetle.13
Tako v muzej vstopa tema, ki s porastom medijske umetnosti lahko
generira uporabo doslej neprimernih oz. nepoznanih prostorov.
Posredna naravna lu tako za vse dele sodobne muzejske hie ni ve
alfa in omega.
GALERIJA IN SODOBNI MEDIJI
vir:
http://art.newcity.com/wp-content/uploads/2008/08/leenaars_1.jpg
vir:
http://www.toronto.ca/special_events/nuitblanche/images/zonecex_oc/gupta/gupta_5x5_300dpi.jpg
vir:
http://www.laboratories.com/uploads/HnasSchabusBregenz2.jpg
-
9mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Maribor leto 2012 zaznava kot leto izjemnih prilonosti za
predstavitev kulturnega izroila iri evropski, tudi svetovni
javnosti, in za popestritev lokalnega kulturnega dogajanja z
zunanjimi vplivi. Evropska prestolnica kulture 2012 (EPK), katere
nosilec je poleg portugalskega Guimaraesa mesto Maribor, bo
nedvomno spremenila kulturno podobo mesta, vsi pa si elimo, da bi
Maribor zarisala tudi na iri kulturni zemljevid Evrope. Za akterje
na lokalnem nivoju predstavlja velik izziv in jim hkrati nalaga
velikansko odgovornost za prihodnost Maribora.EPK namre poleg
pestre bere kulturnih dogodkov predstavlja tudi prilonost za
prostorski razvoj mesta in zdravljenje prezrtih predelov mesta. V
prvi vrsti gre izpostaviti historini center mesta, ki nabit z
energijo preteklosti aka na novo dejanje, ki ga bo vrnilo na
mentalni zemljevid meanov. Prav staro mestno jedro v asu trajanja
projekta EPK predstavlja epicenter kulturnega dogajanja v mestu,
EPK pa pri tem ne sme predstavljati konnega cilja, ampak pot, ki bo
Mariboru pokazala lu na koncu tunela.
LEKCIJA NEDAVNE PRETEKLOSTI
Kot v lanku z naslovom Prenova Minoritov v Mariboru ugotavlja
Matev elik, je prenova kompleksa minoritskega samostana v lutkovno
gledalie /.../ kulturni, arhitekturni in urbanistini doseek. /.../
Rezultat pred ve kot 30 leti nartovane oivitve kompleksa s kulturo
se danes zdi skoraj samoumeven. Vendar prenova e ni konana in njen
uspeh bo v veliki meri odvisen od dinamike nadaljevanja del v
okolici.14V osemdesetih letih prejnjega stoletja so bili narejeni
prvi koraki k usmerjeni prenovi starega mestnega jedra, ki je
predvidevala popolno regeneracijo ojega obmoja Minoritov.
Prepoznana je bila njegova visoka historina vrednost in potreba po
spojitvi z mestom. Vojaniki trg je tako predstavljal eno od
prednostnih nalog, ki bi po prvotnih nartih morala zaiveti do leta
1985. Arhitekt Branko Kocmut leta 1975 pripravi prvi
idejno-programski nart prenove minoritskega kompleksa. Nart umea
glasbeno olo v Minoritski samostan in iki dvor (D), obrtne
delavnice
Arhitekt Branko Kocmut je leta 1975 pripravil idejno-programski
nart prenove minoritskega kompleksa, do realizacije katerega je v
spremenjeni obliki prilo ele leta med leti 2004 in 2010. A-trnica;
B-letni avditorij; C-koncertna dvorana; D-glasbena ola; E-razstavie
na prostem; F-obrtne delavnice.vir: Vodopivec, 1998
EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012
MARIBOR V IN PO LETU 2012
v podolgovato gospodarsko poslopje (F), letni avditorij med
samostan in ostanke mestnega obzidja (B), koncertno dvorano v
Minoritsko cerkev (C), pload med ikim dvorom in nekdanjimi lopami
pa nameni podaljku trga in razstaviu na prostem (E).
Ambiciozno zastavljen projekt je zaradi tevilnih razlogov ostal
na papirju celih 30 let, dokler ni bil leta 2004 vendarle izpeljan
nateaj za umestitev Lutkovnega gledalia Maribor v kompleks
Minoritskega samostana. Zmagovalna reitev skupine AtelierArhitekti
tako s svojo avtonomno arhitekturno reitvijo predstavlja sreen
konec e dolgo zastavljene zgodbe. Desetletja propadanja so na koncu
skoraj premagala glavnega akterja kompleks Minoritov, a je bilo
energije in elje za izpeljavo projekta oitno dovolj.
Najveji potencial EPK v smislu prostorskega razvoja mesta vidim
prav v tem: predstavljati mora neko toko novega zaetka, ko bi
Maribor preko razstav, razgrnitev, javnih diskurzov,
arhitekturno-urbanistinih delavnic itd., prostorsko problematiko
umestil med kulturne probleme mesta, ki jih ne more reevati zgolj
kapital s svojimi specifinimi interesi. Le tako bo imela vloena
energija trajnostni uinek. Na alost pa v programu EPK 2012
arhitektura in prostorska problematika mesta nista enakovredna
sogovornika.
-
10mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
V barono strukturo e davno opuenega Minoritskega samostana je
umeen program Lutkovnega gledalia Maribor. Drobni deli tega
programa so umeeni v obstojeo strukturo.Volumni, ki pa sprejemajo
poglavitni del nove dejavnosti, kot so velika dvorana, odrski stolp
in vsa temu namenjena tehnologija, so vsajeni v telo, ki povsem
samostojno nosi tudi vso potrebno fizino lupino: kubus odrskega
stolpa stoji na stopalu, vsajenem v samostanski atrij, ter nosi
tako streho nad dvorano atrijem kot tudi nad odprtim avditorijem,
namenjenim letnim dogodkom.Razlinim atmosferam, ki jih zahtevajo
predstave z lutkami razlinih velikosti, se prilagaja tudi velikost
dvorane (samostanskega atrija). To opredeljuje pomina tehnoloka
stena s tehninimi kabinami in shrambo sedeev, ki jih pua na voljo
glede na velikost volumna.15
Prenova minoritskega kompleksa je vsekakor doseek, ki lahko
vpliva na nadaljnji razvoj srednjevekega jedra mesta Maribor. Je
primer umeanja povsem novega programa v obstojee grajeno tkivo. Iz
spotovanja do obstojeega rpa navdih za dodano vrednost, ki je bila
s prenovo nekdanjemu samostanu nedvomno dodana.
Mestu je tako pokazana pot, ki jo je mono ubrati pri
revitalizaciji propadajoih delov mesta, pri tem pa je najpomembneje
sporoilo prenove to, da sodoben program v soitju z mestno zgodovino
prinese nepredstavljivo dodano vrednost!
ira ureditvena situacija in prerez ez glavno dvorano in zunanji
avditorij.
vir: www.atelierarhitekti.si
Glavna dvorana in zunanji avditorij. vir:
www.atelierarhitekti.si
Pogled na glavni vhod prenovljenega minoritskega samostana iz
Vojanikega trga.vir: osebni fotoarhiv
PRENOVLJENI KOMPLEKS MINORITSKEGA SAMOSTANA
-
11mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Moj prispevek naj bo poskus zdravljenja mesta kot heterogene
tvorbe, kjer so medsebojno neskonno povezani njegovi prebivalci (s
svojimi potrebami), stavbna dediina (kot vizualno najbolj zgovorni
spomini zgodovine), dejavnosti (izginule, trenutne in bodoe),
interesi kapitala, trgovine ... Pri tem vidim umeanje nateajnega
programa nove UGM, kot je bil razpisan v javnem, mednarodnem,
anonimnem nateaju v letu 2010, v dva mestna kareja in pomembne
spomenike stavbne dediine med reko Dravo, Koroko cesto in Oronovo
ulico ter med Vodnikovim trgom (oz. Strossmayerjevo ulico), ikim
prehodom in Potno ulico kot monost revitalizacije in zdravljenja
danes zapostavljenega mestnega prostora.Na strateko pomembnih tokah
umeeni (in razpreni) deli nove UGM in spremljevalnega programa
generirajo razvoj in prenovo mesta navznoter, v obstojeem tkivu.
Monost fazne gradnje in nenehnega dopolnjevanja v prihodnosti
zagotavljajo rast projekta skladno s potrebami in zmonostmi mesta.
Posamezni novi vstavki galerijo postavijo v skyline mesta.
Predvidevam jih na pomembnih tokah, kjer bo nov program nagovoril
Vojaniki trg, pogledal proti mariborski trnici, se predstavil
Koroki cesti ali pa ustvaril veji vhod v kare vis--vis
Univerzitetne knjinice.
NOTRANJOST KAREJA SPET USTVARJADODANO VREDNOST
Mestna stanovanjska hia ima dva obraza: navzven je zaprta,
urejena, podrejena pravilom igre na ulici, ki jo s tesnim bonim
stikanjem tvori s sosednjimi hiami. Navzven louje med javnim in
poljavnim. Kot bi na vrata prilepil napis: Nezaposlenim vstop
prepovedan. A na notranjo stran dvoria ima povsem drugaen znaaj:
lahko je doma, odprt (z balkoni, ganki), funkcionalen, spontan,
lenjen ali pa povsem utilitaren, v kolikor je kdaj v svoji
zgodovini gostil obrtno ali kakno drugo dejavnost. V vsakem primeru
je dvorie prostor ustvarjanja dodane vrednosti: bodisi predstavlja
prostor umika, neko celo pridelave hrane (vrt!),
Primerjava med galerijo kot centralizirano ustanovo in galerijo
kot ustanovo razpreno v mestu. Preprosta primerjava vplivnega
obmoja centralizirane in razprene galerije pokae potencialni vpliv,
ki ga ima razprena postavitev na ivljenje v mestu.Ulice in trgi
zamenjajo klasine galerijske hodnike!
ZAKAJ GALERIJO RAZPRITI PO MESTU?
RAZPRENOST V MESTU
prostor privatne sfere, zaitene pred pogledi iz ulice, bodisi
ustvarja dodano vrednost z obrtno dejavnostjo, zaradi katere je
potem ivel obod. V kolikor pa v notranjost kareja pripeljemo
umetnost, uredimo parke (podobno kot vrt skulptur v Museum of
Modern Art MoMA v New Yorku), prireditvene prostore, galerijske
funkcije in ostale spremljevalne dejavnosti, lahko na nek nain
trdimo, da umetnost s svojim prispevkom k dvigu bivanjske kulture
in potencialnim generiranjem razvoja kareja od znotraj navzven,
ustvarja dodano vrednost (seveda ne v ekonomskem smislu!). Ali kot
pravi Groys: Inovacija ni v tem, da pride na dan nekaj, ker je bilo
skrito, temve v tem, da prevrednotimo vrednost tega, kar smo vedno
e poznali.16
Po besedah etnologinje Jerneje Ferle so dvoria v strogem mestnem
srediu e v svoji preteklosti imela poljavni znaaj. S tem ko so
gostila fotografske ateljeje, manje delavnice, trgovine itd., so
dvoria vase vedno prepuala vsaj del javnosti. Pobudo po oivitvi
dvori vidi kot zelo dobrodolo, a opozarja, da je trebna tak program
vedno umeati v soglasju s prebivalci. Ti programa galerije namre ne
smejo obutiti kot gronje, ne smejo se poutiti kot del razstave. Na
tem mestu je potrebno omeniti program iva dvoria Maribora, ki v
sozvoju (in samo ob pozitivnem odzivu prebivalcev) s prebivalci
oivlja posamezna dvoria v Mariboru. Organizirajo kulturne
prireditve, okrogle mize, razstave ... Mislim da so lahko njihove
dosedanje izkunje z uporabniki prostora koristen vir informacij za
nadaljnjo obravnavo.
Specifi na situacija Maribora, kjer dotino obmoje obdelave v
glavnem naseljujejo stareji prebivalci, praviloma s socialnega dna
drube, na nek nain zavira tako implementacijo mestnega ivljenja. A
vedeti je treba, da trenutna populacija ni vena: prili bodo novi
ljudje. Pri tem lahko kljuno vlogo odigra mestna oblast, ki mora
kot lastnik veine objektov na obravnavanem obmoju s primerno
strategijo ljudi privabiti nazaj v mesto.
UGM
UGM
UGM
UGM
UGM
UGM
UGM
-
12mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Malokdo, ki se sprehaja po srediu Maribora, etudi je domain, ve,
kaj se skriva v podzemlju oziroma pod njegovimi nogami. e res, da
je vino neloljivo povezano s tajersko in njenim glavnim mestom, a
le redki vedo, da med hojo po Trgu svobode in ulicah mestnega jedra
skorajda stojijo na hektolitrih te lahtne kapljice. /.../ Z 20.000
kvadratnimi metri povrine /.../ sodi Vinagova klet v Mariboru med
najveje in najstareje klasine vinske kleti v Evropi.17
Danes Vinagova klet obratuje z manj kot polovino kapaciteto. (od
monih 5,5 milijonov litrov vina jih hrani le 2,5 miljona litrov).
Nekateri prav v kletarjenju in kulturi olanja vina, ki je bila v
Mariboru prisotna e v 17. stoletju, vidijo enega od bistvenih
razlogov za razvoj mesta, ki je tako preseglo do takrat pomembneji
Ptuj. To je morda celo primerljivo s prihodom eleznice v Maribor v
19. stoletju, ki se najvekrat omenja kot glavni razlog za razcvet
mesta ob Dravi.
A kleti v Mariboru je po nekaterih navedbah e ve: med 35.000 in
50.000 kvadratnih metrov opuenih in zanemarjenih povrin v strogem
centru mesta. Po mestnem odloku iz 17. stoletja je morala vsaka
novozgrajena ali adaptirana hia imeti tudi samozadostno klet. Pri
tem je zanimivo to, da se je nekje v zgodovini ta urbanistini
kriterij povsem izgubil in o kleteh praktino ni ve govora.
Pri iskanju definicije muzeja oz. galerije se tu pokae e ena
posredna povezava: muzej oz. galerija je v bistvu prostor spomina,
hranjenja prevrednotenih vrednot. Podobno funkcijo v zgodovini
opravlja tudi klet: gre za kao, shrambo ivil, vina, premoga itd.
Danes, ko kaa ni ve bistvena za preivetje, lahko mesto v njej dobi
tudi umetnost. Klet bi s svojo mranostjo, arhitekturo, s svojo
odsotnostjo od zunanjega sveta ... lahko predstavljala primeren
kontekst umetnosti in hkrati pripovedovala zgodbo Maribora. Tako
galerija svojo formo najde v zgodovini mesta Maribor (kot lep
primer bi tu izpostavil dananji klub KGB
MARIBORSKO PODZEMLJE
na Lentu, ki svojo specifino identiteto rpa prav iz prostora -
ogromne kleti, zakljuene s t. i. eko kapo).Inventarizacija C1/C2,
ki je bila v 70. letih prejnjega stoletja izdelana v sklopu
projekta prenove Lenta, lahko slui kot osnova za raziskovanje
mariborskih kleti.
Klub KGB (Kulturno glasbeni brlog) domuje v eni izmed ogromnih
mariborskih kleti. Prostor definira t. i. eka kapa ki mu hkrati
daje specifino identiteto. Klub KGB je prostor dogodkov in
sreevanja skozi vse leto, a e posebej aktivno zaivi v asu Festivala
Lent, ko postane eno izmed uradnih festivalskih prizori.vir:
www.klub-kgb.si
-
13mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
NATEAJ: EPK - REKA DRAVA 2012SKLOP 3 (NOVA UMETNOSTNA GALERIJA
MARIBOR)
Mesto Maribor bo leta 2012 Evropska prestolnica kulture (v
nadaljnjem besedilu EPK). To leto mesto vidi kot prilonost, da
prikae svoj kulturni utrip in razvoj. V okviru priprav na leto 2012
je Mestna obina Maribor pripravila scenarij prostorskega razvoja
Evropske prestolnice kulture 2012. Scenarij postavlja v ospredje
obmoje reke Drave kot osrednjega prostora prostorskega razvoja
mesta. Prostorski scenarij pokriva obmoje starega mestnega jedra
ter nabreja Drave v mestnem srediu.Prostor reke Drave predstavlja
izjemen razvojni potencial urbane strukture mesta. Doslej e ni bil
nikoli celovito obravnavan. Pozidave in ureditve prostora so se
reke vedno dotikale na razlinih segmentih, skladna in celovita
urbana podoba obreja in raba renega prostora pa e ni bila predmet
kompleksnega preoblikovanja.Zato je Mestna obina Maribor v
sodelovanju z Drutvom arhitektov Maribor in pod skrbstvom UIA ter
ZAPS razpisala mednarodni nateaj za urejanje prostora reke Drave v
osrednjem delu mesta, na podlagi katerega bi pridobili reitev
oziroma zasnove kljunega prizoria evropske kulturne prestolnice ter
urbane regeneracije mesta v naslednjih dvajsetih letih.18
IZHODIA ZA IZVEDBO MEDNARODNEGA NATEAJA CILJI, NAMEN IN PREDMET
NATEAJA
Cilj mednarodnega nateaja EPK - Reka Drava 2012 je bil
pridobitev reitev funkcionalnega ter oblikovnega preurejanja
mestnega prostora ob reki DraviNamen nateaja je bil pridobiti:
najustrezneji predlog celovite idejne reitve ureditve naravnega
obreja reke Drave med Vodnim in Sodnim stolpom na levem bregu in
naravnega obreja reke v obmoju med Studenko brvjo in eleznikim
mostom na desnem bregu (Sklop 1), najustreznejo idejno reitev pe in
kolesarske brvi med Lentom in Taborskim nabrejem (Sklop 2)
najustreznejo idejno projektno reitev za novo stavbo Umetnostne
galerije Maribor (Sklop 3).
Predmet nateaja je bil izdelava idejnih oziroma
idejno-projektnih arhitekturnih, arhitektno-konstrukcijskih in
prostorsko-krajinskih reitev za vse tri natete sklope, ki se
posredno ali neposredno navezujejo na reko Dravo v Mariboru.18
Organigram nove umetnostne galerije, kot je bil zastavljen v
nateajnem gradivu iz leta 2010.
-
14mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Konni rezultat tridnevnega iriranja na podlagi anonimnega
glasovanja irije je podelitev prvega mesta elaboratu z delovno ifro
181/III. irija je bila mnenja, da je to projekt, ki bi Mariboru
lahko zagotovil kulturno sredie oz. sporoilo, ki bo elegantno,
izvedljivo ter bo delovalo uspeno.
Predlagana oblika je natanno zasnovana, dobro umeena in
uravnoteena. Posebej to velja v smislu urbanih prostorov, saj poleg
otrokega muzeja predvideva zavarovano otroko igrie, ki ima podobo
parka. K temu doda e knjinico oz. kreativne delavnice in studie, ki
poivijo transverzalno ulico, kot tudi veliastno teraso (mestno
dnevno sobo), ki je obrnjena proti panorami reke Drave.
Te subtilne, prefinjene in izredno logine mestne reitve pa
dopolnjujeta dva prostora, namenjena razlinim prireditvam.
Postavljena sta na vogalih in poivljata okolico. Govora je o veliki
predavalnici na severozahodu in arhitekturnem srediu na jugovzhodu.
Mestno ivljenje oz. ljudje se lahko spontano premikajo iz zunanjih
prostorov v dobro zasnovan, zelo prezenten in privlaen sprejemni
prostor.
V zgornjih dveh nadstropjih so razstavni prostori, kjer je
predvidenih est predelov za stalne razstave. Nepretrganost
prostorov ponuja razlina okolja in monosti za razline postavitve in
obasne razstave. Celoten zgornji razstavni volumen ograjujejo po
besedah avtorjev vitki stenski trami. Zadnji del teh sten je
ortogonalen, uglajen in se sklada z mestnim videzom. V delu,
obrnjenem proti reki, so stene zaznamovane s senzualnimi linijami
oz. dinaminimi in privlanimi arhitekturnimi valovi.
Zaradi premiljeno postavljenih oken na vogalih so specifine
prostorske povezave med galerijskimi prostori in mestom e bolj
oitne. To avtorja ustrezno poimenujeta oz. definirata kot
introvertirane in ekstrovertirane prostore. Organizacija muzeja
SKLOP 3: 1. NAGRADA (avtorja: TAMS LVAI, GNES JSZAI; sodelavci:
JZSEF RVA, FERENC HAASZ; Madarska)
je prostorsko bogata in obenem natanno in profesionalno
nartovana, tako z vidika osvetlitve kot tudi stalnih in obasnih
razstav.Elaborat ponuja odgovor na vpraanje o imidu in sporoilu, o
katerem se je veliko razpravljalo. Predstavlja enotno izoblikovan
volumen z elegantno oblikovanim enotnim, belim, uglajenim,
smolnatim ometom; s fasado, ki odseva svetlobo (kot mokra koa). Ta
enostavna, skoraj ikonina enotnost, ki lei nad ivahnim in
transparentnim spodnjim delom Nove UGM, za mesto pomeni nekaj
pomembnega in edinstvenega.
Z vidika zelo pomembnega vpraanja varstva dediine, v povezavi z
okolikimi novejimi in starejimi zgradbami, je projekt, ki na
najviji toki meri 19,40 m, med vsemi elaborati eden izmed najnijih
in najbolj solidarnih. Kljub temu irija priporoa, da se preveri
monost znianja strene silhuete (znia/priostri/nagne) proti
jugovzhodnemu vogalu. To zmanjanje galerijskega zranega prostora
nad arhitekturnim srediem bi bolj odsevalo tamkajnjo mestno
topografijo in e izboljalo to spotljivo in zelo elegantno
zasnovo.
irija zelo priporoa realizacijo tega projekta, ker ima zgradba
visoko arhitekturno vrednost in je najprimerneja za izgradnjo, ne
le z ozirom na dejstvo, da bo simbol Maribora kot prestolnice
kulture, temve tudi, ker bo dolgorono obogatila ivljenje ljudi in
bo zagotovila vejo mednarodno pomembnost mesta.18
vir vseh fotografij na strani: Zakljuno poroilo mednarodnega,
javnega, anonimnega, idejno-projektnega, enostopenjskega
arhitekturnega nateaja EPK - REKA DRAVA 2012; MOM (Mestna obina
Maribor) in DAM (Drutvo arhitektov Maribor); marec 2010
-
15mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
NATEAJ: UREDITEV IREGA OBMOJA GLAVNEGA TRGA V MARIBORU TER
PAVILJON STARI PERON
Ureditev irega obmoja Glavnega trga v Mariboru je projekt, s
katerim naj bi bodoa Evropska prestolnica kulture prenovila
osrednji mestni javni prostor na nain, da bi ponovno postal sredie
druabnega, poslovnega in druganega urbanega utripa.Projekt ponuja
monost, da bi mariborsko mestno sredie spet lahko doivljali kot
skladno zgodovinsko urbanistino celoto, kjer se sreujejo pomembne
mestne ulice in kjer obstaja pestra ponudba oskrbe, storitev in
drugih dejavnosti. Osnova tega projekta je reitev prometnih poti
tako, da bo v obmoju trga omogoeno sobivanje pecev, kolesarjev in
motoriziranega prometa. To pomeni, da bo veliko veji dele povrin
odmerjen pecem in kolesarjem. Zaradi druganih ureditev trga in ulic
bodo vozniki avtomobilov prisiljeni prilagoditi hitrost vonje
hitrosti pecev. Pomemben namen prostorske preureditve je okrepitev
obstojeih ter odpiranje novih prehodov znotraj historinega mesta.S
prenovo trga lahko Maribor stori pomemben korak v smeri bolj
trajnostnega urbanega razvoja. Prenova obmoja po nagrajenih reitvah
obeta vrnitev javnega ivljenja na ulice, izboljanje bivanjske
kakovosti (predvsem na Koroki cesti) in vejo privlanost prostora za
trgovske in poslovne dejavnosti v srediu mesta. Glavni trg na ta
nain lahko ponovno postane generator mestotvornosti. Izvedba
rezultatov nateaja za celovito ureditev trga lahko veliko doprinese
meanom. Prostor, ki ga uporabljajo na poteh po svojih vsakodnevnih
opravkih bo urejen, gibanje po trgu bo varneje in lagodneje. Z novo
opremo in ozelenitivijo bosta Koroka cesta ter Ulica kneza Koclja
postali privlaneji za hojo, kolesarjenje in zadrevanje. V kolikor
bo mestna uprava v Mariboru priela z izvedbo projektov prenove
javnih prostorov, bi projekt za Glavni trg moral biti med prvimi,
da se uresnii.Nateaj je prikazal dokaj poenoten pristop k urejanju
osrednjih mestnih javnih prostorov. Veina udeleencev nateaja je z
veliko tudioznosti pristopila k vpraanjem preureditve prometa in si
prizadevala Glavni trg ponovno vzpostaviti predvsem kot socialni
prostor. Predlogi arhitektov so prikazali, da imajo
UVOD
prostori, kot je Glavni trg, kakovosti in potenciale, ki so
obstojei in jih je s pravilno usmerjenimi in neradikalnimi posegi
potrebno samo prebuditi in posodobiti.Ocenjevalna komisija je imela
teko nalogo z izbiro projekta, ki bi predlagal najugodneje reitve v
vseh prostorskih sklopih, ponudil funkcionalne odgovore na prometna
vpraanja in upoteval zgodovinski kontekst trga z navezavami na
javne prostore v neposredni soseini. Za osrednjo ploskev Glavnega
trga je ocenjevalna komisija kot primerneje ocenjevala reitve, ki
prostor puajo odprt, ohranjajo poglede na proelja, urbano opremo
razporejajo po obodu, tlak obravnavajo kot preprogo, na katero
postavijo zahtevane elemente opreme. Pri tem se je zavzemala za
reitve, ki predlagajo zadrano oblikovanje urbane opreme in
nevtralne materiale. Osvetlitev trga naj bi bila izvedena s
svetili, ki kot urbana oprema ne izstopajo. Na vzhodni strani trga,
v obmoju starega perona, je kot pozitiven doprinos prepoznala
reitve, ki predlagajo prestavitev in preoblikovanje prometnice med
Glavnim mostom in Ulico kneza Koclja, tako da umirjajo promet in
omogoajo povezovanje odprtega prostora in parterja v zgradbah na
obodu trga. Za Koroko cesto in Ulico kneza Koclja je kot
kakovostneje obravnavala reitve, ki so ulini prostor oblikovale
tudi kot socialni prostor, z razlinimi mikroambienti, dodatnimi
programi in ozelenitvijo. Ocenjevalna komisija je ob analizi in
primerjavi elaboratov ugotovila, da noben od elaboratov ne izkazuje
enako kakovostnih reitev v vseh prostorskih sklopih in na vseh
nivojih. Zato se je odloila, da na nateaju ne podeli prve nagrade.
Drugo in dve tretji nagradi je podelila za specifine kakovosti
elaboratov.Nateaj je bil kljub temu pomemben, ker je prikazal, da v
prvem planu pri preurejanju javnih povrin v zgodovinskem srediu
Maribora mora imeti prednost razumevanje prostora, njegove
strukture, materialnosti in zgodovine, prehodnosti in potreb ljudi,
ki sredie mesta vsakodnevno uporabljajo. Temu bi moralo slediti in
se podrejati razporejanje in oblikovanje opreme ter izbira
gradiv.19
Glavni trg okrog leta 1931.vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond
ZUM, TE 2/65, 3/14, 4/97
-
16mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Svoje vodilno zamisel o nujni rekonstrukciji podaljanega
Glavnega trga v prvotno obliko lijakastega trga razvijajo avtorji
iz dobrega poznavanja morfogeneze nateajnega obmoja. lenitev
obmoja, ki jo predlagajo, naj povrne trgu izvirno merilo in
proporcije prostora. Avtorji razvijajo celovito potezo ureditev
javnega prostora v sosledju: park trg ulica. Razlinemu znaaju in
oblikam treh prostorov prirejajo ureditve, ki poudarjajo mozaik z
vegetacijo in kioski izpolnjenega volumna parka na vzhodni ploadi
Starega perona, praznino osrednje ploskve Glavnega trga in
razpotegnjen prostor Koroke ceste. Poleg osrednje poteze namenjajo
posebno pozornost prehodom iz smeri Svetozarevske in idovskega trga
proti Glavnemu trgu.Glavni trg naj po tem predlogu postane osrednja
sekvenca na doivljajski poti preko trga v vzdolni smeri. V vzorcu
tlakovanja avtorji zarisujejo tudi prehode v prenih smereh po obeh
robovih trga proti Lentu. V zasnovi prometa predlagajo prestavitev
povezave Svetozarevska Glavni most proti junemu obodu in na ta nain
oblikujejo bolj enovit prostor parka, ki tako prehaja neposredno v
prostor Glavnega trga. Temu sledi tudi primerna ureditev vodenja
prometa po Koroki cesti, ki ukinja obstojee kroie. Avtorji dajejo
prednost hoji in javnemu prevozu ter predvidevajo postopno
omejevanje in izloanje motornega prometa iz obmoja.
Predlagana prestavitev obstojeega vozia na juno stran nekdanjega
avtobusnega perona umirja hitrost in poveuje prometno varnost v
soitju vozil, peev in kolesarjev, ki v vseh smereh prekajo trg.
Zato so prometne povrine pecev in vozil loene s tlaki in konfini.
Program paviljona v parku je razbit v sklop ve manjih, modularnih
kioskov pod enotno oblikovano pergolo iz betonskih elementov. V
smislu umirjanja motornega prometa na skupni prometni povrini je
reeno tudi enojno prikljuevanje enosmerne Koroke ceste na dvosmerni
Glavni trg. K bolji prehodnosti prostora sodi tudi predlagana
povezava Gosposke ulice preko novega stopnia pod obokom Starega
mostu z Dravsko ulico.
2.NAGRADA (avtorji: doc. Bogdan Reichenberg, Gregor Reichenberg,
Sao Rek; s sodelavci)
Predlagana zasnova omogoa postopno prenovo in preurejanje
celotnega obmoja po delih in v zaokroenih gradbenih fazah skozi
dalje obdobje. Zasnova treh razlinih prostorov odpira tudi monosti
za dodatno obeleje zaetka in konca poteze, e posebej Korokih vrat
in nekdanjih vodnjakov na obeh straneh trga. Prav tako je mogoe v
okviru ureditve parka visoko raslo obstojee drevje dopolniti z
gosto nijo zasaditvijo. Sicer enovito, vendar preve pisano
tlakovanje osrednje ploadi trga je v nasprotju z raznoliko in
barvito arhitekturo stavb v obodu trga. Prav tako je vzorec robov
talne preproge trga v obliki zebre nepotreben okras sicer enotne
teksture tlaka. Po drugi strani sta talna in krajinska ureditev
Koroke ceste preve enolini, ko se bolj naslanjata na os ceste kot
na oblikovanje mikro ambientov.
Fasado stavbe Elektro Maribor dopolnijo avtorji z razlinimi
zasloni in mreo prikazovalnikov za oglaevanje javnih
sporoil.Ocenjevalna komisija je soglasno ocenila, da je predlagana
reitev od vseh nateajnih reitev najbolj celovito zasnovana in
dosledno izpeljana. Manj primerne so po mnenju irije prikazane
oblikovalske reitve talnih ureditev, ki so preve barvite in
naglaene z ozirom na predpostavljeno nevtralno podobo, ki naj
postavlja v ospredje prostorske uinke razlinih ambientov in
zgodovinske stavbe v arhitekturno raznolikem obodu obmoja. Preve
vpadljiva je tudi oblika sicer inovativno reenih nagubanih povrin
za posedanje. Za historini znaaj trga je neprimerna tudi osvetlitev
ploadi trga z obeh krajih stranic, ki ju zaslanjajo moni okvirji in
odsevne povrine reflektorskih svetilk, ki preglasijo znaaj trga.
Kljub navedenim pomanjkljivostim je ocenjevalna komisija ugotovila,
da je predlagano zasnovo prav zaradi njene prostorske celovitosti
mogoe oblikovati z bolj zadranimi ureditvami in vtis prostora
izpopolniti. Na osnovi teh ugotovitev je ocenjevalna komisija
najbolj celovito reenemu nateajnemu predlogu prisodila drugo
nagrado.20
Situacija in shema prometne ureditve Glavnega trga in Koroke
ceste, kot jo predlaga 2.nagrajeni elaborat. vir:
http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=45
Prostorska prikaza ureditve Glavnega trga.vir:
http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=45
-
17mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
PRIMERI DOBRE PRAKSE
Predstavljeni so primeri raznolikih galerij in muzejev, za
katere menim, da lahko prispevajo h kvaliteti in razumevanju
diplomske naloge. Pri tem gre za iskanje namigov in konkretnih
primerov realizirane arhitekturne prakse, ki jih je za preveritev
mono prenesti v idejno-programsko shemo obravnavanega obmoja.
-
18mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
LOUISIANA MUSEUM OF MODERN ART
Mojstrovina danskega modernizma
Ideja, ki Louisiana Museum of Modern Art umea med mojstrovine
danske modernistine arhitekture, je v konceptu povezovanja
arhitekture z naravo in umetnostjo. Arhitektoma je bila leta 1958
zaupana zasnova muzeja moderne umetnosti okoli obstojee vile iz
leta 1856, kjer se razprostira park, s prelepimi pogledi na morje.
Tako je kompleks muzeja moderne umetnosti rasel vse od leta 1958 do
leta 1998, ko je bil dodan zadnji aneks. Eden kljunih je v letu
1976 dodana koncertna dvorana.Arhitekta sta k nalogi pristopila
premiljeno, zadrano, upotevajo kontekst parka v okolici vile, kamor
sta umestila svojo intervencijo. Tako je nova arhitektura
kontekstualna, ne da bi ob tem izpadla ibka; sodobna in mona, a ne
preglasi umetnosti, ki ji je namenjena; sofisticirana v svoji
razporeditvi in upotevanju danih pogojev. Arhitektura muzeja slovi
po diskretnih paviljonih, povezanih s transparentnimi koridorji, ki
ustvarjajo nenehno interakcijo med prostori zunaj/znotraj, med
deli, razstavljenimi v paviljonih in v parku skulptur, ki obdaja
muzej.Pot obiskovalca se zane v vili, kjer ga pozdravi toplo,
skoraj domae vzduje. Od tu se v eni etai nadaljuje pot skozi
kasneje raziritve muzeja, kjer se povsem prilagojeno merilu loveka
vse do morja vije pokrita pot skozi park, ki povezuje posamezne
razstavne prostore.Muzej je s svojim nenehnim irjenjem vse do leta
1998 ves as sledil ambicijam in novim prostorsko-tehninim potrebam
institucije. Gre za primer smiselne fazne gradnje, pri kateri
stavba raste skladno s potrebami svojih uporabnikov.Louisiana je
danes muzej in hia kulture hkrati: kot prostor igre in uenja skozi
umetnost za najmlaje, prostor socialnega sreevanja in razprav
izpolnjuje svojo vlogo v kulturni krajini irega prostora. Muzej je
znan po svoji ivosti, saj s svojim domaim vzdujem, prilagojenim
merilu loveka, odprtostjo parka, gostoljubnostjo kavarne in
tevilnimi veernimi dogodki v koncertni dvorani obiskovalce pritegne
in zadri.
Pogled iz parka skulptur in zastekljena pot skozi galerijo.
Povezava med galerijo in parkom je neposredna.vir:
http://birdsofoh.blogspot.com/2010_06_01_archive.html
Lokacija: Humelbaek, DanskaArhitekti: Jrgen Bo & Vilhelm
WohlertLeto gradnje: 1958 2006
Shematski prikaz galerije v parku.vir: www.louisiana-dk/dk
Pogled iz enega od razstavnih prostorov proti parku
skulptur.vir:
http://birdsofoh.blogspot.com/2010_06_01_archive.html
-
19mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
FNF HFE
Mestna etrt za 21. Stoletje
HypoVereinsbank je leta 1994 razpisala ambiciozen nateaj, ki je
predvideval transformacijo celotnega mestnega kareja v centru
Mnchna. Zmagovalna shema arhitektov Herzog & de Meuron je sprva
predvidevala ruenje vsega povojnega mestnega tkiva, a so kasneje ta
koncept prilagodili: tako je bila navzven transformirana le ena
izmed fasad proti coni za pece. Kompleks je bil konan v letu 2003.V
nasprotju z zadranostjo navzven se obiskovalcu v notranjosti odpre
povsem nov, nepoznan, a prijeten ambient. Razdeljen je v sekvence
petih dvori (od tod tudi ime Fnf Hfe), ki jih povezujejo poti, na
katere se v parterju in prvem nadstropju odpirajo trgovine in
kavarne. Rezultat je harmonino sobivanje zgodovinskega tkiva in
sodobne arhitekture. Dragocena dvoria in nenavadne pasae odraajo
vzvienost mnchenskega mestnega vrvea.Glavna atrakcija notranjosti
je 14 metrov visoka centralna Salvatorpassage, nad katero so obeene
rastline plezalke, ki ustvarjajo nekakne visee vrtove.Vsa dvoria in
pasae zaznamuje prostornost in raznolikost: ustvarjeni so prostori,
kamor obiskovalec ne pride samo nakupovat. Postanejo tudi prostori
druenja in zadrevanja. Bogata zazelenitev dvori in pasa skozi vse
leto odseva naravne barve, ki se spreminjajo z letnimi asi, esar
obiskovalec v centru mesta ne priakuje.Program obsega 17.500m
trgovin in kavarn, 24.500m pisarnikih povrin, prireditveno dvorano
veliko 3.200m in 26 stanovanjskih enot v skupni izmeri priblino
3.300m. Gre torej za sodoben hibrid (v stari lupini) v skupni
izmeri okoli 48.000m. Mestni kare tako postane edinstvena meanica
trgovine in kulture, gastronomije in arhitekture, dela in bivanja
prostor doivetij, kot jih definira Fnf Hfe.S prenovo celotnega
kareja je tako arhitektom uspelo zgodovinsko mestno tkivo
preobraziti za 21. stoletje. e ve: na notranjih dvoriih, torej tam,
kjer nihe ne bi priakoval, so mu dodali dodano vrednost, ki
definira identiteto izgrajenega kompleksa.
Lokacija: Mnchen, NemijaArhitekti: Herzog & de Meuron, Ivano
Gianola, Hilmer & SattlerLeto gradnje: 1994 2003
Shematski tloris predelanega mestnega kareja s povdarjenimi
glavnimi pasaami.
vir: www.fuenfhoefe.de/en
Pogled proti enemu od izhodov v cono za pece. Vijolino okno
namiguje na prisotnost neesa novega v notranjosti.vir:
http://v2.lscache7.c.bigcache.googleapis.com/static.panoramio.com/photos/original/4766079.jpg
Salvatorpassage s svojimi viseimi vrtovi ustvarja specifino
dvorino atmosfero.vir:
http://v23.lscache4.c.bigcache.googleapis.com/static.panoramio.com/photos/original/4368371.jpg
-
20mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
GOETZ COLLECTION
Paviljon v parku
Zgradba zasnovana za privatno zbirko sodobne umetnosti v Mnchnu,
velja za enega prvih pravih primerov minimalistine muzejske
arhitekture. Postala je ikona, kjer je vse zreducirano na neobhodno
potrebno.Urbanistini pogoji so arhitektom narekovali najvijo viino
nove stavbe. Da bi zadostili potrebam naronika, je bilo treba enega
od dveh razstavnih prostorov vkopati v zemljo, pri tem pa
obiskovalcu niso eleli vzbuditi obutka, da je v kleti: tako sta
nastala dva skoraj identina razstavna prostora, od zgoraj
osvetljena skozi mat zasteklitev. Obiskovalec tako izgubi obutek za
prostor, saj od znotraj teko razloi, v kateri etai se dejansko
nahaja. Tukaj gre za popoln odmik od okolice. Notranji prostor
galerije je white-cube v pravem pomenu besede.Specifini urbanistini
pogoji in dejstvo, da gre za privatno galerijo minimalnih dimenzij
(v primerjavi z nekaterimi vejimi), so generirali reitev arhitektov
Herzog & de Meuron. Pri tem arhitekti sami povdarjajo, da v
svoji realizaciji ne vidijo prototipa muzeja prihodnosti in da je
redukcija na neobhodno potrebno mona zgolj zaradi majhnosti
dimenzij obravnavanega volumna in programa. Verjamejo, da podobna
reitev v primeru vejega objekta ne bi delovala enako
uinkovito.Hkrati pa Goetz Collection lahko slui kot primer
samostojeega paviljonskega tipa galerije. Lahko je zgolj eden v
seriji razstavnih prostorov neke veje institucije (npr. UGM).
Lokacija: Mnchen, NemijaArhitekti: Herzog & de MeuronLeto
gradnje: 1993
Pogled na stopnie iz kleti.vir:
http://people.seas.harvard.edu/~jones/lab_arch/H_and_dM/goetz.html
Konstrukcijski model.vir:
http://people.seas.harvard.edu/~jones/lab_arch/H_and_dM/goetz.html
Pogled na pavilijon iz parka.vir:
http://en.wikipedia.org/wiki/File:Goetz_Collection_Munich_3.jpg
-
21mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
GUGGENHEIM MUSEUM
Skulptura za umetnost
Frank O. Gehry in fundacija Guggenheim sta za svoj novi muzej
izbrala na prvi pogled zelo nenavadno in zapleteno lokacijo ob reki
Nervion v mestu Bilbao na severu panije; na mestu, kjer reka naredi
irok ovinek in jo prekata vepasovna hitra cesta in tovorna
eleznica, kjer se novi del mesta nahaja v zaledju muzeja, na vijem
nivoju brez dostopa do bregov reke.Gehry z zanj danes prepoznavnim
skulpturalnim pristopom vse slabosti izbrane lokacije integrira v
zgradbo, za katero se zdi, da je na mestu eksplodirala v
zmagoslavno vez med reko in mestom nad njo. Muzej raste iz jasno
definirane kamnite baze iz travertina, ki se razliva v stopnia,
manje trge. Iz nje se dvigajo nepravilni volumni, odeti v koo iz
titanovih plo, ki enakomerno prekriva zaobljene in ostre robove
skulpturalne forme. Zgradba se s svojim signalnim stolpom priblia
in objame most hitre ceste. V dekonstruktivistinem slogu je nosilna
jeklena konstrukcija nepravilnih form na ve mestih puena gola.
Proti novemu delu mesta se zgradba obraa s pravilnim pravokotnim in
ovalnim volumnom iz travertina, ki nagovarjata pravilno karejsko
zidavo v zaledju.V notranjosti je glavna atrakcija muzeja 50 metrov
visok centralni atrij, ki ga obiskovalec zaradi dimezij, v nebo
segajoih podpor in dvignjenih hodnikov za nepravilnimi steklenimi
povrinami teko povsem dojame. Iz centralnega atrija se odcepljajo
tri krila razstavnih prostorov, ki ponujajo monosti razlinih
postavitev.Zdi se, da je arhitekturna izkunja v veini razstavnih
prostorov nekoliko premona za tam razstavljeno umetnost. Izjema so
klasini, pravokotno zasnovani in od zgoraj osvetljeni galerijski
prostori.Tukaj bi bolj kot sam muzej izpostavil predvsem stalie, ki
ga Gehry pri tem zavzema: umetniki (in s tem umetnina) elijo
zasedati pomembno mesto na mentalnem zemljevidu mesta. Zato mora
biti zgradba sama pomembna za skupnost. Po pomembnosti mora
kljubovati npr. sodiu, knjinici, koncertni dvorani ... V kolikor v
tem ne uspe, je drugorazredna in tako del vrednosti izgubi tudi
njena vsebina.
Lokacija: Bilbao, panijaArhitekt: Frank O. GehryLeto gradnje:
1993 - 1997
Situacija Guggenheimovega muzeja ob reki Nervion v Bilbau. vir:
http://4.bp.blogspot.com/_EvQey2cAC-s/TKwjdTdcYuI/AAAAAAAAAgM/
ev0ZaI9nXXQ/s1600/layout.png
Centralni atrij.vir:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/55/Guggenheim_Museum_interior%2C_Bilbao%2C_July_2010_%2804%29.JPG
-
22mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
MODERNA AND ARKITEKTUR MUSEET
Nevidni muzej
Lahko bi dejali da gre za popolno nasprotje Guggenheima v
Bilbau. Moneo iz muzeja ne poskua narediti templja, niti s prvim
vtisom ne poskua pokazati moi arhitekture. Dvojni muzej (muzej
moderne umetnosti in arhitekturni muzej) je s svojimi 19.500m
uporabnih povrin in dolino 250m skoraj skrit na vrhu otoka
Skeppsholmen v Stockholmu, ki je vasih sluil kot mornarika baza.
Arhitekt otoku ne poskua dominirati, pa pa s svojo intervencijo
poudarja kvalitete obstojeega prostora.Hia s svojim ponavljanjem
svetlobnikov nad posameznimi galerijskimi prostori nadaljuje del
tovarnike atmosfere, ki je bila del otoka.Os muzeja tvori 100
metrov dolg hodnik, skozi katerega obiskovalec dostopa do skupno 19
razstavnih prostorov.
Lokacija: Stockholm, vedskaArhitekt: Jose Rafael Moneo
VallesLeto gradnje: 1991, 1995 - 1997
Longitudinalni prerez in situacija. vir: Mack, G.; Art Museums
Into the 21st Century, Birkhuser, 1999
Pogled na otok Skeppsholmen. vir: Mack, G.; Art Museums Into the
21st Century, Birkhuser, 1999
-
23mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Pri umeanju omenjenega programa v staro mestno tkivo Maribora se
bom omejil na oba kareja, ki ju od severa proti jugu omejujejo
Oronova ulica, Koroka cesta in Vojaniki trg, ter od vzhoda proti
zahodu Potna ulica, iki prehod in mariborska trnica oz. linija
nekdanjega mariborskega obzidja. K temu dodajam e kompleks ikega
dvora, Minoritske cerkve in nekdanjih obrtnikih lop ob junem robu
Vojanike ulice oz. Vojanikega trga.
Izbrano obmoje prepoznavam kot enega najbolj degradiranih obmoij
strogega mestnega jedra Maribora z veliko historino vrednostjo. Na
zahodni strani je obmoje definirano z nekdanjo obrambno linijo
mesta, mestnim obzidjem, skozi katerega v mesto vstopa Koroka ulica
(nekdanja Koroka vrata), ki je izgubila svoj nekdanji sloves mestne
promenade. A e preden je zaslovela kot promenada, je pomembno vlogo
v mestu zasedal dananji Vojaniki trg. Bil je pomembno trno sredie
mesta, povezava med pristanom (takratnim renim pristaniem) in
Korokimi vrati, skozi katera je blago nadaljevalo svojo pot proti
konnemu potroniku. Glavna trna povrina mesta je danes preseljena ob
nekdanje mestno obzidje, na novo urejeno mariborsko trnico, ki
preko povezave, ustvarjene leta 1897, ko so podrli del obzidja in
zasuli jarek pred njim, komunicira z Vojanikim trgom.
Na zahodu v obmoje obdelave vstopa osrednji mariborski trg
Glavni trg, ki je preko Potne ulice povezan s Slomkovim trgom. Prav
Potna ulica je danes pravzaprav edina ulica v obmoju obdelave, ki
je svojim programom (v glavnem gostinski, z nekaj izjemami) in
urejenostjo mamljiva za obiskovalca mesta. Koroka ulica je danes v
glavnem prometnica, ki s svojimi ozkimi ploniki, zapuenimi hiami in
neurejenim izgledom deluje odbijajoe.
Podobna je zgodba Gospejne ulice, ki s svojo ozkostjo in
neurejenostjo, predvsem pa popolnim programskim mrtvilom, danes ne
more konkurirati ponudbi v mestu. Ob veernih urah tako postaja
javno stranie in mrana cona mesta.
Povezava Vojaniki trg Pristanika ulica je bila leta 1897
urejena, da se olaja prevoz s starega mosta (ki je takrat Dravo
prekal na nivoju Lenta) na Koroko cesto. Pri tem je bil podrt del
mestnega obzidja in zasut del jarka pred njim.vir: Pokrajinski
arhiv Maribor, fond ZUM, TE 2/65, 3/14, 4/97
Razglednica iz leta 1901. Pogled s Koroke ceste proti Glavnemu
trgu. Mo je slutiti nekdanji sloves Koroke ceste kot mestne
promenade.vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZBIRKA FOTOGRAFIJ IN
RAZGLEDNIC, inv.12054
Ptujski peharji in mesarji na Vojanikem trgu. Poslopje nekdanjih
lop na levi je e intaktno.vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZUM,
TE 2/65, 3/14, 4/97
Z izbiro obmoja obravnave elim prispevati k pestreji mestni
ponudbi in zdravljenju mesta od znotraj, z umeanjem novih programov
v obstojee tkivo in odpiranjem novih povezav, ki bodo programsko
mamljive in za uporabnika mestnega prostora zastavljene
funkcionalno.
EVROPA vs. SLOVENIJA MARIBOR vs. OBMOJE OBDELAVE OBMOJE
OBDELAVE400m
DRAVA
MARIBOR
GLAVNI TRG
DRAVA
SLOVENIJA
20km1000km 100mSLOVENIJA vs. MARIBOR
DEFINICIJA OBRAVNAVANEGA OBMOJA
-
24mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
OBMOJE OBDELAVE SKOZI ZGODOVINO
Paul Schlosser: rekonstrukcija urbanega stanja mesta iz leta
1789.vir: Konservatorski nart za stavbo Koroka 26, Zavod za varstvo
kulturne dediine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007
E. Engelhart: nart mesta iz leta 1913.vir: Konservatorski nart
za stavbo Koroka 26, Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije,
OE Maribor, Oktober 2007
Franciscejska katastrska karta iz leta 1824vir: Konservatorski
nart za stavbo Koroka 26, Zavod za varstvo kulturne dediine
Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007
Kataster iz leta 1830.vir: Konservatorski nart za stavbo Koroka
26, Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, OE Maribor,
Oktober 2007
-
25mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
ANALIZE IREGA OBMOJA
Predstavljene so analize irega centra mesta Maribor v odnosu do
obravnavanega obmoja:
OBMOJE OBDELAVE IN SREDNJEVEKO OBZIDJE
MESTNI TRGI
KLJUNE ULICE
KULTURNO-ZGODOVINSKI POUDARKI V MESTU
PROMETNA UREDITEV IN PREHODNOST KAREJEV
S pojasnili in komentarji
-
26mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Maribor je mestno obzidje dobil v 13. stoletju. Pod vodstvom
italijanskih arhitektov Domenica in Andrea dellAllio so ga v 16.
stoletju e dodatno utrdili.
Ob koncu 18. in v zaetku 19. stoletja so obzidje zaeli
odstranjevati. Danes so ohranjeni tirje stolpi:
Vodni stolp zgrajen l.1555 kot renesanna peterokotna bastija
Sodni stolp izvira iz 14. stoletja, a je bil l.1540 na novo
pozidan in pokrit s stoasto streho idovski stolp zgrajen l.1465 na
mestu stareje straarnice
eligijev stolp zgrajen v letih 1460-65
Obmoje obdelave se tako nahaja v jugozahodnem vogalu nekdanjega
obzidja mesta in se s svojimi posegi dotika srednjeveke meje
Maribora.
OBMOJE OBDELAVE IN SREDNJEVEKO OBZIDJE
LINIJA NEKDANJEGA MESTNEGA OBZIDJA
OBMOJE OBDELAVE
OBMOJE ZNOTRAJ NEKDANJEGA OBZIDJA
Komentar
-
27mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
7
1
2
3
45
6
89
MESTNI TRGI
1 Trg generala Maistra2 Trg Svobode3 Grajski trg4 Trg Leona
tuklja5 Slomkov trg6 Rotovki trg7 Glavni trg8 Vojaniki trg9
Vodnikov trg
OBMOJE OBDELAVE
MESTNI TRGI
Pojasnilo
-
28mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
KLJUNE ULICE
Kljune ulice, ki so neposredno povezane z obmojem obdelave
so:
Koroka cesta danes glavna prometnica skozi obmoje, ki se
navezuje na glavni most. V obmoju med Glavnim trgom in kriiem s
Strossmayerjevo ulico je Koroka cesta zaradi gostega dvosmernega
prometa za peca neprivlana, saj ploniki s svojo minimalno irino na
mestih ne zadoajo za sreanje dveh pecev. K neprivlanosti ulice
prispeva tudi programsko mrtvilo, saj po veini zapuene hie v
pritliju ne ponujajo mestnega programa. Dananji obiskovalec mesta
si pravzaprav teko predstavlja, da je Koroka cesta (vasih Koroka
vrata) neko predstavljala glavno mestno promenado.
Strossmayerjeva ulica poteka po nekdanjem jarku, tik za
nekdanjim mestnim obzidjem. Je pomembna prometnica v smeri
sever-jug.
Oronova ulica se preko Strossmayerjeve nadaljuje v Smetanovo
ulico in predstavlja t. i. univerzitetno os, saj povezuje fakultete
na Smetanovi z rektoratom UM na Slomkovem trgu. Iz Oronove se
odpirajo vhodi v kare, ki bi lahko notranjost degradiranega obmoja
povezali z zanimivim programom univerze, knjinice in gledalia.
Potna ulica je danes pravzaprav edina ulica v obmoju obdelave,
ki je svojim programom (v glavnem gostinsko-trgovski) in
urejenostjo mamljiva za obiskovalca mesta.
Gospejna ulica s svojo ozkostjo in neurejenostjo, predvsem pa
popolnim programskim mrtvilom, danes ne more konkurirati ponudbi v
mestu. Ob veernih urah tako postaja javno stranie in mrana cona
mesta.
Vojanika ulica in Vojaniki trg: trg je bil pomembno trno sredie
mesta, povezava med pristanom (takratnim renim pristaniem) in
Korokimi vrati, skozi katera je blago nadaljevalo svojo pot proti
konnemu potroniku izven mesta. Vojanika ulica je sluila kot glavna
povezava med splavarskim pristanom in trgom. Danes je Vojaniki trg
namenjen parkiranju avtomobilov, delno pa se vanj ob vikendih
zajeda tudi mestna trnica.
OBMOJE OBDELAVE
Komentar
-
29mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
1 Mariborski grad (Pokrajinski muzej Maribor, leta gradnje od
1655 do 1843)2 Narodni dom3 Vodni stolp4 idovski stolp (Galerija
Stolp, Foto klub Maribor)5 Sinagoga6 Kuno znamenje7 Rotovka
knjinica (projekt v delu)8 Slomkova cerkev9 Potna palaa10 SNG
Maribor11 eligijev stolp12 Rektorat UM13 Univerzitetna knjinica14
Stanovanjska mestna palaa (iz 19. stol)15 Nekdanja cerkev
Marijinega oznanjenja (iz l.1766)16 Nekdanji samostan celestink (od
l.1760)17 Alojzijeva cerkev (iz l.1769)18 Hia stare trte in Stara
trta19 Minoritska cerkev20 Lutkovno gledalie (nekdanji minoritski
samostan, prvi ostanki iz 11. stol.)21 Sodni stolp22 Naskov dvorec
(sede EPK2012)23 Prva gimnazija24 Mestna obina Maribor
Z radialnima krogoma iz imaginarnega sredia nove UGM (torej na
njeni osi, Koroki cesti) je ponazorjena:
200 m obvladljivost obmoja obdelave za peca 500 m oddaljenost
oz. bolje reeno bliina drugih kulturnih poudarkov v mestu
2
1
8
10
1213
14
16
15 9
7
6
17
18
20
19
215 4
3
11
22
23
24 KULTURNO-ZGODOVINSKI POUDARKI V MESTU
Pojasnilo
POMEMBNEJI OBJEKT
OBMOJE OBDELAVE
-
30mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
PROMETNA UREDITEV IN PREHODNOST KAREJEV
Juna fasada nekdanjega samostana celestink v zaetku 20. stoletja
in danes.vir: Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, OE
Maribor, Konservatorski nart za prenovo Umetnostne galerije
Maribor, junij 2007
Iz sheme prometne ureditve je razvidna dvosmerna prometna
ureditev na Koroki cesti. e posebej v obmoju med Glavnim trgom in
kriiem s Strossmayerjevo ulico se oina ulice izkae kot pere
problem, ki vrhunec dosee tik pred kriiem, ko se stavba nekdanjega
samostana celestink povsem priblia cestiu. Zaradi tega je bilo
sredi 20. stoletja pritlije nekdanjega samostana na juni strani
izvotleno. Tako je nastal arkadni hodnik, ki nadomea manjkajoi
plonik.
Koroka cesta je z razvojem prometa izgubila kvalitete, ki jih je
neko imela: iz mestne promenade se je spremenila v lonico, ki deli
historino mesto na severni del in juni del, ki se spua k Dravi.
Danes je Koroka cesta ozka prometnica, ki s svojimi preozkimi
ploniki mestno trnico na nek nain odree od preostanka mesta (Glavni
trg, Slomkov trg, Potna ulica, Gosposka ulica ...). Posledino je to
vplivalo na nezmonost orientacije mestnega programa na ulico, kar
je povzroilo degradacijo in propad mestnega utripa na Koroki cesti,
kar neposredno vpliva na kvaliteto bivanja v obmoju obdelave.Z
uvedbo pe cone na Koroki cesti bo mestni program ponovno dobil
monost za svoj razvoj.Glede na velikost (predvsem) severnega kareja
znotraj obravnavanega obmoja je zaznati pomanjkanje prehodov skozi
oba kareja. Notranjost kareja bi z odpiranjem novih povezav tako
postala poljaven prostor, skozi katerega bo obiskovalec odkrival
nove aspekte mestnega ivljenja.
ENOSMERNI PROMET
DVOSMERNI PROMET
PREHOD SKOZI KARE
CONA ZA PECE
OBMOJE OBDELAVE
Komentar
-
31mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
ANALIZE OJEGA OBMOJA
Predstavljene so analize ojega obmoja obravnave:
SPOZNAVANJE Z OBMOJEM: FOTOGRAFIJE
ZAZNAVNA ANALIZA
PREHODI V KARE
ANALIZA VIINE POZIDAVE
PROGRAMSKA ANALIZA PRITLIJA
V RABI vs. ZAPUENO
S pojasnili in komentarji
-
32mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
SPOZNAVANJE Z OBMOJEM: FOTOGRAFIJE
1
2
39
43
18
1012
4845
19
17
1314
6 9
3
16
15
36
37
20
50m
28
30
31
27
22
24
29
38
45
8
7
11
44
46
21
23
47
25
42
40
3534
41
32
26
33
MESTO FOTOGRAFIRANJA*
* Vse fotografije na straneh 33 42 so iz osebnega
fotoarhiva!
-
33mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
1 2 3
64 5
-
34mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
7 8 9
121110
-
35mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
13 14
171615
-
36mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
18 19
20 21
-
37mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
2322
24 25 26 27
-
38mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
28 29 30
31 32 33
-
39mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
34 35 36
37
-
40mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
38 39 40 41
42
-
41mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
45
43
44
-
42mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
46 47
48
-
43mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
ZAZNAVNA ANALIZA
50m
MESTNI UTRIP
VOZLIE
DOMINANTE V PROSTORU
ZNAILNE VEDUTE
KARAKTERISTINI AMBIENT - ODPRTI PROSTORI
Komentar
Izpostavljenih je 7 karakteristinih ambientov: 1 Slomkov trg 2
Glavni trg 3 Koroka cesta 4 Vojaniki trg 5 Prostor pred dananjo UGM
6 Vodnikov trg (trnica) 7 Hia stare trte
V analizi zaznave mesta znotraj obmoja obdelave najbolj izstopa
Koroka ulica, kjer mestnega utripa praktino ni. Pravtako mestnega
utripa ni mo zaznati na Gospejni ulici, kjer razen parkiranih
avtomobilov ni zaslediti nikakrnega dogajanja.
Mirujoi promet je eden glavnih krivcev za mrtvilo, ki vlada na
Vojanikem trgu.
1
2
4
5
6
7
-
44mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
PREHODI V KARE
OBSTOJEI PREHODI V NOTRANJOST KAREJEV
50m
Komentar
Obilica podhodov shozi hie na dvoria le-teh, so me zvabila da
jih zanem raziskovati. Priprta vrata, trmanost podhodov in doloena
mera skrivnostnosti tem (pol) privatnim prostorom mesta dajejo prav
posebno noto. Kot je razvidno iz analize, je predvsem severni kare
prepreden s prehodi v noranjost kareja. Veina jih je tudi odprtih
in dostopnih.
Ena poglavitnih misli te naloge je prav izkorianje obstojeih
linkov med ulico in dvorii kot vstopnih tok v notranjost
karejev.
al se danes sprehod v notranjost kareja kona v ograji ali ob
razpadajoem pomonem objektu, a je mono slutiti razsenost praznega
(zelenega!) prostora v zaledju sklenjenga stavbnega niza.
Pogled v eno izmed tevilnih ozelenjenih dvori severnega kareja.
vir: osebni fotoarhiv
-
45mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
ANALIZA VIINE POZIDAVE
50m
P+M
P
P+1+M
P+2+M
P+3+M
P+4+M
ORIENTACIJA SLEPEGA ZIDU
VIINSKA DOMINANTA
Komentar
Z zvonikom visokim 57 metrov, je Stolna cerkev glavna viinska
dominanta v prostoru. Neko je v viino meril celo 76 metrov, a so ga
po udaru strele leta 1792 zniali za 19 metrov.
Na Slomkovem trgu s svojo viino in stavbno maso izstopa rektorat
UM, ki stoji vis--vis Stolne cerkve.
Na vojanikem trgu je glavna dominanta Minoritska cerkev.
Kot je razvidno iz analize, je veina obdelovanega obmoja nije
pozidave do P+1+M. Vendar pa se v severnem kareju nakazuje dvig
grajenega tkiva proti Potni ulici, kjer na njenih vogalih
dominirata najviji stavbi znotraj obmoja obdelave (do P+4+M): ena
proti Slomkovemu in ena proti Glavnemu trgu.
Posebej izpostavljen je preskok med najvijima stavbama ob Potni
ulici, kjer je stavbni niz prekinjen z do 3 nadstropja nijo
pozidavo, in ob Slomkovem trgu, kjer sosednja stavba potne palae z
ogromnim slepim zidom premoa razliko v viinskih gabaritih.
-
46mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
ZAPUENO
POMONI OBJEKT
POSLOVNO
TRGOVINA
GOSTINSKI LOKAL
OBRT
STANOVANJSKO
KULTURA
STORITVENE DEJAVNOSTI, DRUGO
50m
PROGRAMSKA ANALIZA PRITIJA
-
47mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
V obeh karejih prevladujejo zapuene stavbe, ki niso primerno
vzdrevane. Spodnja poenostavljena shema izpostavlja le zapuene
objekte, ki znotraj celotnega obmoja obdelave predstavljajo skoraj
52 % vse pozidane povrine!
ZAPUEN / PRAZEN OBJEKT
50m
Komentar
V RABI vs. ZAPUENO
SEVERNI KARE:47,6% (7605,7m2) od 15989,5m2
JUNI KARE:41,9% (1920,6m2) od 4583,0m2
IZVEN KAREJEV:100% (2291,81m2) od 2291,81m2
SKUPAJ OBMOJE OBDELAVE:51,7% (11818,0m2) od 22864,3m2* Vse
navedene kvadrature predstavljajo pozidano tlorisno povrino
objektov znotraj obmoja obdelave!
-
48mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
UGM
UMEANJE PROGRAMA V MESTO
Pri distribuciji programa v mestno tkivo je bila posebna
pozornost posveena vkljuevanju e prepoznanih lokacij, ki jih
definira trenutni program. Bodisi gre za stalne lokacije (npr. Klub
KGB, gostinske terase znotraj kareja), bodisi za zaasne (npr.
prizorie Jazz Lenta, Veerovega odra pred ikim dvorom), bodisi pa za
opuene lokacije (restavraciji Tri babe in Koper).
Na tak nain se obseen program nove Umetnostne galerije Maribor s
spremljevalnimi dejavnostmi na mehak nain povee z mestom, nov
program pa je tako vpet v obstojee dogajanje v mestu in ga samo e
dopolnjuje.
A nove tvorbe umetnostne galerije (ki zajemajo tako novogradnjo
kot preoblikovanje obstojeih objektov) v svoji pojavnosti ne smejo
biti zadrane! S spotovanjem tradicije in uporabo sodobnih
tehnologij mora nova umetnostna galerija vstopiti v mesto in
zaiveti z njim. Eno pomembnejih vlog pri tem igra vkljuitev
prebivalcev znotraj obmoja obdelave: namerno so namre pueni
posamezni otoki stanovanjske rabe. Na tak nain bo ohranjena
kontinuiteta identitete prostora, umetnostna galerija pa bo vpeta v
ivee okolje mestnega jedra, kot ga do sedaj ne poznamo.
GALERIJA RAZPADENA SVOJE SESTAVNE DELE
VPETA JE V OBSTOJEEMESTNO TKIVO
-
49mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Oronova ulica ima vlogo nekakne univerzitetne osi. Povezuje
namre Rektorat Univerze v Mariboru in kompleks tehninih fakultet na
Smetanovi ulici. Nanjo se pripenja tudi Univerzitetna knjinica
UM.
Z nizanjem univerzi sorodnih programov ob Gospejno ulico in
njeno nadaljevanje preko Koroke ceste skozi Minoritski prehod do
lutkovnega gledalia ustvarja drugo univerzitetno os.
V konnih tokah povezuje univerzitetno knjinico s centrom
kreativne industrije, vmes pa se nanjo pripenjajo akademije,
arhitekturni center, knjinica nove UGM, hia literature in lutkovna
akademija, ki je dolgorona elja Univerze v Mariboru.
Odpiranje Gospejne ulice in ustvarjanje vhoda vis--vis
univerzitetne knjinice je tako osmiljeno tudi v programskem
smislu.
Koroka cesta, ki obmoje umestitve nove Umetnostne galerije
Maribor razdeli na dva kareja, predstavlja programsko os novega
programa. Tako ve ni lonica v prostoru, ampak postane vezni len
dveh programov nove galerije.
Razlouje med dvema tipoma galerijskih prostorov: na jugu klasien
tip, namenjen stalni zbirki, in na severu paviljonski tip, namenjen
gostujoim razstavam ter instalacijam.
Juni kare poleg mestne dnevne sobe, prireditvenega prostora in
predavalnice, gosti tudi vso administracijo umetnostne
galerije.
DRUGA UNIVERZITETNA OS KOROKA CESTA: PROGRAMSKA OS NOVE UGM
UNIVERZITETNAKNJINICA UM
REKTORAT UM
KOROKA CESTA
FAKULTETE NA SMETANOVI
PROGRAMSKA OS NOVE UGM
LUTKOVNA AKADEMIJA=
LUTKOVNO GLEDALIEHIA LITERATURE
CENTER KREATIVNEINDUSTRIJE
KNJINICA UGM
AKADEMIJEARHITEKTURNI
CENTER
DRU
GA
UNIV
ERZI
TETN
A O
SPAVILJONI GOSTUJOIHRAZSTAV UGM
STALNA ZBIRKA UGM
SHEMA: Stalna zbirka in gostujoe razstave
SHEMA: Druga univerzitetna os.
-
50mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia
leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart
oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del
mesta
Nateajno nalogo UGM, kot je bila zastavljena v letu 2010,
dopolnjujem s programom akademij Univerze v Mariboru.
Akademije so umeene ob Oronovo ulico, v zdajnje prostore UGM.
Tako se navezujejo na t. i. univerzitetno os, ki povezuje fakultete
na Smetanovi ulici, Univerzitetno knjinico Maribor in Rektorat
Univerze v Mariboru. Skupni prostori (predavalnice, vhodna avla
...) so umeeni ob Oronovo ulico, medtem ko so ostali prostori
(delavnice, pisarne) umeeni v objekt nekdanjega samostana med
Koroko in Strossmeyerjevo ulico. Samostansko dvorie, ki meji na
Gospejno ulico, se sodobno interpolacijo zapre v liniji zidu in
postane akademsko razstavie, prostor razstav in instalacij tudentov
akademij. Pri tem se za zaetno tudijo o monostih predelave
samostana uporabi projekt arhitekta Edvarda Jalevca, ki se je
ukvarjal s projektom raziritve UGM v poslopje nekdanjega samostana
celestink.
Prostori umetnostne galerije so razpreni v oba obdelovana
kareja. Juni kare (kare med Vojanikim trgom in Koroko ulico)
prevzame vlogo reprezentativnega dela umetnostne galerije, s t. i.
mestno dnevno sobo, prostori uprave, prostori stalne zbirke in
venamenskim prireditvenim prostorom s pomino streho, ki za tribuno
izkoria naravni padec terena. Severni kare (kare med Koroko in
Oronovo ulico) pa v svoji notranjosti in deloma tudi obodu gosti
paviljone gostujoih razstav in tako izkoria enega najbolj zelenih
karejev v Mariboru. Skozi zgodovinsko oblikovan prostor v
notranjosti severnega kareja je speljana jasno defi nirana pot, ki
se ne poskua prilagajati vsem nepravilnostim in nakljunim trenutkom
na svoji poti skozi kare. Povezuje vse vhode v kare in vse
razstavne paviljone UGM. Skrajni jugozahodni vogal junega kareja
danes zaseda garaa pritlinica. To se nadomesti z novim upravnim
poslopjem, ki postane nova dominanta Vojanikega trga in se
spogleduje z viino venca Minoritske cerkve.
V danes propadajoi objekt ikega dvora je umeen center
NATEAJNI PROGRAM IN MESTO
AKADEMIJE
UMETNOSTNA GALERIJA
CENTER KREATIVNE INDUSTRIJE
ARHITEKTURNI CENTER
HIA LITERATURE
GOSTINSKI PROGRAM
kreativne industrije. Ta s svojo diametralno umestitvijo glede
na pozicijo akademij ustvarja drugi ustvarjalni pol obravnavanega
obmoja.
Neposredno ob akademije je med Oronovo in Gospejno ulico umeen
arhitekturni center, ki naj s svojo pojavnostjo poudarja vhod v
kare in zapostavljeno Gospejno ulico. Obstojei objekt neposredno ob
Oronovi se preuredi v administrativno servisni del arhitekturnega
centra, medtem ko se poslopje ob Gospejni nadomesti z novim
objektom, ki postane razstavini in reprezentativni del
arhitekturnega centra in hkrati odpira pot v kare iz Gospejne
ulice. V svoji zgodovini vekrat predelana samostanska cerkev tako s
svojo zadnjo fasado na nek nain prevzame vlogo dominante v novo
ustvarjenem javnem prostoru kareja, s imer veliko pridobi tudi
prostor pred njo razirjena Gospejna ulica.
Na o