-
1
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Diplomsko delo
ZAVAROVANJE KARGA IN ZAVAROVANJE
ODGOVORNOSTI V CESTNEM TRANSPORTU
Cargo Insurance and Insurance of Hauliers Liability
Kandidat: Slavko Berkopec
Študijski program: Poslovna ekonomija
Študijska usmeritev: Marketing
Mentor: izr. prof. dr. Klavdij Logožar
Študijsko leto: 2014/2015
Maribor, junij 2015
-
POVZETEK
V diplomskem delu obravnavam kargo zavarovanje in zavarovanje
prevozniške
odgovornosti pri prevozu tovora. V teoretičnem delu prikažem
pomen in značilnosti
obeh zavarovanj. Podrobno prikažem kargo zavarovanje in
nevarnosti, ki jih
zavarovanje pokriva. Na področju odgovornosti prevoznika je
pogosto zmotno
mišljenje, da je prevoznik oproščen odgovornosti za izgubo ali
škodo na tovoru. Pri
zavarovanju prevozniške odgovornosti pri prevozu tovora
prikažem, kdaj je prevoznik
odgovoren za škodo na tovoru, ki ga je prevzel na prevoz in
primere izključitve njegove
odgovornosti (CMR, Convention on the Contract for the
International Carriage of
Goods by Road). Predstavim bistvene razlike med zavarovanjem
karga in zavarovanjem
prevozniške odgovornosti za tovor.
V aplikativnem delu predstavim Zavarovalnico Triglav d.d. in
skupino Triglav. V
šestem poglavju podrobneje prikažem kargo zavarovanje in
zavarovanje prevozniške
odgovornosti za tovor v Zavarovalnici Triglav. Prikažem primere
sklenitve zavarovanja
in reševanja škod iz naslova obeh vrst zavarovanja.
Ključne besede: kargo zavarovanje, zavarovanje prevozniške
odgovornosti za prevoz
tovora, Zavarovalnica Triglav, riziki v kargo zavarovanju,
izključitve jamstva v kargo
zavarovanju in zavarovanju prevozniške odgovornosti za
tovor.
ABSTRACT
In my diploma thesis, I analyse cargo insurance and carrier's
cargo liability insurance. In
the theoretical part, I discuss the importance and
characteristics of both types of
insurance. I present cargo insurance and the covered transport
risks in detail. In the field
of carriers’ cargo liability, it is often wrongly thought that
the carrier is exonerated from
liability for loss or damage to the cargo. I discuss that the
carrier is liable for damage to
cargo on board, and give examples of exclusions of carrier’s
liability (CMR,
Convention on the Contract for the International Carriage of
Goods by Road).
Furthermore, the substantial differences between cargo insurance
and carrier's cargo
liability insurance are outlined.
In the empirical part of the diploma thesis, I present the
insurance company
Zavarovalnica Triglav and the group Triglav. In chapter 6, I
analyse different cases of
cargo insurance and carrier's cargo liability insurance in the
insurance company
Zavarovalnica Triglav. I analyse examples of insurance contracts
and settlement of
claims arising from both types of insurance.
Key words: cargo insurance, carrier's cargo liability insurance,
Zavarovalnica Triglav,
cargo insurance risks, exclusions of cargo and carrier’s cargo
liability insurance.
-
1
KAZALO
1 UVOD
........................................................................................................................
1
1.1 Opredelitev področja in problema
....................................................................................................
1
1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela
..........................................................................................
1
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
..................................................................................................
1
1.4 Predvidene metode raziskovanja
......................................................................................................
1
2 ZAVAROVANJE BLAGA NA PREVOZU
........................................................... 3
2.1 Splošno o transportnem zavarovanju
...............................................................................................
3 2.1.1 Delitev transportnih zavarovanj
...........................................................................................................
4 2.1.2 Predpisi, ki urejajo transportno zavarovalno pogodbo
.........................................................................
4 2.1.3 Incoterms (prevozne) klavzule
.............................................................................................................
5
2.2 Zavarovanje karga
.............................................................................................................................
6 2.2.1 Riziki kargo zavarovanja
......................................................................................................................
7 2.2.2 Vrste rizikov v zavarovanju kopenskega prevoza stvari
......................................................................
7 2.2.3 Oblike sklenitve zavarovanj
.................................................................................................................
9
2.3 Zavarovanje odgovornosti cestnega prevoznika
............................................................................
11 2.3.1 Pravni viri, ki urejajo odgovornost cestnega prevoznika
....................................................................
11 2.3.2 Zavarovanje prevozniške odgovornosti
..............................................................................................
12 2.3.3 Odgovornost cestnega prevoznika po Konvenciji o pogodbi za
mednarodni prevoz tovora po cesti (CMR)………….
.............................................................................................................................................
13
3 ELEMENTI ZAVAROVANJA IN ZAVAROVALNI PROCES
....................... 16
3.1 Zavarovanje karga
...........................................................................................................................
16 3.2 Prevozniška odgovornost
.................................................................................................................
18 3.2.1 Elementi zavarovanja
.........................................................................................................................
18 3.2.2 Bonus in malus
...................................................................................................................................
19
4 ZAVAROVALNICA TRIGLAV – PODROČJE TRANSPORTNIH ZAVAROVANJ
.................................................................................................................
21
4.1 Predstavitev Zavarovalnice Triglav d.d.
........................................................................................
21
4.2 Sektor zavarovalništvo
.....................................................................................................................
24
4.3 Zavarovalnica Triglav – področje transportnih zavarovanj
........................................................ 26 4.3.1
Zavarovanje špediterske odgovornosti
................................................................................
26 4.3.2 Zavarovanje vodnih plovil
..................................................................................................................
26 4.3.3 Zavarovanje zrakoplovov
...................................................................................................................
26 4.3.4 Transportna zavarovanja
....................................................................................................................
26
5 PRIMERJAVA KARGO ZAVAROVANJA IN ZAVAROVANJA PREVOZNIŠKE
ODGOVORNOSTI CESTNEGA PREVOZNIKA ........................... 28
5.1 Predmet zavarovanja
.......................................................................................................................
28
5.2 Zavarovane
nevarnosti.....................................................................................................................
28
5.3 Začetek in konec zavarovalnega jamstva
.......................................................................................
29
5.4 Povrnitev škode
................................................................................................................................
29
-
6 PRAKTIČNI PRIMERI ZAVAROVANJA IN REŠEVANJA ŠKOD V TRANSPORTU
..................................................................................................................
31
6.1 Primer kargo zavarovanja
...............................................................................................................
31 6.1.1 Likvidacija škode kargo zavarovanja
.................................................................................................
31
6.2 Primeri zavarovanja prevozniške odgovornosti
............................................................................
32 6.2.1 Likvidacija škode iz naslova prevozniške odgovornosti
....................................................................
32 6.2.2 Likvidacija škode po omejeni odgovornosti SDR (regres po
izplačani kargo škodi) ......................... 33 6.2.3
Likvidacija škode pri zamudi ob dostavi
............................................................................................
34
7 SKLEP
.....................................................................................................................
36
LITERATURA IN VIRI
...................................................................................................
38
KAZALO SLIK
SLIKA 1: KLJUČNI PODATKI O POSLOVANJU SKUPINE TRIGLAV
............................................. 22
SLIKA 2: KLJUČNI PODATKI O POSLOVANJU ZAVAROVALNICE TRIGLAV,
D.D. .................. 23
SLIKA 3: TRŽNI DELEŽI NAJVEČJIH ZAVAROVALNIC V REGIJI ADRIA V
LETU 2012 (V %) 23
SLIKA 4: NAJVEČJE ZAVAROVALNICE V SREDNJI EVROPI PO ZBRANI
ZAVAROVALNI
PREMIJI V LETU 2013 (PODATKI V MILIJONIH EUR)
............................................................ 24
SLIKA 5: VRSTE ZAVAROVANJ ZA PODJETNIKE PRI ZT
..............................................................
25
KAZALO TABEL
TABELA 1: INCOTERMS 2010
.................................................................................................................
5 TABELA 2: DOPLAČILA IN POPUSTI (PRI ZAVAROVANJU PO NOSILNOSTI)
........................... 20 TABELA 3: DRUŽBE V SKUPINI TRIGLAV,
KATERIH ZAVAROVALNIŠTVO JE ENA OD
TEMELJNIH DEJAVNOSTI DRUŽBE OZ. TO DEJAVNOST PODPIRA
.................................. 22 TABELA 4: PREMIJA NA
PREBIVALCA IN ZAVAROVALNA PENETRACIJA (DELEŽ PREMIJE
V BDP)
.............................................................................................................................................
24 TABELA 5: OBRAČUNANE TEHNIČNE PREMIJE IN LIKVIDIRANE ŠKODE IZ
TRANSPORTNIH
ZAVAROVANJ
...............................................................................................................................
26
SEZNAM OKRAJŠAV
ZOR Zakon o obligacijskih razmerjih
ZPPCP-1 Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu
ZT Zavarovalnica Triglav
-
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in problema
Podrobno bom obravnaval problematiko kargo zavarovanja v
povezavi z zavarovanjem
prevozniške odgovornosti. Uporabniki prevoznih storitev
(podjetja oz. lastniki blaga)
pogosto ne poznajo samega zavarovanja. Prepričani so, da je z
zavarovanjem
prevozniške odgovornosti, ki ga ponavadi zahtevajo od
prevoznika, zavarovano njihovo
blago v celoti. Na konkretnem primeru bom pojasnil razlike med
obema vrstama
zavarovanj s stališča stranke (zavarovanca) – tako z vidika
sklepanja zavarovanja, kot
uveljavljanja škode (odškodnine, zavarovalnine).
Prikazati želim pomembnost teh zavarovanj za zagotovitev
gospodarske varnosti
podjetij, ki pošiljajo svoje blago oz. izdelke na prevoz in
prevoznikov.
1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela
Namen diplomskega dela je prikazati pomen kargo zavarovanja in
zavarovanja
prevozniške odgovornosti v cestnem transportu s primeri iz
prakse. Prikažem tudi
razmerje med prevozniki oz. tovorom (ki je kargo zavarovan) in
zavarovanjem
prevozniške odgovornosti.
Cilji naloge so:
- prikaz teorije zavarovanja karga in odgovornosti, -
predstavitev področja transportnih zavarovanj Zavarovalnice Triglav
d.d., - analiza primera kargo zavarovanja in likvidacija škode, -
analiza primerov zavarovanja prevozniške odgovornosti in
likvidacija škod.
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Predpostavljam, da je obstoječa ponudba transportnih zavarovanj
v Sloveniji premalo
prepoznavna. Pri nalogi sem bil omejen s pomanjkanjem literature
– predvsem zaradi
konkurenčnosti in zaupnosti podatkov. Omejil se bom na
transportna zavarovanja pri
Zavarovalnici Triglav.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
Pri nalogi sem uporabil naslednji metodi :
- zgodovinsko metodo, ki jo bom uporabil predvsem pri
zgodovinskem pregledu razvoja transporta;
- opisno metodo, ki jo bom uporabil pri opisu in pojasnitvi, kaj
sta kargo zavarovanje in zavarovanje prevozniške odgovornosti.
V diplomskem delu se bom opiral na eni strani na pravne vire, ki
urejajo prevozniško
odgovornost (Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu; Zakon
o obligacijskih
razmerjih, ki ureja področja zavarovalnih pogodb; Konvencija
CMR), na drugi strani pa
na teoretična izhodišča različnih avtorjev.
-
2
Za potrebe analize sem uporabil metode sekundarnega
raziskovanja, to pomeni da sem
iskal, zbiral ter analiziral že obstoječe podatke. V praktičnem
delu naloge bom podatke
pridobival iz obstoječih podatkov podjetja. Z metodo osebnega
spraševanja bom
pridobil podatke od strokovnih sodelavcev za izvajanje
zavarovanj, kot tudi za reševanje
škod.
-
3
2 ZAVAROVANJE BLAGA NA PREVOZU
Značilnosti sodobnega ekonomskega dogajanja so naraščajoča
globalizacija, proces
multilateralne trgovine z izdelki, vse hitrejši tehnološki
razvoj in precejšnje spremembe
družbenih vrednot (Ogorelc 1999, 43). Vse to zahteva večji
razvoj mednarodne
menjave, ki se ne bi mogla razviti do takšne stopnje oziroma bi
bila nemogoča brez
prometa, saj edino tako lahko povezujemo trge posameznih
narodnih gospodarstev v
svetovni trg. Razvitost in modernizacija prometnih poti je eden
od najpomembnejših
pokazateljev gospodarske moči in razvitosti države. Prometne
poti integrirajo notranji
teritorij vsake države in jo povezujejo s sosednjimi državami,
kar je izjemno pomembno
za izvozne in uvozne interese države. Pri tem cestni prevoz kot
ena od najstarejših
prevoznih panog predstavlja v večini primerov vsaj del prevoza
vsakega tovora (Pavliha
2000, 261).
Slovenija je s svojo specifično geografsko lego že dolga
stoletja križišče trgovinskih
poti med vzhodom in zahodom, severom in jugom. Ta naravna
ugodnost ji daje še
poseben pomen v sedanjih evropskih povezovalnih procesih
vključevanja v evropske
tokove in vpliv prometnega sistema na učinkovitost razvoja
narodnega gospodarstva je
ena najpomembnejših komponent razvoja Slovenije.
2.1 Splošno o transportnem zavarovanju
Transportno zavarovanje je najstarejša znana oblika zavarovanja
in je njegov začetek ter
istočasno tudi začetek zavarovanja kot ekonomske zaščite in
disperzije rizika. Že v
rimskih časih so poznali tako imenovano pomorsko posojilo, kjer
je lastnik ladje ali
tovora za določeno potovanje dobil posojilo, ki ga je moral
vrniti z obrestmi, če se je
ladja srečno vrnila. Če sta ladja in/ali tovor propadla, pa
lastnik ni bil dolžan vrniti
posojila. Ker so bile tako prevzete obveznosti za posameznika
prevelike, so začeli rizike
deliti med več udeležencev in namesto posojila vnaprej in
vračila posojila z obrestmi se
je prešlo samo na plačilo obresti vnaprej in vračilo za izgubo
po nastanku škodnega
dogodka. Dejansko te obresti predstavljajo bodočo zavarovalno
premijo. V tem pojavu
je že povsem jasno viden element vzajemnosti, ki je bistvena
sestavina sodobnega
zavarovanja (Flis 1999, 8).
Lastnik prevoznega sredstva (ladje, letala, ostala prevozna
sredstva niso predmet
transportnih zavarovanj) in lastnik tovora sta med prevozi
prepuščena neznanim
nevarnostim, na katere na moreta skoraj nič vplivati. Ravno zato
je transportno
zavarovanje odigralo pomembno vlogo v razvoju zavarovanja
nasploh, poleg tega pa je
omogočilo razmah trgovine. Danes si težko predstavljamo ogromne
vrednosti, ki bi se
prevažale nezavarovane. Pri transportnih zavarovanjih je pogost
slučaj, da propade
celotna zavarovana vrednost prevoznega sredstva in tovora (padec
letala, potopitev
ladje).
Transportno zavarovanje spada med premoženjska zavarovanja,
vendar ima zaradi
rizikov, ki jih krije, nekatere specifičnosti, ki ga postavljajo
na posebno mesto znotraj
premoženjskih zavarovanj. Pri tem so mišljene posebnosti pri
sklenitvi zavarovanja,
vlogi zavarovalne police, posebni instituti (generalna havarija,
reševanje), ki so se
razvili znotraj teh zavarovanj (Selan Voglar 2007, 3).
-
4
2.1.1 Delitev transportnih zavarovanj1
Najširša delitev razvršča transportna zavarovanja v tri glavne
skupine:
- zavarovanje stvari v času prevoza – kargo zavarovanje, -
zavarovanje pomorskih in zračnih plovil – kasko zavarovanje, -
zavarovanje prevozniške odgovornosti in zavarovanje odgovornosti iz
spremljajočih
dejavnosti (odgovornost ladjedelnice, marine, špediterska
odgovornost itd).
Glede na področje jih lahko razdelimo v dve osnovni skupini:
- pomorsko transportno zavarovanje – to je zavarovanje ladje,
tovora, odgovornosti, - nepomorsko – kopensko transportno
zavarovanje v ostalih vrstah prevozov:
kopensko zavarovanje v ožjem smislu (tovor in odgovornost) na
cesti in železnici,
prevoz po notranjih vodah (razen tistih, ki jih pokriva pomorska
plovba),
zračni prevoz (letalo, tovor in odgovornost),
kombiniran prevoz – če gre samo del poti po morju, se šteje za
pomorski prevoz,
poštni prevoz.
2.1.2 Predpisi, ki urejajo transportno zavarovalno pogodbo2
Za transportna zavarovanja se uporabljajo t. i. neformalni
pravni viri, kot na primer
uzance, poslovni običaji, tipske pogodbe, pogodbene avtonomije
strank, sodne prakse in
podobno.
Kot je že poudarjeno, je transportno zavarovanje mednarodno
obarvano zavarovanje,
kar pomeni, da veljajo za njegovo urejanje številni tuji pravni
akti ter mednarodne
pogodbe in konvencije. Glede cestnih prevozov velja omeniti
Konvencijo CMR – o
pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti iz leta 1956, glede
pomorskih prevozov pa
angleški zakon Marine Insurance Act iz leta 1906 ter italijanski
Codice della
Navigazione iz leta 1946, na osnovi katerih je nastal tudi naš
ZPNP ter Haaška pravila
iz leta 1924 o odgovornosti ladjarja in poznejše Haaško-Visbyska
ter Hamburška
pravila. Na področju letalskih zavarovanj je sedaj treba omeniti
številne konvencije,
zlasti pa direktivo Evropske skupnosti o odgovornosti letalskih
družb za potnike do
neomejenega limita (angl. unlimited liability).
Omeniti je treba tudi angleške inštitutske klavzule – »Institute
Classification Clauses«,
ki jih je izdal Inštitut londonskih pozavarovateljev in so že
desetletja v uporabi z
nekaterimi spremembami. To so gotovo mednarodno najbolj
razširjene in s tem tudi
najbolj znane zavarovalne klavzule s področja transporta. Poleg
njih so zelo razširjene
tudi ameriške klavzule za transportna zavarovanja, v Evropi pa
še nemške in italijanske.
Po vsebini se te klavzule ne razlikujejo bistveno, obsežno pa se
uporabljajo v
mednarodni trgovini.
Treba je omeniti še Konvencijo TIR, saj je s stališča
zavarovalnice pogosto zavarovanje
iz naslova karnetov TIR. Po tej Konvenciji so poenostavljeni
administrativni postopki
na meji (Pavliha 2000, 46).
1 Povzeto po Selan Voglarjevi (2007, 4)
2 Povzeto po Selan Voglarjevi (2007, 5)
-
5
2.1.3 Incoterms (prevozne) klavzule
Incoterms prevozne klavzule so zbir mednarodnih pravil, ki
natančno opredeljujejo
odgovornosti in dolžnosti kupcev in prodajalcev v mednarodni
trgovini oziroma
transportni verigi pri prevozu blaga na podlagi prodajne
pogodbe. Prvič so bile
objavljene leta 1936 (Frančišković 1994, 18).
Tabela 1: INCOTERMS 2010
Oznaka Naziv Kraj izpolnitve
obveznosti Vrsta prevoza Obveznosti prodajalca
EXW Ex Works
franko tovarna
Lokacija tovarne Vse oblike
prevoza
Prodajalec izpolni obveznost dobave,
ko da blago na razpolago kupcu v
svojih prostorih ali na drugem
navedenem kraju (v delavnici,
skladišču itd.).
FCA Free Carrier
franko
prevoznik
Dogovorjen kraj Vse oblike
prevoza
Prodajalec dobavi blago prevozniku
(ali drugi osebi, ki jo določi kupec) v
svojih prostorih ali drugem
navedenem kraju
FAS Free Alongside
Ship
franko ob ladji
Dogovorjena
odpremna luka
Morski prevoz
in prevoz po
notranjih
plovnih poteh
Prodajalec dobavi blago na pomol ob
ladjo, ki jo je določil kupec, v
dogovorjeni odpremni luki
FOB Free On Board
franko na
ladijski krov
Dogovorjena
odpremna luka Morski prevoz
in prevoz po
notranjih
plovnih poteh
Prodajalec dobavi blago na krov
ladje, ki jo je določil kupec, v
dogovorjeni odpremni luki
CFR Cost and Freight
stroški in
prevoznina
Dogovorjena
namembna luka Morski prevoz
in prevoz po
notranjih
plovnih poteh
Prodajalec dobavi blago na krov
ladje, ki jo je določil kupec, v
dogovorjeni odpremni luki.
Prodajalec tudi sklene prevozno
pogodbo in plača stroške prevoza do
dogovorjene namembne luke
CIF Cost Insurance
and Freight
stroški,
zavarovanje in
prevoznina
Dogovorjena
namembna luka Morski prevoz
in prevoz po
notranjih
plovnih poteh
Prodajalec dobavi blago na krov
ladje, ki jo je določil kupec, v
dogovorjeni odpremni luki.
Prodajalec tudi sklene prevozno
pogodbo in plača stroške prevoza do
dogovorjene namembne luke in
zavarovalno pogodbo za kritje
kupčeve nevarnosti izgube ali
poškodovanja blaga med prevozom
CPT Carriage Paid
To
prevoz plačan
do
Dogovorjen
namembni kraj
Vse oblike
prevoza
Prodajalec dobavi blago prevozniku
(ali drugi osebi, ki jo sam določi),
sklene prevozno pogodbo in plača
stroške prevoza do dogovorjenega
namembnega kraja
-
6
CIP Carriage and
Insurance Paid
to
prevoz in
zavarovanje
plačana do
Dogovorjen
namembni kraj
Vse oblike
prevoza Prodajalec dobavi blago prevozniku
(ali drugi osebi, ki jo sam določi),
sklene prevozno pogodbo in plača
stroške prevoza do dogovorjenega
namembnega kraja. Prodajalec tudi
sklene zavarovalno pogodbo za kritje
kupčeve nevarnosti izgube ali
poškodovanja blaga med prevozom.
DAP Delivered At
Place
dobavljeno na
kraju
Dogovorjen
namembni kraj
Vse oblike
prevoza
Prodajalec dobavi blago kupcu
pripravljeno za razkladanje na
prevoznem sredstvu v dogovorjenem
namembnem kraju.
(klavzula DAP je novost revizije
Incoterms 2010. Nadomestila je
klavzule DDU, DAF, DES Incoterms
2000.
DAT
Delivered At
Terminal
dobavljeno na
terminalu
Dogovorjena
namembna luka ali
dogovorjen
namembni kraj
Vse oblike
prevoza
Prodajalec dobavi blago kupcu
razloženo s prevoznega sredstva na
dogovorjenem terminalu v
dogovorjeni namembni luki ali kraju.
(klavzula DAT je novost Incoterms
2010. Nadomestila je klavzulo DEQ
Incoterms 2000).
DDP
Delivered Duty
Paid
dobavljeno
ocarinjeno
Dogovorjen kraj
dobave v državi
prejema
Vse oblike
prevoza
Prodajalec dobavi blago kupcu
uvozno ocarinjeno, pripravljeno za
razkladanje na prevoznem sredstvu v
dogovorjenem namembnem kraju v
državi prejema.
Vir: Internet 1
Klavzule Incoterms so pomembne predvsem pri določanju nosilca
stroškov prevoza,
zavarovanja, voznine itd., in kako nevarnost prehaja s kupca na
prodajalca.
2.2 Zavarovanje karga
Kargo zavarovanje je zavarovalna vrsta, s katero se vsakodnevno
srečujemo pri
prevozih in mednarodni trgovini. S tem ko se stranki
kupoprodajne pogodbe odločita in
v svojo pogodbo vneseta določbo o obvezi ene ali druge, da mora
pošiljko zavarovati
pred riziki, ki jim je izpostavljena v času prevoza, zavarujeta
svoje interese, saj bosta
prejeli vrednost pošiljke v obliki odškodnine tudi v primeru, če
se blago na prevozu
poškoduje.
Razvoj trgovine in prometnih zmogljivosti omogočajo nenehen
pretok blaga iz enega
kraja v drug kraj. Pravimo, da je blago v transportu od
trenutka, ko zaradi nakladanja na
prevozno sredstvo preide prag skladišča pošiljatelja, do
trenutka, ko preide prag
prejemnikovega skladišča v namembnem kraju. V tem času je blago
izpostavljeno
številnim nepredvidenim nevarnostim – odvisno od:
- vrste in občutljivosti blaga, - načina prevoza oziroma od
vrste uporabljenega prevoznega sredstva (kamion,
kamion hladilnik, vagon, letalo, ladja ali kombinacije teh),
- relacije prevoza, - letnega časa prevoza,
-
7
- prevoznika blaga (ali sam lastnik ali javni prevoznik).
Namen transportnega zavarovanja blaga je zaščititi blago
posameznikov pred škodo, ki
mu preti med transportom, ko je blago izpostavljeno različnim
nevarnostim in
nepredvidenim dogodkom, ki lahko povzročijo škodo. Tem
nevarnostim pravimo riziki
(Selan Voglar 2007, 6).
2.2.1 Riziki kargo zavarovanja
Izraz riziko izhaja iz besede »risco«, kar pomeni morsko čer, v
prenesenem pomenu pa
nevarnost, ki preti ladjam (Flis 1995, 145).
Z izrazom »riziko« imamo v mislih možnost nastopa določenega
dogodka, ki lahko
povzroči škodo na blagu v transportu (Požar 1980, 16).
Riziko je torej:
- bodoči dogodek, ki nastane potem, ko je zavarovanje že
sklenjeno – so sicer izjeme (pomorsko pravo, ko se lahko
zavarovanje sklene za škodo, ki je že nastala, vendar
stranki ob sklenitvi zavarovanja še nista vedeli zanjo; lahko se
tudi sklene za škodo,
za katero stranki vesta, da je nastala – obstoji izrecen dogovor
strank, vendar pa ne
vesta za njen obseg),
- nepričakovan zunanji dogodek – pri tem ne sme veljati, da je
nemogoč, ker potem to ni zavarovanje,
- dogodek, ki je neodvisen od zavarovančeve volje –
zavarovančevo naklepno ali malomarno dejanje ni krito.
S sklenitvijo zavarovanja prevzame zavarovatelj nase obvezo, da
bo poravnal škodo, ki
bi nastala zaradi uresničitve zavarovanega rizika (Dolničar
2000, 15).
2.2.2 Vrste rizikov v zavarovanju kopenskega prevoza stvari
Osnovni riziki
Osnovni riziki predstavljajo minimalno standardizirano obliko
zavarovalnega kritja, t. i.
ožje kritje. To so riziki, ki so značilni za prevoz stvari in
nekateri izmed njih so značilni
le za nekatere veje prometa, npr. pomorski riziki, drugi pa za
vse veje. V zavarovalnih
podlagah Zavarovalnice Triglav so zajeti v PG-krg/12-1, kritje
B.
Osnovni riziki so (Požar 1980, 48):
- prometna nesreča prevoznega sredstva; trčenje, prevrnitev
itd., - elementarna nesreča; nezgoda, nastala z delovanjem
elementarnih naravnih sil iz
atmosfer ali iz zemlje (neurje, poplava, potres, vulkanski
izbruh itd.),
- požar in eksplozija – stihijski pojav ognja iz kakršnegakoli
vzroka; eksplozije – nenadno širjenje volumna nekega telesa, zaradi
česar se ta razleti, kar spremljata pok
in močno mehanično delovanje,
- višja sila – gre za rizike, ki jih ni bilo mogoče predvideti
ob sklenitvi zavarovanja in se jim ni mogoče izogniti – npr. del
stavbe se zruši na kamion, ki pelje blago,
- neizročitev, tatvina dela pošiljke ali cele pošiljke. AAR –
vsi riziki
-
8
Zavarovane so vse nevarnosti fizične izgube ali poškodbe
zavarovanega tovora, razen
izključitve kritja. V nobenem primeru ni krita izguba, poškodba
ali stroški, ki bi nastali
neposredno zaradi kvara in naravnih lastnosti blaga, zakasnitve
potovanja, skritih napak
predmeta ali običajne izgube na blagu med prevozom (Požar 1980,
49).
Dopolnilni riziki
Dopolnilni riziki so (Požar 1980, 7):
- manipulativni riziki, gre za škode, ki nastanejo pri
manipulaciji z blagom, npr. pri nakladanju, razkladanju in
prekladanju pošiljk (najpogostejši manipulativni riziki so
raztrganje embalaže in raztresenje vsebine, lom embalaže,
okrušenje),
- ostali dopolnilni oziroma specifični riziki (zmočitev, dotik z
drugim blagom, navzem duha, iztekanje tekočin itd. – gre za rizike,
ki so specifični le za posamezne
vrste blaga).
Vsakokratno naštevanje dopolnilnih rizikov bi bilo za
zavarovanca zamudno, zato
zavarovanec – stranka v zavarovalni prijavi, ko zahteva
zavarovanje proti osnovnim in
dopolnilnim rizikom navede, da želi zavarovanje blaga proti vsem
rizikom – angl.
Against All Risks ali skrajšano AAR (v pogojih PG-krg-12/1,
kritje A). Kritje proti vsem
rizikom je kritje vseh običajnih rizikov.
Iz zavarovalnega kritja so izključene škode in stroški, ki so
posledica (Požar 1980, 50):
- običajnega loma, kala, razsipanja, izteka oziroma druge oblike
običajne izgube na teži ali prostornini tovora, in to v tistem
obsegu, kot to predvidevajo predpisi
oziroma uzance,
- zlega namena ali grobe malomarnosti zavarovanca ali njihovih
delavcev, - skritih napak in naravnih lastnosti blaga, -
nepravilnega ali nezadostnega pakiranja, nepravilnega nakladanja
ali nezadostne
zaščite blaga na prevoznem sredstvu,
- nepravilne ali nezadostne označbe z ozirom na njegove
specifične lastnosti (opozorilne nalepke, vpis opozoril v prevozno
listino …),
- izbire neprimernega prevoznega sredstva, - nevarnosti,
povezanih s prevozom z odprtimi kopenskimi sredstvi (opustitve
posebnih navodil prevozniku glede hitrosti in varnosti prevoza,
kakršno zahtevajo
lastnosti blaga),
- nepravilne in netočne deklaracije blaga, - nepravočasne
predaje blaga prevozniku, - kršitve mednarodnih in nacionalnih
predpisov o trgovanju, - vojnih dogodkov, političnih nemirov ali
stavk.
Specialni riziki
Specialni riziki so nevarnosti poškodb ali uničenja blaga, ki
jih ne gre pripisati kakšnim
zunanjim dogodkom in vplivom. Gre za rizike, ki so v glavnem v
zvezi z napakami ali
lastnostmi blaga in torej niso »riziki« v pravem pomenu, saj
nastanejo zaradi
nagnjenosti blaga k takim škodam. Ti riziki so: rja, oksidacija,
korozija, razsipanje,
manko, samovžig, eksplozija, vnetje –kvar, zamrznjenje,
odmrznjenje, pogin, lom itd.
Te rizike je možno zavarovati le ob izrecni zahtevi sklenitelja
zavarovanja in ob
doplačilu premije.
-
9
Če nastane med prevozom npr. oksidacija fine pločevine,
namenjene za prehrambene
namene kot posledica prometne nesreče (višje sile, elementarne
nesreče, požara,
zmočitve v sicer pokritem prevoznem sredstvu ipd.), je tak
dogodek krit že po samem
AAR oz. A zavarovanju, če pa nastane oksidacija med (daljšim)
prevozom samodejno,
npr. v jesenskem času, ko je v ozračju polno vlage (megle),
govorimo o nastanku
specialnega rizika.
Če se zavarovanec odloči, da bo zavaroval pošiljko proti enemu
ali več specialnim
rizikom, mu izda zavarovalnica ustrezno polico z dodatnimi
zavarovalnimi pogoji in
dodatno premijo (Interni viri, dokumenti in tiskovine,
Zavarovalnica Triglav d.d.).
Vojni in politični riziki
Razdelimo jih na :
- vojne rizike, - rizike stavk, - politične rizike.
Proti tem rizikom se blago zavaruje posebej, plača se tudi
dodatna premija (Požar 1980,
17).
Razširitvene klavzule
V Zavarovalnici Triglav se uporabljajo različne klavzule, s
katerimi se razširi
zavarovalno kritje ob doplačilu dodatne zavarovalne premije.
Najbolj pogoste klavzule (Interni viri, dokumenti in tiskovine
Zavarovalnice Triglav):
- KL-krg-bala/13-3, Klavzula o zavarovanju blaga v balah (angl.
Country Damage Clause),
- KL-krg-bomb/13-3, Klavzula za zavarovanje rizika bombiranja
konzerv (angl. blowing),
- KL-krg-etik/13-3, Klavzula za zavarovanje rizika poškodb
etiket (angl. label), - KL-krg-gab/13-3, Klavzula za zavarovanje
izvengabaritnega tovora, - KL-krg-hram/07-2, Klavzula za razširitev
kritja v času vmesne hrambe, - KL-krg-kvar/13-3, Klavzula za
zavarovanje rizika vnetja – kvara, - KL-krg-manjk/13-3, Klavzula za
zavarovanje manka iz nepojasnjenega vzroka, - KL-krg-odmrz/13-3,
Klavzula za zavarovanje rizika odmrzovanja, - KL-krg-segr/13-3,
Klavzula za zavarovanje rizika segrevanja in/ali znojenja, -
KL-krg-stav/13-3, Klavzula za zavarovanje rizika stavk, -
KL-krg-strd/13-3, Klavzula za zavarovanje rizika strditve (angl.
block risk), - KL-krg-umet/13-3, Klavzula za zavarovanje umetniških
predmetov, - KL-krg-voj/13-3, Klavzula za zavarovanje vojnih
nevarnosti, - KL-krg-vzig/13-3, Klavzula za zavarovanje rizika
samovžiga, - KL-krg-ziv/13-3, Klavzula za zavarovanje živih živali,
- KL-krg-zmrz/13-3, Klavzula za zavarovanje rizika zmrznjenja.
2.2.3 Oblike sklenitve zavarovanj
Pošiljke na prevozu se lahko zavarujejo:
- posamično,
-
10
- z generalno polico.
Posamična zavarovanja
S posamičnimi zavarovanji se zavarujejo posamezne, v polici
točno določene pošiljke,
ki se prevažajo na določeni relaciji. V zavarovalni polici mora
biti zavarovani predmet
opisan tako, da se lahko ugotovi njegova identiteta. Taka polica
vsebuje podatke o blagu
(vrsta, količina, embalaža), zavarovano relacijo, prevozno
sredstvo, začetek potovanja,
zavarovalno vsoto in širino kritja.
Zavarovanje se sklene na osnovi ponudbe ali prijave, kjer
zavarovalec sporoči vse
podatke in okoliščine, ki so pomembni za oceno rizika.
Zavarovatelj na osnovi podatkov
oceni riziko ter določi pogoje in zavarovalno premijo.
Zavarovanje se sklene pred
začetkom prevoza.
Za vsako sklenjeno zavarovanje se izda polica (Selan Voglar
2002, 7).
Generalna polica za zavarovanje domačega in mednarodnega
karga
Zavarovanje z generalno polico je za zavarovanca ugodno
zavarovanje, saj mu ni treba
vsake pošiljke posebej prijaviti v zavarovanje, temveč to stori
navadno enkrat mesečno
za nazaj. Gre za določen avtomatizem, kjer so po sklenitvi
zavarovanja z generalno
polico zavarovane vse pošiljke, še preden so prijavljene z redno
mesečno prijavo (PG-
krg-gp/12-1).
Generalna polica je sestavljena po naslednjih načelih:
- glede rizika: zavarujejo se vsi riziki, izključeni so
specialni riziki (lahko jih zavarujejo ob doplačilu premije),
- zavarovana vrednost: fakturna vrednost pošiljke ali njena
stvarna vrednost, - obračun premije: obračuna se mesečno, polletno
ali letno na osnovi knjigovodskih
podatkov o zavarovančevem prometu,
- polica je napisana v dveh izvodih – original dobi zavarovanec,
drug izvod pa zavarovalnica.
Po tej polici se praviloma zavaruje ves tovor, ki se prevaža na
domačih in mednarodnih
relacijah – ne glede na vrsto prevoza. Lahko pa se zavaruje le
določene vrste tovora,
tovor le na določenih relacijah, tovor med prevozom le z
določenimi prevoznimi
sredstvi in tovor le iz določenih vrst dejavnosti, ki jih
opravlja zavarovanec (PG-krg-
gp/12-1).
Prednosti zavarovanja z generalno polico (Požar 1980, 210):
- avtomatično so zavarovane vse pošiljke, - manj
administrativnega dela, - ni nevarnosti, da pozabimo zavarovati
neko pošiljko, ker so avtomatično
zavarovane vse pošiljke,
- razmeroma nizke premijske stopnje (cena zavarovanja). V
pogodbi stranki določita premijske stopnje oziroma se dogovorita o
načinu določanja,
širini kritja, najvišjem limitu jamstva zavarovalnice po
pošiljki, načinu določanja
zavarovalne vsote. Če ni določena širina kritja in jo
zavarovalec izrecno ne navede, se
predvideva, da želi kritje AAR oziroma za pomorski prevoz kritje
»A« (Dežman 2011,
2).
-
11
2.3 Zavarovanje odgovornosti cestnega prevoznika
Cestni prevoznik je za blago, ki ga prevzame na prevoz,
odgovoren v skladu z Zakonom
o prevoznih pogodbah v cestnem prevozu, z Zakonom o
obligacijskih razmerjih za t. i.
domače prevoze – gre za prevoze znotraj Republike Slovenije, na
mednarodnih
prevozih pa je odgovornost prevoznika določena v CMR konvenciji
(PG-ocp/13-7). Ti
zakoni in konvencija določajo objektivno odgovornost prevoznika
za blago, ki ga je
prevzel na prevoz. Tako prevoznik odgovarja za delno ali popolno
izgubo ali poškodbo
blaga, ki ga je prevzel na prevoz z ustreznim dokumentom, in za
zamudo pri izročitvi
blaga, razen če katerokoli prej našteto stanje ni nastalo kot
posledica dejanj ali opustitev
naročnika prevoza, naravnih lastnosti blaga ali višje sile
(ZPPCP-1, 2003, 24. člen).
Prevoznik je dolžan prepeljati blago, ki ga je z ustreznim
dokumentom prevzel na
prevoz na dogovorjeni relaciji v času, ki je normalen za
posamezne vrste blaga oziroma
v času, za katerega se je pogodbeno dogovoril, ter v količini in
stanju, kot je bilo ob
odpravi. Če se navedeno ne zgodi, prevoznik načeloma odgovarja
za nastalo škodo.
Njegova odgovornost pa – kot je bilo že omenjeno – ni le
subjektivne narave, to
pomeni, da odgovarja le, če je dokazana katerakoli stopnja
krivde, temveč je objektivna
– on je odgovoren za škodo na blagu, četudi jo je povzročila
neka tretja oseba, razen
naročnika prevoza (Dolničar 2000, 2).
Zaradi tako obsežne odgovornosti prevoznika, kar lahko vpliva
tudi na njegov
materialno-finančni položaj, prevozniki zavarujejo svojo
odgovornost za blago, ki ga
prevzamejo na prevoz s tovornim listom. Naše jamstvo je lahko
»širše kritje« za vso
škodo, za katero je prevoznik odgovoren, razen škod, ki bi
nastale zaradi:
- zlega namena ali grobe malomarnosti zavarovanca, ne pa
njegovih zaposlenih, - prekoračitev posebej dogovorjenega
prevoznega roka, ki je krajši od običajnega, - neizvršitev prevozne
pogodbe – npr. da je prevoznik obljubil, da bo neko blago
prepeljal, pa tega ni storil, na blagu pa je nastala škoda – za
to je sicer prevoznik
odgovoren, vendar pa te odgovornosti naše zavarovanje ne
krije,
- plačila zastaranih terjatev, - pri prevozu poštnih pošiljk, to
je pošiljk, ki jih daje na prevoz »pošta«.
Zavarovalnica pa nudi tudi »ožje kritje« – krije škodo, ki bi
nastala zaradi (Dolničar
2000, 6):
- prometne nesreče prevoznega sredstva, - eksplozije prevoznega
sredstva, - požara prevoznega sredstva.
2.3.1 Pravni viri, ki urejajo odgovornost cestnega
prevoznika
Pravni viri so pozitivni predpisi, prevozna pogodba in običaji.
Pozitivni predpisi se
razlikujejo glede na to, ali gre za mednarodni ali za domači
prevoz. Zaradi majhnosti
naše države in integracije prometa blaga v evropskem prostoru
večino prevozov, ki jih
opravijo slovenski prevozniki, opravijo po prevoznih pogodbah,
sklenjenih v skladu z
določili Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po
cesti (CMR), ki jo je
Slovenija ratificirala in tako velja za vse mednarodne prevoze,
ki jih opravijo slovenski
prevozniki. Konvencija je prepoznavna po svoji kratici v
francoščini: Convention
relative au Contrat de Transport International de Merchandises
par Route – CMR.
-
12
Danes konvencija ureja mednarodne cestne prevoze v vseh
evropskih državah, z izjemo
Albanije, Irske in Cipra. Konvencija je dosegla svoj cilj, saj
je precej bolj poenotila
pogodbe o cestnem prevozu tovora v Evropi. Za uporabo konvencije
je dovolj, da je le
ena od držav, na ozemlju katere se prevaža tovor, podpisnica
konvencije. Določene
razlike pri razlagi pravil konvencije pa so posledica konkretnih
odločitev sodišč v
različnih državah, ki tiste določbe konvencije, ki niso točno
definirane, seveda tolmačijo
znotraj domače sodne prakse. Tovrstne razlike so najbolj opazne
zaradi razlik med
kontinentalnim in angleškim pravnim sistemom (Šker, Selan
Voglar, Simoniti, 2005,
10).
Pri prevozih znotraj Slovenije se za prevozno pogodbo
uporabljajo določila Zakona o
prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP-1, Ur. RS. Št.
126//2003) in določbe
ZOR-a, ki urejajo prevoz in pogodbo o prevozu stvari, vendar se
določbe ZOR-a
uporabljajo le, če določeno vprašanje ne bi bilo v konkretnem
primeru urejeno z
Zakonom o prevoznih pogodbah v cestnem prometu. Poleg omenjenih
pozitivno
pravnih predpisov se upoštevajo še določila sklenjene prevozne
pogodbe in običajev.
Določila CMR so kogentna, določila zakona pa dispozitivna, razen
določb o višini in
obsegu odgovornosti prevoznika. Vseh kogentnih določil stranke
prevozne pogodbe ne
morejo spreminjati, tako se stranke ne morejo dogovoriti o višji
ali nižji omejitvi
odgovornosti prevoznika, niti o širšem ali ožjem obsegu
odgovornosti, kar predvideva
CMR. Po slovenskem zakonu se ne morejo dogovoriti o nižji
omejitvi odgovornosti, o
višji pa se lahko (Dolničar 2000, 3).
2.3.2 Zavarovanje prevozniške odgovornosti
Zavarovalnica zavaruje prevoznikovo odgovornost, ki jo določa
CMR (mednarodni
prevozi) ali zakon (domači prevozi). Iz zavarovalnega kritja pa
so izvzeti nekateri
primeri, ko zavarovalnica prevozniku, čeprav je ta odgovoren
upravičencu za
povzročeno škodo, izgubo ali zamudo, ne daje zavarovalnega
jamstva. Tako
zavarovalnica ne krije nekaterih škod, za katere je prevoznik
odgovoren po CMR
(Dolničar 2000, 3):
- škod, ki presegajo zavarovalni limit, dogovorjen z zavarovalno
pogodbo, - škod, ki so posledica zavarovančevega naklepa ali hude
malomarnosti, - škod zaradi zamude zaradi dejstva, ker je
dogovorjeni čas prevoza krajši od
običajnega,
- škod na blagu, če blaga prevoznik sploh ni prevzel na
prevoz.
-
13
2.3.3 Odgovornost cestnega prevoznika po Konvenciji o pogodbi za
mednarodni prevoz tovora po cesti (CMR)
Narava prevozne pogodbe
Prevozna pogodba ja konsenzualna pogodba, za njeno veljavnost se
torej ne zahteva
pisna oblika pogodbe niti kakšna druga obličnost. Praviloma pa
bo sklenjena na CMR-
obrazcu. Stranke prevozne pogodbe lahko vedno dokazujejo, da je
bilo dogovorjeno še
kaj drugega ali kako drugače, kot je zapisano na CMR-obrazcu
(Dolničar 2000, 4).
Stranke
Stranke so: pošiljatelj (oseba, ki sklene prevozno pogodbo),
prejemnik (oseba, ki prejme
blago) in prevoznik.
Prevoznik je stranka, ki se pošiljatelju zaveže, da bo zanj
prepeljala določeno blago in
ga med prevozom imela v hrambi. Prevoznik je torej lahko tudi
špediter, če se je
zavezal kot prevoznik. Za to, da se nekdo šteje za prevoznika,
tudi ni odločilno, ali ima
prevozna sredstva ali ne, pomembno je le, da se je pošiljatelju
zavezal kot prevoznik.
Ravno tako ni odločilno, če je oseba, ki se je zavezala kot
prevoznik, dejansko opravila
kaj prevoza ali pa nič in je celotno izvedbo prevoza prepustila
drugemu prevozniku
(Dolničar 2000, 4).
Odgovornost cestnega prevoznika
Poškodba je vsako poškodovanje blaga, do katere pride med
prevozom in zaradi česar
se vrednost blaga zmanjša, prevoznik pa zanjo odgovarja po
CMR.
Izguba blaga nastopi, če v 30-ih dneh po dogovorjenem roku, če
rok ni bil dogovorjen,
pa če v 60-tih dneh od prevzema na prevoz, blago ni bilo
izročeno v namembnem kraju.
Zamuda nastopi, če je rok dogovorjen (kar mora izhajati iz
dokumentov), če dostavi
prevoznik pošiljko v namembnem kraju po roku. Če rok ni
dogovorjen, pa če dostavi
pošiljko po razumnem roku, v katerem bi skrben prevoznik
dostavil pošiljko. Da
prevoznik odgovarja za zamudo, mora upravičenec vložiti pisno
reklamacijo na
prevoznika v 21-ih dneh od prejema pošiljke. Odškodnino zaradi
zamude in hkrati
zaradi poškodbe je mogoče zahtevati le takrat, kadar sta škodi
nastali neodvisno druga
od druge (Dolničar 2000, 4).
Prevoznik odgovarja od prevzema blaga v odhodnem kraju do
predaje blaga v
namembnem kraju. Če prevoznik prevzame obveznost za nakladanje
in razkladanje,
odgovarja tudi za to.
Odgovornost prevoznika je objektivna, kar pomeni, da za škodo
odgovarja ne glede na
svojo krivdo. Prevoznik tudi objektivno odgovarja za hibe
svojega ali najetega vozila, ki
ga je uporabil za prevoz.
Vendar pa se lahko v določenih primerih prevoznik reši svoje
odgovornosti, če dokaže,
da dogodek ne izvira iz njegove dejavnosti zaradi splošnih in
posebnih oprostilnih
razlogov.
Splošni oprostilni razlogi so:
-
14
- če dokaže, da je izgubo, poškodbo ali zamudo povzročil
upravičenec (oseba, ki ima na podlagi prevozne pogodbe pravico kaj
zahtevati od prevoznika) iz malomarnosti
ali z napačnim ravnanjem,
- če dokaže, da je izguba, poškodba ali zamuda posledica skrite
napake blaga, - če dokaže, da je izguba, poškodba ali zamuda
posledica okoliščin, katerim se
prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel
preprečiti.
V naštetih primerih mora prevoznik dokazati (dokazno breme je na
prevozniku), da je
škoda nastala zaradi enega od omenjenih razlogov. V takem
primeru ni dolžan povrniti
škode na blagu ali zaradi zamude in torej tudi njegova
odgovornostna zavarovalnica ni
dolžna plačati take škode.
Posebni oprostilni razlogi so (Dolničar 2000, 5):
- če je dogovorjena in zapisana uporaba odprtih prevoznih
sredstev (domneva ne velja, če gre za nenavadno velik primanjkljaj
ali izgubo celotnega tovora),
- če ni zaobale ali je ta slaba, blaga, ki se po svoji naravi
rado razsipa ali poškoduje, - če je nakladanje/razkladanje opravil
pošiljatelj, prejemnik ali nekdo v njunem
imenu,
- nepopolne, nezadostne označbe na tovorkih.
Prevoznik je prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda
posledica nevarne narave stvari,
za katero ni vedel in tudi ni bil dolžan vedeti. Če škoda ni
posledica nevarne narave
stvari, je sklicevanje na nevarno naravo stvari na prevozu
brezpredmetno (Dolničar
2000, 8).
Višina in obseg odškodnine
V gospodarskih razmerjih velja načelo, da je treba vrniti škodo
in izgubljen dobiček. V
cestnem prevozu je prevoznik odgovoren tudi za izgubljeni
dobiček le v primeru
zamude, in to le do višine prevoznine.
V mednarodnem cestnem prometu je višina odškodnine omejena na
8,33 SDR na
kilogram kosmate teže tovora.
Odškodnina za izgubo ali poškodovanje blaga se določi po
vrednosti blaga v času in
kraju prevzema na prevoz, običajno se upošteva vrednost blaga na
fakturi, ki spremlja
blago.
Poleg odškodnine za blago mora prevoznik povrniti še stroške, ki
so tesno povezani s
prevozom in ki ne bi nastali, če blago ne bi bilo dano na prevoz
(transportni stroški,
administrativni stroški, davčni izdatki, ki nastanejo zaradi
premika blaga, in stroški za
vzdrževanja blaga med prevozom) (Dolničar 2000, 9).
Dokazovanje izgube blaga
Če se pregled blaga opravi ob prevzemu, mora prevzemnik takrat
notificirati škodo ali
izgubo, pri skritih poškodbah in izgubah pa v sedmih dneh po
prevzemu, drugačno
dokazovanje kasneje ni dopustno.
Če se ob prevzemu blaga pregled ne opravi ali se ne notificira
poškodbe ali izgube, pri
skritih poškodbah ali izgubah, pa če se ne opravi pregled in se
ne notificira niti v sedmih
-
15
dneh po prevzemu, se šteje, da poškodb in izgub ni, upravičenec
pa lahko tudi kasneje
dokazuje poškodbo ali izgubo, vendar je dokazno breme na njem
(Dolničar 2000, 9).
Na prevoznika lahko poda reklamacijo ali tožbo pošiljatelj,
prejemnik, špediter.
Reklamacija (tožba) mora biti vložena na prevoznika, ker vsi
evropski sistemi ne
poznajo direktne tožbe na zavarovalnico (Dolničar 2000, 10).
Pravica do tožbe v zvezi s prevozom zastara v enem letu, kadar
gre za namerno kršitev,
kadar gre za veliko malomarnost, pa v treh letih. Ta rok začne
teči:
- za delne škode in izgube od dneva izročitve, - za popolne
izgube 30. dan po izteku dogovorjenega roka, če tega ni, pa 60. dan
od
dne, ko je prevoznik prevzel pošiljko na prevoz,
- v ostalih primerih pa, ko minejo trije meseci od sklenitve
prevozne pogodbe.
S pisno dokumentirano reklamacijo na prevoznika se zadrži rok
zastaranja proti
prevozniku. Rok je zadržan, dokler prevoznik pisno ne odkloni
reklamacije in vrne vseh
dokumentov, ki so bili poslani z reklamacijo (Dolničar 2000,
10).
-
16
3 ELEMENTI ZAVAROVANJA IN ZAVAROVALNI PROCES
3.1 Zavarovanje karga3
Za sklenitev kargo zavarovanja zavarovanec še pred začetkom
prevoza posreduje
zavarovalnici vse podatke, na podlagi katerih se lahko
zavarovalnica v razumnem roku
odloči, ali sprejme blago v zavarovanje in pod kakšnimi pogoji
(običajnimi ali
strožjimi).
Zavarovalna prijava vsebuje naslednje podatke:
- podatke o ponudniku (zavarovancu), - vrsto blaga, količino,
težo, število tovorkov in način embaliranja, - zavarovano vrednost
tovora, - prevozno sredstvo oz. prevozna sredstva, če gre za
kombinirani prevoz; pri prevozu
z ladjo tudi njeno ime,
- relacijo prevoza, - datum začetka prevoza, - izbrano širino
zavarovalnega kritja.
a) Zavarovana vrednost
Zavarovana vrednost tovora je praviloma njegova dejanska
vrednost ob sklenitvi
zavarovanja, navedena na računu, dobavnici ali podobnem
dokumentu, ki spremlja
zavarovalni tovor. Pri tovoru, katerega vrednost ni določena na
prej omenjeni način ali
če zavarovalnica dvomi o navedeni vrednosti, se zavarovalna
vrednost oceni na podlagi
nabavne vrednosti tovora na dan odpreme v kraju odpreme.
Na zahtevo zavarovanca se v zavarovalno vrednost lahko vključi
tudi prevozne,
carinske in zavarovalne stroške ter največ desetodstotni
pričakovani dobiček kupca in
konkretnega posla, katerega predmet je zavarovani tovor.
Ti stroški in pričakovani dobiček so lahko vključeni v
zavarovanje tudi tako, da se
zavarovalna vrednost pavšalno poveča za določen odstotek, največ
pa za 40 odstotkov
(PG-krg/12-1).
b) Prevozno sredstvo
Navedba vrste vozila: kombi, kamion, osebni avto, železnica ipd.
(z registrsko oznako),
pri pomorskem prevozu pa je treba obvezno navesti ime ladje, da
lahko zavarovalnica v
posebnem registru ugotovi, ali gre za varno ladjo in ali ima ta
ustrezno klasifikacijo.
c) Relacija prevoza
V interesu obeh pogodbenih strank je, da je blago zavarovano na
celotni relaciji
prevoza, to je »od skladišča odpravnega kraja do skladišča
namembnega kraja«.
3 Povzeto po Selan Voglarjevi (2007, 11 in 2002, 6).
-
17
d) Datum začetka prevoza
Če gre za prevoz z enim samim prevoznim sredstvom ali za
kombiniran prevoz brez
ladijskega prevoza, zadošča samo datum začetka potovanja iz
odpravnega kraja. Če pa
gre za kombiniran prevoz, v katerem sodeluje tudi ladja, mora
ponudnik navesti datum
začetka prevoza s prvim prevoznim sredstvom v kraju odprave,
izrecno pa mora navesti
tudi datum začetka pomorskega prevoza (po podatkih iz ladijskega
konosamenta).
e) Širina zavarovalnega kritja
Zavarovanec se mora v zavarovalni ponudbi nedvoumno odločiti,
kako oz. proti katerim
rizikom bo zavaroval blago med prevozom, kar mu lahko svetuje
zavarovalni
komercialist, oz. ustrezne strokovne službe.
Pri prevozih s kopenskimi prevoznimi sredstvi (kamion,
železnica) se ponudnik lahko
odloči za dve širini zavarovalnega kritja, in sicer:
- ožje kritje: kritje proti osnovnim transportnim rizikom, ki
jih tolmačijo Splošni pogoji za zavarovanje blaga med prevozom,
kritje »B« in Posebni pogoji za
zavarovanje blaga med prevozom,
- širše kritje: proti vsem transportnim rizikom (angl. Against
All Risks – skrajšano AAR).
Velika večina zavarovanj na »kopenskih prevozih« je sklenjena v
smislu določila pod
drugo alinejo.
Za nekatere vrste blaga, ki so izrazito podvržene pogostim
poškodbam (npr. steklo,
porcelan, glina in izdelki iz njih, sipko blago v papirnati,
kartonski, plastični in tekstilni
embalaži, žive živali ipd.), predvideva cenik Zavarovalnice
Triglav odbitno franšizo. Če
ponudnik ve za to, napiše v zavarovalni prijavi: «brez
franšize«. V takem primeru
zavarovalnica poveča premijski stavek za stopnjo, ki predstavlja
odkup franšize. Če
ponudnik v zavarovalni prijavi ne omenja franšize, zavaruje
zavarovalnica blago med
prevozom s predvideno odbitno franšizo.
Tudi zavarovanje »A« brez posebnega dogovora ne pokriva poškodb
blaga proti tako
imenovanim specialnim rizikom. To so nevarnosti, ki ne nastanejo
kot posledica
zavarovanih nevarnosti v okviru kritja »A«, ampak popolnoma
samostojno in
samodejno. Taki riziki so npr: bombiranje (napihnjenje) konzerv,
poškodba etiket,
strditev blaga, samovžig (premog, volna, bombaž), odmrznitev,
zmrznitev, rja,
oksidacija in korozija.4
Z dogovorom strank o vseh bistvenih sestavinah zavarovalne
pogodbe zavarovalnica
izda zavarovalno polico.
4 Npr. za zavarovanje pločevine na prevozu z enim prevoznim
sredstvom (kamion ali železnica) proti
rizikom AAR na relaciji skladišče München–skladišče Ljubljana je
premijski stavek 0,140 % od
zavarovane vrednosti, za dodatno zavarovanje specialnega rizika
»rja, oksidacija in korozija« pa je ob
dodatnih zavarovalnih pogojih treba plačati še premijo po
premijskem stavku 0,100 %. Skupni premijski
stavek je 0,240 % od zavarovane vrednosti blaga.
-
18
3.2 Prevozniška odgovornost
3.2.1 Elementi zavarovanja
Za sklenitev zavarovanja prevozniške odgovornosti zavarovanec
posreduje
zavarovalnici naslednje podatke (Zavarovalnica Triglav d.d.,
VP-ocp/14-4):
- podatke o ponudniku (zavarovancu), - podatke o prevoznih
sredstvih, zavarovalnih vsotah in območju prevozov, - podatke o
vrstah tovora, - dodatne storitve in način izvajanja prevoznih
storitev, - razširitve kritja, - dosedanja zavarovanja prevozniške
odgovornosti, - letno fakturirano realizacijo prevozov (če je
osnova bruto voznina), - datum začetka zavarovanja.
Vrsta prevoznega sredstva; treba je opredeliti, ali gre za
(Zavarovalnica Triglav d.d.,
VP-ocp/14-4):
- plato za kontejnerje, - prevozno sredstvo s ponjavo, -
cisterno, - prevozno sredstvo za žive živali, - hladilnik, - odprto
prevozno sredstvo za prevoz avtomobilov, - prevozno sredstvo za
razsuti tovor, - plato za izredne prevoze.
Opredeliti je treba zavarovalno vsoto (višino, do katere
zavarovanec želi zavarovati
svojo odgovornost). Možne so različne variante, ki veljajo za
vsako prevozno sredstvo
ali za vsa vozila: 25.000,00 EUR, 50.000,00 EUR, 100.000,00 EUR,
200.000,00 EUR,
300.000,00 EUR, drugi zneski po dogovoru.
Območje prevozov je podatek, ki v veliki meri vpliva na višino
zavarovalne premije
(Zavarovalnica Triglav d.d., Premijski cenik Ocp/13-7):
- domači prevozi (prevozi znotraj Republike Slovenije), -
mednarodni prevozi med različnimi evropskimi državami; za države
nekdanje
Sovjetske zveze so potrebni posebni dogovori,
- kabotažni prevozi, - druge države.
Pri dodatnih storitvah je potreben podatek o tem, ali se
opravlja tudi
nakladanje/razkladanje na/s prevoznega sredstva, morebitne druge
manipulacije s
tovorom, opcija zbirniškega prevoza, parkiranje in puščanje
prevoznih sredstev,
naloženih s tovorom brez nadzora, prevzemanje predhodno
naloženih priklopnih vozil.
Pri razširitvi kritja se ponudnik opredeli, ali želi kritje tudi
za nevarnost vloma, tatvine
tovora ali celega prevoznega sredstva v času parkiranja in
počitkov ter zavarovanje
stroškov uničenja poškodovanega tovora (Zavarovalnica Triglav
d.d., VP-ocp/14-4).
Podatki o dosedanjem zavarovanju služijo kot osnova ob ustreznem
potrdilu
zavarovalnice za priznanje ustreznega bonusa/malusa.
-
19
Letna fakturirana realizacija prevozov velja predvsem za
ponudnike, kjer se obračunava
zavarovalna premija po bruto voznini.
Načina zaračunavanja zavarovalne premije sta dva (Zavarovalnica
Triglav d.d.,
Premijski cenik Ocp/13-7):
1. po nosilnosti prevoznega sredstva; ta način se uporablja za
prevoznike (s. p.), 2. določeno v odstotkih (%) od bruto voznine,
ki se uporablja pri d. o. o. ali s. p. z več
prevoznimi sredstvi (80 in več).
Zavarovani primer:
Če gre za prevoznika – pravno osebo (d. o. o, d. d.), za limit
zavarovalnega jamstva po
posameznem škodnem dogodku 100.000,00 EUR znaša osnovni
premijski stavek:
1. 0,8 % od bruto voznine, zaračunane uporabnikom prevoza (v
preteklem mesecu, tromesečju) – za zavarovanje prevozniške
odgovornosti na domačih prevozih,
2. 1,2 % od bruto voznine, zaračunane uporabnikom prevoza (v
preteklem mesecu, tromesečju) – za zavarovanje prevozniške
odgovornosti na mednarodnih prevozih
(brez osnove za prevoze v države bivše ZSSR).
Če gre za samostojnega podjetnika – avtoprevoznika, je letna
premija, ki jo je treba
vplačati vnaprej, odvisna od nosilnosti vozila in od limita
zavarovalnega jamstva. Tako
je npr. za limit jamstva 100.000,00 EUR za vozilo s 5-tonsko
nosilnostjo osnovna letna
premija 157,00 EUR.
Če želi zavarovanec – samostojni podjetnik z isto pogodbo
zavarovati tudi prevozniško
odgovornost na mednarodnih prevozih (brez prevozov v države
bivše ZSSR), pa znaša
izhodiščna premija 249,00 EUR.
Če zavarovanec limit jamstva poveča na 200.000,00 EUR po
posameznem škodnem
dogodku, se premija poveča za 25 %, ob limitu 300.000 EUR pa za
50 % (Selan Voglar
2007, 17).
3.2.2 Bonus in malus
Glede na škodno dogajanje pri zavarovanju po nosilnosti
Glede na škodno dogajanje v preteklem zavarovalnem obdobju se na
premijo za vsako
prevozno sredstvo obračuna še popust (bonus) oziroma doplačilo
(malus) po spodnji
tabeli.
Za vsako novo prevozno sredstvo se premija določi po 14.
premijskem razredu
(osnovna premija).
Vsako zavarovalno leto brez izplačila za zavarovalni primer je
podlaga za razvrstitev za
en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu.
Vsaka izplačana škoda iz zavarovalnega primera v preteklem
zavarovalnem letu ima za
posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v
naslednjem zavarovalnem letu
(Zavarovalnica Triglav d.d., Premijski cenik Ocp/13-7).
-
20
Tabela 2: Doplačila in popusti (pri zavarovanju po
nosilnosti)
Premijski razred Popust (bonus) Premijski razred Doplačilo
(malus)
2 50 % 14 0 %
3 48 % 15 10 %
4 46 % 16 20 %
5 44 % 17 35 %
6 42 % 18 50 %
7 40 % 19 70 %
8 37 % 20 100 %
9 34 %
10 31 %
11 25 %
12 18 %
13 10 %
Vir: (Zavarovalnica Triglav d.d., Splošni pogoji
PG-ocp/13-7)
Glede na škodni rezultat pri zavarovanju po bruto voznini
Glede na škodni rezultat v preteklem zavarovalnem obdobju se na
premijo obračuna
doplačilo (malus) oziroma popust (bonus).
Škodni rezultat je razmerje med likvidiranimi škodami in plačano
premijo v preteklem
triletnem zavarovalnem obdobju. Če je škodni rezultat pod 50 %,
znaša bonus polovico
razlike med 50 % in višino škodnega rezultata, če pa je škodni
rezultat nad 80 %, se
obračuna malus v višini polovice razlike med škodnim rezultatom
in 80 %. Doplačilo ni
večje od 100 % (Zavarovalnica Triglav d.d., Premijski cenik
Ocp/13-7).
Ko se stranki dogovorita o bistvenih sestavinah zavarovalne
pogodbe, zavarovalnica
izda zavarovalno polico, lahko za obdobje enega leta oziroma
permanentno. Med
zavarovalnim letom se stranke lahko dogovorijo za določene
spremembe zavarovalne
pogodbe v smislu razširitve kritja (Selan Voglar 2007, 18).
-
21
4 ZAVAROVALNICA TRIGLAV – PODROČJE TRANSPORTNIH ZAVAROVANJ
4.1 Predstavitev Zavarovalnice Triglav d.d.
Obvladujoča družba Skupine Triglav je Zavarovalnica Triglav d.d.
s sedežem v
Ljubljani. Zavarovalnica Triglav (v nadaljevanju ZT) je vodilna
slovenska klasična
zavarovalnica s 30,6-odstotnim tržnim deležem, pri čemer dosega
32,7-odstotni delež
pri življenjskih zavarovanjih in 29,8-odstotnega pri
premoženjskih zavarovanjih. Skupaj
s Triglav Zdravstveno zavarovalnico, d.d. je tržni delež
36,1-odstoten (Internet 2).
Glavne dejavnosti skupine so:
- zavarovalništvo, - upravljanje premoženja, - dejavnosti, ki
podpirajo tri temeljne finančne stebre.
Osrednja in najobsežnejša dejavnost ZT je zavarovalništvo,
znotraj katerega trži
življenjska, premoženjska, dodatna pokojninska in zdravstvena
zavarovanja ter
pozavarovanje. Svojo dejavnost izvaja prek zavarovalnic v
Sloveniji, na Hrvaškem,
Češkem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Makedoniji.
Dejavnost upravljanje premoženja izvajajo družbe Triglav DZU,
d.o.o., Triglav
Naložbe, d.d. in Triglav Nepremičnine. Upravljanje premoženja
obsega upravljanje
naložb v vrednostne papirje, nepremičnine in drugo.
Strateško pomembna dejavnost zavarovalnice predstavlja
bančništvo. Bančništvo
omogoča razvoj bančno-zavarovalnih produktov, s katerimi
zaokrožuje celovitost
ponudbe. Kapitalsko je za zavarovalnico prisotna v eni od večjih
slovenskih bank, to je
v Abanki Vipa, d.d.
Ključni trg skupine je jugovzhodna Evropa. Skupina deluje poleg
Slovenije tudi na
Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji in
Češki. Nekatera od
navedenih področij so v gospodarskem in finančno-zavarovalniškem
pogledu
razmeroma nerazvita, predstavljajo pa potenciale za rast v
prihodnje (Internet 2).
V nadaljevanju bom prikazal nekaj osnovnih podatkov o Skupini
Triglav in
Zavarovalnici Triglav.
-
22
Tabela 3: Družbe v Skupini Triglav, katerih zavarovalništvo je
ena od temeljnih
dejavnosti družbe oz. to dejavnost podpira
ZAVAROVALNIŠTVO
UPRAVLJANJE
PREMOŽENJA DRUGO
Slovenija
- ZavarovalnicaTriglav, d.d.
- Pozavarovalnica Triglav Re, d.d.
- Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d.
- Skupna pokojninska družba, d.d.
- Triglav Skladi, d.o.o. - Triglav Naložbe, d.d. - Triglav
nepremičnine,
d.o.o.
- Gradis IPGI, d.d. - Slovenijales, d.d.
- Triglav INT, d.d. - Triglav Svetovanje,
d.o.o.
- AS Triglav, d.o.o. - TriglavKo, d.o.o.o.
Hrvaška - Triglav Osiguranje, d.d. Zagreb
Bosna in
Hercegovina
- Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo
- Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka
- PROF-IN, d.o.o. - TRI-PRO BH, d.o.o. - Triglav Auto, d.o.o. -
Autocentar BH, d.o.o. - Unis automobili i
djelovi, d.o.o.
Srbija - Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd
- Pista, d.o.o.
Črna gora - Lovčen Osiguranje, a.d., Podgorica
- Lovčen životna osuiguranja, a.d.,
Podgorica
- Lovčen auto, a.d.
Makedonija Triglav Osiguranje, a.d.,
Skopje
Češka Triglav Poljišt`ovna, a.s.,
Brno
Vir: Internet 2
Slika 1: Ključni podatki o poslovanju Skupine Triglav
Vir: Poslovno poročilo Skupine Triglav za leto 2014
-
23
Slika 2: Ključni podatki o poslovanju Zavarovalnice Triglav,
d.d.
Vir: Poslovno poročilo Skupine Triglav za leto 2014
Vodilni smo v regiji Adria, ki jo sestavljajo Slovenija,
Hrvaška, Bosna in Hercegovina,
Srbija, Črna gora in Makedonija.
Slika 3: Tržni deleži največjih zavarovalnic v regiji Adria v
letu 2012 (v %)
Vir: Skupina Triglav 2013–2017
-
24
Slika 4: Največje zavarovalnice v srednji Evropi po zbrani
zavarovalni premiji v letu
2013 (podatki v milijonih EUR)
Vir: Poslovno poročilo Skupine Triglav za leto 2014
Tabela 4: Premija na prebivalca in zavarovalna penetracija
(delež premije v BDP)
Premija na prebivalca Zavarovalna penetracija
(v USD) Svetovni rang (v % BDP) Svetovni rang Slovenija* 1.275
28 5,6 % 25
Avstrija 2.604 22 5,3 % 28
Hrvaška 372 47 2,7 % 51
Češka 765 33 3,8 % 42
Velika Britanija 4.561 7 11,5 % 6
Švica 7.701 1 9,6 % 10
Grčija 476 41 2,2 % 55
Srbija 104 69 1,8 % 68
EU-geografsko 1.833 - 6,8 % -
EU-27 2.680 - 7,8 % -
*za Slovenijo podatki o premiji SZZ
Vir: Poslovno poročilo Skupine Triglav za leto 2014
4.2 Sektor zavarovalništvo
Zavarovalništvo je osrednja dejavnost ZT, saj predstavlja kar 70
odstotkov prihodkov
Skupine Triglav. V nadaljevanju bom predstavil vse vrste
zavarovanj za podjetnike, ki
sestavljajo paleto ponudbe ZT, kamor uvrščamo tudi transportna
zavarovanja.
-
25
Slika 5: Vrste zavarovanj za podjetnike pri ZT
Vir: Internet 3
- Avtomobilska odgovornost – AO
- AO plus – zavarovanje voznika
- Avtomobilski kasko
- Avtomobilska asistenca
- Pravna zaščita
- Nezgodno zavarovanje voznika in potnikov
- Kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje
- Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
- Zavarovanje splošne odgovornosti
- Zavarovanje odgovornosti lastnika ali upravljalca
zrakoplova
- Zavarovanje odgovornosti lastnika ali upravljalca vodnega
plovila
- Zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti
- Zavarovanje poklicnih odgovornosti
- Zavarovanje špediterske odgovornosti
- Požarno zavarovanje
- Potresno zavarovanje
- Strojelomno zavarovanje
- Vlomsko zavarovanje
- Zavarovanje stekla
- Zavarovanje računalnikov
- Zavarovanje glasbenih inštrumentov
- Zavarovanje opreme v zakupu
- Zavarovanje sejmov
- Montažno zavarovanje
- Gradbeno zavarovanje
- Zavarovanje zalog blaga v hladilnicah
- Zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi požara
- Zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi strojeloma
- Zavarovanje obratovalnega zastoja v storitveni dejavnosti
- Zavarovanje prireditev
- Zavarovanje valutnih falsifikatov
6. Zavarovanje blagovnih terjatev - Stečaj, prisilna poravnava –
tveganje nesolventnosti kupca
7. Zdravstveno zavarovanje na poslovnih potovanjih v tujini
8. Izdaja garancij – kavcijska zavarovanje
- Nezgodno zavarovanje oseb, ki službeno potujejo
- Kolektivno nezgodno zavarovanje
10. Podjetniško rizično življenjsko zavarovanje
- Zavarovanje kreditov do fizičnih oseb
- Zavarovanje kreditov in limitov za dejavnost
- Zavarovanje limitov do fizičnih oseb
- Zavarovanje terjatev iz plačilnih in kreditnih kartic
- Zavarovanje terjatev iz drugih pogodb
12. Zavarovanje posevkov in plodov
13. Zavarovanje živali
- Zavarovanje tovora med prevozom – kargo zavarovanje
- Zavarovanje prevozniške odgovornosti za tovor v cestnem
prometu
- Zavarovanje špediterske odgovornosti
- Zavarovanje vodnih plovil
- Zavarovanje zrakoplovov
9. Nezgodna zavarovanja
11. Zavarovanje finančnih kreditov
14. Transportna zavarovanja
1. Avtomobilsko zavarovanje
2. Kolektivna pokojninska zavarovanja
3. Odgovornostna zavarovanja
4. Zavarovanje premoženja
5. Zavarovanje finančnih izgub
-
26
4.3 Zavarovalnica Triglav – področje transportnih zavarovanj
Kot vidimo, sestavljajo področje transportnih zavarovanj poleg
zavarovanja karga in
prevozniške odgovornosti tudi ostala zavarovanja.
4.3.1 Zavarovanje špediterske odgovornosti
Špediter izvaja dejavnost odpreme, dostave in tranzita blaga.
Pri tem mora ravnati
odgovorno do naročnika storitve in do blaga.
V okviru zavarovanja špediterske odgovornosti zavarovalnica do
določenega limita
krije zakonsko določeno odgovornost špediterja za škodo, ki
nastane kot posledica
kršitev pri izvrševanju odpremniške dejavnosti (Internet 4).
4.3.2 Zavarovanje vodnih plovil
V okviru zavarovanja vodnih plovil zavarovalnica nudi kasko
zavarovanje motornega
čolna, gliserja, jahte ali jadrnice ter zavarovanje odgovornosti
lastnika ali upravljavca
vodnega plovila. Obvezno zavarovanje morajo skleniti vsi
lastniki ali upravljavci
vodnih plovil z močjo motorja nad 3,7 kw, ki so registrirani v
Sloveniji (Internet 4).
4.3.3 Zavarovanje zrakoplovov
V okviru zavarovanja zrakoplovov zavarovalnica nudi kasko
zavarovanje, in sicer lahko
zavarujemo motorna in jadralna letala, ultralahka letala,
toplozračne balone ter
helikopterje.
Obvezno zavarovanje odgovornosti lastnika ali upravljavca
zrakoplova na področju
Evropske unije (EU). EU je z Uredbo št. 785/2004 predpisala, da
morajo vsi lastniki
registriranih zrakoplovov in letalskih modelov, težjih od 20 kg,
skleniti zavarovanje
odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam med letom ali
na tleh (Internet 4).
4.3.4 Transportna zavarovanja
Transportna zavarovanja so pri ZT del premoženjskih zavarovanj.
Njihov delež v
skupni zavarovalni premiji se v zadnjih letih giblje od 1,4 do
1,5 %. Kljub sorazmerno
majhnemu deležu v celotni zavarovalni premiji pa so z vidika
celotne ponudbe
zavarovanj v Zavarovalnici Triglav pomembna. To kaže tako sama
višina zavarovalne
premije kot tudi škodni rezultat (razmerje med premijo in
škodami), ki je izjemno
ugodno in se giblje v povprečju okoli 46 %.
Škodni rezultat celotnih premoženjskih zavarovanj se v ZT giblje
okoli 71 % (Internet
4).
Tabela 5: Obračunane tehnične premije in likvidirane škode iz
transportnih zavarovanj
Tehnična premija (v mio EUR)
Likvidirane škode
(v mio EUR) Škodni rezultat
(v %)
2012 7,55 3,12 41,31
2013 7,09 3,21 45,25
2014 7,61 3,93 51,58
Vir: interni podatki ZT
-
27
Organizacijo področja transportnih zavarovanj sestavljajo
strokovne službe na sedežu
družbe. Direktor s svojimi strokovnimi sodelavci s tega področja
je odgovoren za
strokovni del področja transporta. Področje opravil:
- sestava cenikov, - pogojev, - določanje pogojev za sprejem v
zavarovanje, - aktivno sodeluje pri reševanju škod, - trženje
zavarovanj.
Večina prodaje transportnih zavarovanj poteka v ZT preko
posameznih območnih enot.
To delo opravljajo tako zavarovalni zastopniki, strokovni
sodelavci za sklepanje
zavarovanj in zavarovalni komercialisti.
-
28
5 PRIMERJAVA KARGO ZAVAROVANJA IN ZAVAROVANJA PREVOZNIŠKE
ODGOVORNOSTI
CESTNEGA PREVOZNIKA
Lastnik blaga oz. tisti, ki prevzema riziko zanj, se pogosto
sprašuje, zakaj bi sklenil
kargo zavarovanje, saj blago prevaža prevoznik, ki ima tako ali
tako sklenjeno
zavarovanje prevozniške odgovornosti. Tudi cestni prevozniki
sami – hote ali nehote
zavajajo svoje stranke, da imajo blago na prevozu zavarovano v
primerih, kadar imajo
samo sklenjeno zavarovanje prevozniške odgovornosti. Vsekakor pa
mora prevoznik
vedeti, da zavarovanje prevozniške odgovornosti ne pomeni
zavarovanja blaga, saj si ti
dve zavarovanji nista identični, čeprav se v nekaterih segmentih
pokrivata (Magajna
Bizjak 2003, 12).
Bistvene razlike med obema vrstama zavarovanj prikazujem v
nadaljevanju.
5.1 Predmet zavarovanja
Kargo zavarovanje daje jamstvo lastniku tovora oziroma osebi, ki
ima zavarovalni
interes na tovoru, da bo ob morebitni škodi na tovoru med
prevozom slednjo dobil
povrnjeno.
Prevoznik nima zavarovanega tovora, temveč svojo odgovornost za
škodo na tovoru, ki
ga je prevzel na prevoz. Odgovornost prevoznika za tovor je
zakonsko določena in
omejena (za lokalne prevoze z lokalno zakonodajo, za mednarodne
prevoze pa s
Konvencijo CMR). Zavarovalnica zavaruje interese prevoznika, kar
pomeni, da če bi na
tovoru, ki ga je prevzel na prevoz, nastala škoda in bi bil v
skladu z veljavno
zakonodajo zanjo odgovoren, bi zavarovalnica skladno z
zakonodajo oškodovancu –
lastniku tovora povrnila škodo. Če za škodo po zakonu ni
odgovoren, pa škode ne bi
povrnila.
Odgovornost prevoznika je omejena tudi po višini. Po zakonu je
odgovornost
prevoznika za blago, ki je bilo poškodovano ali izgubljeno,
limitirano po kilogramu
bruto teže tovora, in sicer 8,33 SDR (1 SDR je približno 1,1
EUR) za kilogram kosmate
teže primanjkljaja ali poškodbe blaga. V primeru zamude pa
odškodnina ne more
presegati višine voznine (Dežman 2001, 2).
5.2 Zavarovane nevarnosti
Pri kargo zavarovanju se zavarovanec glede na vrsto tovora, čas
prevoza, relacijo in
način prevoza sam odloči, proti katerim rizikom bo zavaroval
tovor med prevozom.
Odloči se lahko med:
1. osnovnimi riziki (prometna nesreča, elementarna nesreča,
požar, eksplozija), 2. dopolnilnimi riziki (zmočitev, manipulativni
riziki, lom), 3. kritjem vseh rizikov, 4. specialnimi riziki (rja,
oksidacija …)
Pri prevozniški odgovornosti so zavarovane le tiste škode, ki
nastanejo kot posledica
nevarnosti, za katere je prevoznik odgovoren. Ne odgovarja v
primerih:
-
29
- nepravilnega ravnanja oškodovanca (pošiljatelja, prejemnika)
ali njegovih neustreznih navodil prevozniku,
- višje sile ali škode, nastale kot posledica okoliščin, ki se
jim ni mogel izogniti in preprečiti njihovih posledic (za
poškodovanje tovora v prometni nesreči, ki jo je
povzročil drugi udeleženec, prevoznik ne odgovarja),
- drugi primeri izključitve odgovornosti prevoznika (hudo
neurje, potres, nenadne poplave in toča, hudi snežni viharji,
tatvina na zastraženem parkirnem prostoru
ipd.).
Poleg zakonskih omejitev pa lahko zavarovalnice v zavarovalnih
pogojih za
zavarovanje prevozniške odgovornosti določijo še dodatne
omejitve. Te omejitve
dodatno zožijo zakonsko odgovornost prevoznika – npr. odbitne
franšize, kritje na
določenem območju (Dežman 2011, 2).
5.3 Začetek in konec zavarovalnega jamstva
Pri kargo zavarovanju se zavarovalno jamstvo začne z
manipulacijo tovora zaradi
naklada na prevozno sredstvo, traja ves čas prevoza – tudi v
času prekladanj na drugo
prevozno sredstvo, traja v času vmesnega skladiščenja med
potovanjem, vendar največ
do 30 dni, z možnostjo podaljšanja. Zavarovalno kritje po kargo
polici preneha ob
neposredni razložitvi tovora s prevoznega sredstva v namembnem
kraju.
Prevoznik je odgovoren od trenutka, ko prevzame tovor na prevoz,
to je navadno šele
takrat, ko je tovor že naložen na prevozno sredstvo in voznik
podpiše tovorni list, s
katerim potrjuje prevzem tovora na prevoz. Zavarovalno kritje
preneha, ko voznik da
prejemniku tovor na razpolago za razkladanje. V času nakladanja
in razkladanja
prevoznik ne odgovarja za tovor, razen če je za naklad in
razklad posebej dogovorjen in
plačan (Dežman 2011, 4).
5.4 Povrnitev škode
Način uveljavljanja zahtevkov za nastalo škodo
Zavarovanec (lastnik blaga), ki ima sklenjeno kargo zavarovanje,
mora dokazati le, da
je škoda nastala na zavarovanem tovoru in na zavarovani
relaciji. Ob škodi zavarovanec
obvesti zavarovalnico ali njenega pooblaščenega havarista
(razširjena mreža po vsem
svetu), da opravijo ogled škode in ugotovijo vzrok škode.
Zavarovanec zahtevek za
povrnitev škode skupaj z ostalo dokumentacijo vloži na
zavarovalnico, ki je izdala
zavarovalno polico. Zavarovalnica upravičencu izplača
nadomestilo za nastalo škodo
(zavarovalnino) v roku 14 dni od prejema kompletne
dokumentacije.
Lastnik tovora se lahko zanaša na prevoznika in njegovo
odgovornost, ob ugotovljeni
škodi mu v nekaterih primerih grozi nevarnost, da ostane brez
povrnjene škode na
tovoru. Ttreba je poznati zakonodajo in postopke, kako si
zagotoviti pravice zoper
odgovornega prevoznika. Ugotoviti je treba, ali je prevoznik
sploh odgovoren za škodo
v skladu z veljavno lokalno ali mednarodno zakonodajo. Pri
ugotovitvi, da prevoznik ne
odgovarja za škodo, nosi škodo lastnik tovora sam. Če je
prevoznik za nastalo škodo
odgovoren, se ugotavlja, ali je jamstvo po zavarovalni pogodbi
ustrezno (če ima
prevoznik seveda sploh sklenjeno zavarovanje, ker to v Republiki
Sloveniji ni obvezno).
Če zavarovalnega jamstva ni, mora oškodovanec izterjati škodo
neposredno od
-
30
prevoznika, ta pa ima sredstva za povrnitev škode ali pa tudi
ne. Težave se pojavijo tudi
v primerih, ko prevozniki ne priznavajo svoje odgovornosti za
škodo ali ko ne dostavijo
potrebne dokumentacije zavarovalnici. Čas, v katerem oškodovanec
pridobi ustrezno
odškodnino od prevoznika, je zato precej daljši kot v primeru
kargo zavarovanja (Selan
Voglar 2002, 12).
Višina škode, ki se povrne lastniku tovora
Iz kargo zavarovanja dobi zavarovanec povrnjeno odškodnino do
zavarovalne vsote, ki
jo je določil ob sklenitvi zavarovanja, navadno je npr. fakturna
vrednost poškodovanega
ali uničenega ali izgubljenega tovora ali stroški za popravilo
tovora, povečani za
določen odstotek na račun odvisnih stroškov (stroški voznine,
zavarovanja, špedicij …)
in pričakovanega dobička (10–40 % od fakturne vrednosti).
Odgovornost prevoznika je v cestnem transportu omejena po
konvenciji CMR na 8,33
SDR na kilogram bruto mase tovora (1 SDR je približno 1,1 EUR/kg
bruto teže
tovora).5
Povrnitev škode
Pri kargo zavarovanju zavarovalnica izplača odškodnino
upravičencu po zavarovalni
polici – oškodovancu.
Pri prevozniški odgovornosti izplača zavarovancu – prevozniku,
direktno oškodovancu
pa le, če je zavarovanec dal zavarovalnici tako pooblastilo.
Pri prevozu z različnimi prevoznimi sredstvi je ponavadi težko
ugotoviti, na katerem
delu potovanja je škoda nastala in od katerega prevoznika se
zahteva odškodnina. Lahko
se tudi zgodi, da je zavarovanec – prevoznik insolventen. Če
zavarovalnica ne bi imela
pooblastila za izplačilo zavarovalnine direktno oškodovancu in
bi izplačala
zavarovalnino zavarovancu – prevozniku, je ta zaradi težav
(insolventnosti) ne bi
izplačal oškodovancu (Selan Voglar 2002, 13).
5 SDR = košarica mednarodnih valut in njegova vrednost se
spreminja skupaj z nihanjem vrednosti valut:
britanski funt, euro, japonski jen in ameriški dolar.
-
31
6 PRAKTIČNI PRIMERI ZAVAROVANJA IN REŠEVANJA ŠKOD V
TRANSPORTU
V nadaljevanju bom predstavil nekaj praktičnih primerov
reševanja oz. likvidacije škod
iz naslova kargo zavarovanja in zavarovanja prevozniške
odgovornosti.
6.1 Primer kargo zavarovanja
Zavarovanec Krka d.d. ima z zavarovalnico sklenjeno Pogodbo o
zavarovanju tovora na
prevozu – Generalno polico (kargo zavarovanje) s fiksno odbitno
franšizo 500,00 EUR
po škodnem dogodku. Za zavarovanje vsake pošiljke zavarovalnica
po dogovoru izda
posamično polico, ki v obsegu kritja ne odstopa od določil
Generalne police za
zavarovanje blaga na prevozu. Limit kritja je vsakokratna
vrednost po fakturi za
odpremljeno blago, povišan za 10 %. Obseg kritja je po klavzuli
»A« (vsi riziki).
Številka zavarovalne police: 14-12633016 z veljavnostjo od 25.
1. 2009, brez poteka.
6.1.1 Likvidacija škode kargo zavarovanja
Osnovni podatki zavarovalnega primera so:
- zavarovalna vrsta: kargo zavarovanje - zavarovanec in
pošiljatelj: Krka d.d. - predmet poškodbe: zdravila Enap -
prejemnik, kupec: Apteko – Holding, Moskva - prevozna relacija:
Novo mesto–Moskva - način prevoza: kamion, NM 18-16 T - datum in
kraj škode: 26. 1. 2009, Madžarska.
Najeti avtoprevoznik je imel med prevozom prometno nesrečo, ki
jo je povzročilo drugo
vozilo. Ob trku se je del tovora poškodoval, za kar je
zavarovanec pri zavarovalnici
vložil odškodninski zahtevek.
Dokumenti, potrebni za likvidacijo škode:
- zavarovalna polica, - odškodninski zahtevek zavarovanca, -
faktura za celotno vrednost pošiljke, - zavarovalna polica, - CMR –
tovorni list, izvod za pošiljatelja, - zapisnik o ogledu škode s
popisom poškodovanih artiklov, - slike poškodovanega vozila, -
slike poškodovanega blaga.
Likvidacija škode:
- faktura – reklamacija za poškodovano blago znaša 6.395,40 EUR
+ 10 % = 7.034,94 EUR,
- fiksna odbitna franšiza znaša 500,00 EUR po škodnem dogodku, -
priznana zavarovalnina 6.534,94 EUR. Kot vidimo, je zavarovalnica
fakturi za poškodovano blago prištela 10 % odvisnih
stroškov (nadzavarovanje) v skladu s pogodbo. Škodo je
likvidirala z odbitkom 500,00
-
32
EUR fiksne odbitne franšize. Ta je bila dogovorjena s pogodbo o
zavarovanju tovora in
na podlagi vrnjene podpisane poravnave je zavarovalnica
zavarovalnino nakazala
zavarovancu.
Zavarovanec je po prejemu zavarovalnine podpisal še cesijsko
izjavo (odstopna izjava),
s katero je odstopil zavarovalnici vse pravice za izterjavo
povračila škode (regres) od
povzročitelja prometne nesreče oz. njegove zavarovalnice.
6.2 Primeri zavarovanja prevozniške odgovornosti
Zavarovanec Omahen-transport ima sklenjeno zavarovanje
prevozniške odgovornosti za
tovor v cestnem prometu. Zapadlost zavarovalne premije je 31.
12. v vsakem
zavarovalnem letu. Odbitna franšiza znaša 10 % od škode, vendar
ne manj kot 100,00
EUR in ne več kot 2.000,00 EUR. Franšiza se ne upošteva pri
škodah, ki so posledica
prometne nesreče, požara ali eksplozije. Limit kritja je
100.000,00 EUR po
posameznem škodnem dogodku. Iz seznama tovornih vozil je
razvidno, za katera vozila
je sklenjeno zavarovanje.
6.2.1 Likvidacija škode iz naslova prevozniške odgovornosti
Osnovni podatki zavarovalnega primera so:
- zavarovalna vrsta: zavarovanje prevozniške odgovornosti -
zavarovanec, prevoznik: Omahen-transport d.o.o. - predmet poškodbe:
livarski stroj Buehier, industrijski robot, stiskalnica Reis -
pošiljatelj: Eral Metal - prejemnik: LTH METALNI LIJEV d.o.o.
Benkovac - prevozna relacija: Klettgau–Benkovac - način prevoza:
kamion, LJ OTL-27 - datum in kraj škode: 6. 7. 2012, Benkovac - št.
zavarovalne police: TR45500043900 - veljavnost zavarovanja: od 1.
1. 2012 dalje.
Zavarovanec je po izjavi voznika imel nezgodo pri prevozu,
vozilo pred njim je
nenadoma zaviralo, da bi se izognil trčenju, je tudi sam
sunkovito zaviral, pri tem pa
zapeljal s cestišča na bankino. Tovor se je, čeprav je bil
pravilno naložen in pritrjen,
prevrnil ter se ob tem poškodoval. Na našega zavarovanca
(Omahen-transport) je bila
izstavljena faktura za poškodovano blago. Zavarovanec je
prijavil škodo svoji
zavarovalnici.
Dokumenti, potrebni za likvidacijo škode:
- zavarovalna polica, - faktura za celotno pošiljko, - original
CMR, - komisijski zapisnik o ogledu škode, - slike poškodovanega
tovora, - izjava voznika, kako je škoda nastala.
Likvidacija škode:
- odškodninski zahtevek zavarovanca – prevoznika,
-
33
- faktura oz. reklamacija za poškodovano blago, naslovljena na
prevoznika, znaša 7.995,09 EUR,
- odbitna franšiza znaša 10 % od škode, to je 799,50 EUR, -
priznana odškodnina torej znaša 7.195,59 EUR in je nakazana
zavarovancu.
Zavarovalnica je priznala vrednost poškodovanega tovora iz
reklamacije, zmanjšano za
delež 10 % odbitne franšize. Vzrok škode je padec dela tovora na
drug tovor, pri čemer
sta se oba poškodovala. Zavarovalnica je po podpisu poravnave
odškodnino nakazala
zavarovancu.
6.2.2 Likvidacija škode po omejeni odgovornosti SDR (regres po
izplačani kargo škodi)
Osnovni podatki zavarovalnega primera so:
- zavaro