ZAPOREDNA ŠTEVILKA: 1 Vprašanje Zelo rad obiskujem različn ...

ZAPOREDNA ŠTEVILKA: 1

VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: Zelo rad obiskujem različne prireditve, ki so organizirane v HKC (hala komunalnega

centra). Vendar pa se mi po vsaki prireditvi ob odhodu pojavi vprašanje, kaj bi bilo, če bi se

zgodil nek nepredvidljiv dogodek (potres, požar, eksplozija ali kaj podobnega).

Kot vemo se odpro glavna in edina vrata skozi katera se nato prav počasi dvorana prazni.

Menim, da bi v slučaju nepredvidljivega dogodka nastala velika panika, posledično temu pa bi

bili obiskovalci poškodovani ali celo mrtvi.

Zato predlagam, da se v bodoče po končani prireditvi odpirajo tudi pomožna vrata, če pa teh

ni, pa jih je potrebno narediti za kar naj poskrbi lastnik ali pa upravljalec dvorane.

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): Maksimiljan Karba /LTD-Toni Dragar-Lista za vse generacije/

POSREDOVANO NA: 2. seji dne, 21. 2. 2019

PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: Župan

VSEBINA ODGOVORA: Športna dvorana Domžale (Hala komunalnega centra) je eden

najvarnejših objektov za evakuacijo ob morebitnih nesrečah. Opravljeno je bilo več

simulacij evakuacije. Dvorana ima 7 izhodov. Obiskovalci večinoma dvorano zapuščajo le

skozi glavni izhod, kljub temu, da so vsi ostali izhodi odklenjeni in označeni. Dodatno

bomo označili ostale izhode, sporočili organizatorjem prireditev, da sodelujejo pri

usmerjevanju uporabe izhodov, vendar ugotavljamo, da je težko spreminjati navado

uporabe izhodov obiskovalcev.

Načrtovana je tudi prenova zahodnega glavnega vhoda, kjer je predvidena tudi razširitev

tega dela.

Prilagam vam tudi potrdilo ustreznosti evakuacijskih izhodov organizacije varnosti pri

delu, na dan 9.3. 2019.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Uroš Križanič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale


VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: Občina je v lanskem letu namenila 300.000 € za obnovo umetne trave v Radomljah.

Ni bilo pojasnjeno na kakšni pravni podlagi so to dobili. Športni park Radomlje je seveda v

zasebni lasti. Zavod za šport in rekreacijo Domžale je na vprašanja društev, ki so se pozanimala

o dostopnosti terminov na tem igrišču, odgovoril, da zavod nima tega v upravljanju.

Kako je možno, da imamo v Domžalah športne površine, ki jih direktno financira Občina

Domžale in ne pridejo pod upravljanje Zavoda za šport in rekreacijo Domžale? Termini niso na

voljo vsem društvom, ki bi si želeli in imajo skupno pravico do teh terminov.

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): Matej Oražem /LMM-Lista Metoda Marčuna za Domžale/



VSEBINA ODGOVORA: Investicijo zamenjave umetne trave v Športnem parku Radomlje

v višini 163.887,25 EUR brez DDV je Občina Domžale izvedla na podlagi podeljene

stavbne pravice s strani lastnikov zemljišč na katerih leži igrišče. Trenutno smo v fazi

določanja novega upravljalca objekta.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Iztok Obreza, vodja Oddelka za investicije


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Pobuda naših krajanov iz Gregorčičeve ulice v Domžalah predlagajo, da bi

Gregorčičeva ulica postala enosmerna. To utemeljujejo s tem, da bi promet po tej ulici tekel

bolj tekoče in bi bil tudi bolj varen. Stroka pa naj določi v katero smer naj bi se odvijal promet,

ko bo enosmeren.

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): Peregrin Stegnar /NSi/



VSEBINA ODGOVORA: Gregorčičeva ima več cestnih odsekov in sicer JP571224,

JP571223 in JP571225, ki so kategorizirane z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih

cest v Občini Domžale. Prav tako je na prometno ureditev Gregorčičeve ulice vezan tudi

promet na Bistriški ulici v Domžalah JP571221.

Iz svetniške pobude oz. vprašanja nismo mogli razbrati na kateri del cestnega odseka se

predlaga sprememba prometne ureditve.

Predlagamo, da se predstavnik krajanov z Gregorčičeve zglasi na Oddelku za komunalne

zadeve, da bomo lahko našli skupno rešitev skladno s pristojnostmi, ki jih ima občinski

upravni organ za ceste po Zakonu o cestah in Odloku o občinskih cestah.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Andrej Bokan, vodja Oddelka za komunalne zadeve


VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: V zadnjih 7 letih je Občina Domžale nakazala podjetju Unistar več kot 330.000,00

evrov - od tega 200.000,00 evrov za zagon »wifi-projekta«. Trenutno se še vedno plačuje

1.100,00 evrov na mesec. Življenjska doba te opreme je okoli 5 let, torej je že neučinkovita,

neekonomična in zastarela.

Ali so bili s tem projektom doseženi njegovi cilji? Kateri so bili in kako so se spremljali (KPI)?

Kakšni so načrti glede ureditve »wifi-ja« v prihodnje? Ali imamo že izbranega ponudnika za

prihodnje obdobje in koliko bomo plačevali?

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): Alenka Resinovič Reza /Lista Reza/



VSEBINA ODGOVORA: Cilj projekta je bilo z brezžičnim signalom pokriti ožji center

Domžal ter še 11. ožjih centrov izven centralnega dela občine. Evidenco o številu uporabe

in okvar omrežja vodi vzdrževalec omrežja in nas o njej redno obvešča. Iz pridobljene

statistike je razvidno, da se na omrežje povezuje iz leta v leto več uporabnikov, ki

prenesejo vedno več podatkov, kar je po vseh letih delovanja zelo dober podatek in

spodbudna informacija za naprej. Prenosi podatkov so že začeli dosegati in celo

presegati 1000 MB/h. Število različnih naprav, ki so se povezale dnevno v omrežje je bilo

leta 2015 okoli 3500. Leta 2016 se je to približalo številki 4000 in jo leta 2017 konstantno

doseglo, enako tudi v letu 2018. Število vseh povezav mesečno je od cca 300.000 med

poletjem in do 350.000 v ostalih mesecih. Glede na navedene podatke sklepamo, da je

cilj projekta dosežen.

V vseh letih ni bila zaradi napake oz. okvare zamenjana niti ena dostopna točka kar

pomeni, da je oprema kljub 7 letom starosti še dovolj kvalitetna in nam zagotavlja

nemoten dostop do brezžičnega omrežja. Glede na kvalitetno opremo pričakujemo, da

bo normalno lahko delovala še več let. Ravno tako ni bilo večjih izpadov omrežja, kakor

tudi ni bilo zaznati velikega števila klicev na center za pomoč uporabnikom. Več odprtih

napak je bilo zaznati na eni lokaciji, kjer pa je, po menjavi strojne opreme s strani

Telekoma, sedaj stanje stabilno.

Stanje omrežja je že več let enako in se bo širilo glede na finančne zmožnosti. V prihodnje

želimo mrežo razširiti na celotno poseljeno območje občine ter ga uporabiti tudi za druge

možnosti in storitve v sklopu storitev »pametno mesto«.

Za v prihodnje še nimamo izbranega izvajalca saj imamo sklenjeno veljavno pogodbo za

vzdrževanje sistema. V prihodnje sicer planiramo enak strošek kot do sedaj.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Peter Gubanc, vodja Oddelka za premoženjske zadeve


VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: Decembra lani je Lista Reza pošiljala poizvedbe o prometni varnosti cestnega odseka

Vir-Radomlje-Kamnik različnim inštitucijam. V prilogah posredujemo odgovore. Pogrešamo

odgovor o lokalnih pravnih podlagah za postavitev in/ali odstranitev znakov. Kje je to na voljo

javnosti?




VSEBINA ODGOVORA: Pravne podlage za postavitev oz. odstranitev prometne

signalizacije na občinskih javnih cestah določata Zakon o cestah in Odlok o občinskih

cestah. Zakon o cestah je javno objavljen na spletni strani Uradnega lista Republike

Slovenije, Odlok o občinskih cestah pa je objavljen na spletni strani v Uradnem vestniku

Občine Domžale.



VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: Kakšne so, če je izgradnja odseka Vodice–Želodnik državni projekt, pristojnosti

Občine Domžale pri tem projektu in ali namerava sodelovati? Če da, kako? Ali Občina Domžale

komunicira z DARS-om in DRI-jem glede ceste Želodnik–Vodice? Če ne, zakaj ne? Ali Občina

Domžale podpira svoje občane pri njihovih težavah zaradi tega projekta? Lahko tu Občina

ponudi več pomoči?




VSEBINA ODGOVORA: Pristojnosti Občine Domžale so v okviru umeščanja prostorske

ureditve državnega pomena v prostor določene v predpisih s področja urejanja prostora

in so bile realizirane v okviru sodelovanja v postopku priprave državnega lokacijskega

načrta za glavno cesto Želodnik-Mengeš-Vodice na odseku Mengeš-Žeje (Uredba

objavljena v Uradnem listu RS, št. 94/06; v nadaljevanju: Uredba). Občina Domžale je

skladno s Programom priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto sodelovala

kot nosilec urejanja prostora.

Po uveljavitvi Uredbe je sodelovanje v državnem projektu določeno v okviru splošnih

obveznosti, določenih s 33. členom predmetne uredbe. Občina Domžale je sodelovala

tudi v postopku pridobivanja zemljišč in iskanju primernih lokacij za preselitev družin iz

objektov, ki so z Uredbo predvideni za rušenje, v okviru postopkov prostorskega

načrtovanja.

Občina Domžale je sodelovala in še sodeluje s pristojnimi državnimi institucijami in

DARS-om glede umeščanja in gradnje glavne ceste. Obenem v postopkih prostorskega

načrtovanja komunicira s krajevnimi skupnostmi, ki jih bo glavna cesta najbolj

obremenila.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Jure Košutnik, vodja Oddelka za urejanje prostora


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Dajem pobudo, da se točka Vprašanja, pobude in predlogi prestavi na dnevnem redu

naslednje seje občinskega sveta, kot 2. točka.

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): mag. Tomaž Deželak /SDS/



VSEBINA ODGOVORA: Poslovnik Občinskega sveta Občine Domžale določa, da mora biti

na dnevi red vsake seje občinskega sveta uvrščena tudi točka »Vprašanja, pobude in

predlogi«. Predlog dnevnega reda za sejo občinskega sveta pripravi župan, pri čemer

med drugim upošteva tudi pomembnost posamezne zadeve.

Najpomembnejša naloga občinskega sveta, kot najvišjega organa odločanja o zadevah v

okviru pravic in dolžnosti občine, je sprejemanje odločitev, poleg tega so na sejo

občinskega sveta velikokrat vabljeni tudi zunanji gostje.

Menim, da je najbolj primerno, da se pri oblikovanju predloga dnevnega reda odločam

po zgoraj navedenem načelu in se točka »Vprašanja, pobude in predlogi« umesti na

konec dnevnega reda seje občinskega sveta.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Toni Dragar, župan


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Predlagam, da se v Zavodu za šport in rekreacijo Domžale imenuje nova revizijska

hiša, da temeljito pregleda njihovo poslovanje. Ne tista, ki je do sedaj pregledovala in ne tista,

ki je za vse ostale zavode po občini Domžale pregledovala. Naj pride nekdo nov in da nam

poroča kaj se dela v Zavodu za šport in rekreacijo Domžale.




VSEBINA ODGOVORA: Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega

nadzora javnih financ (Uradni list RS, št. 72/02) določa, da so proračunski uporabniki,

katerih letni proračun ne presega 500 mio SIT(2.086.463,03€), dolžni sami zagotoviti

notranjo revizijo svojega poslovanja najmanj enkrat v obdobju vsakih treh let, na način

kot ga določa navedeni pravilnik. Če notranji revizor pri svojem delu ugotovi

nepravilnost, ki kaže na povzročitev večje škode ali sumi, da gre za kaznivo dejanje, mora

nemudoma obvestiti predstojnika oziroma poslovodni organ in Ministrstvo za finance,

Službo za nadzor proračuna. Predstojnik oziroma poslovodni organ proračunskega

uporabnika mora takoj sprejeti potrebne ukrepe za zaustavitev takšnih dejanj in njihovo

nadaljnjo raziskavo.

Iz navedenega izhaja, da notranjo revizijo naroči zavod sam. Odločitev o revizijski hiši je

na organih zavoda.

ODGOVOR PRIPRAVILA: Darinka Žagar, višja svetovalka za nadzor javne porabe


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: V stranki SDS smo dobili kar nekaj opozoril in pobud, da se od Dragomlja do Domžal

naredi pločnik s kolesarsko stezo.




VSEBINA ODGOVORA: Za namen izgradnje pločnika za pešce na tem območju od Domžal

proti Dragomlju smo že v letu 2008 naročili izdelavo PZI projektne dokumentacije, ki je

predvidela rešitev izgradnje pločnika in sicer na območju od Aškerčeve do avtobusnega

postajališča Študa. Pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo na zemljiščih v privatni lasti žal

v naslednjih letih nismo bili uspešni. V letošnjem letu smo na podlagi že izdelanih

projektnih rešitev na pristojno KS dostavili pripravljena soglasja za poseg na zemljišča v

privatni lasti. V kolikor bi bili pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo tokrat uspešni in bi

prišlo do realizacije pločnika v tem obsegu, bi lahko nadaljevali s projektiranjem oziroma

načrtovanjem izvedbe pločnika od AP Študa naprej proti Dragomlju. Ob morebitnem

pločniku, kot je zajet v tej projektni dokumentaciji, pa kolesarska steza ob pločniku nebi

bila izvedljiva zaradi prostorskih omejitev (objekti tik ob državni cesti.)

Celotna trasa pločnika in kolesarske steze od obstoječega pločnika v Domžalah pri

Aškerčevi cesti do obstoječega pločnika v Dragomlju, v kolikor bi potekal ob državni cesti

R3 644/1357, bi bila v dolžini cca. 1.900 m. Na Oddelku za investicije bomo v letošnjem

letu pripravili projektno dokumentacijo v fazi IZP, ki bo na ravni idejnega projekta

predvidela možnost izvedbe takšnega pločnika ter kolesarske steze, skupaj z ostalimi

obveznimi elementi, kot je javna razsvetljava, odvodnjavanje, delno saniranje državne

ceste zaradi posega ob njej in podobno. V okviru iskanja projektnih rešitev se bo lahko

preučila tudi morebitne alternativna trasa kolesarske steze, ki nebi bila nujno ob trasi

državne ceste. Na podlagi projektne rešitve bo podana tudi ocena vrednosti stroška

takšne investicije.



VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Če pogledamo za primer nekatere primerljive občine, npr. Občina Kamnik, se pri

glasovanju izpiše, kako je kdo glasoval. To omogoča tudi naša tehnika, tudi v zapisniku imajo

navedeno, kako je kdo glasoval. Dajem pobudo, da se to uvede tudi pri nas.




VSEBINA ODGOVORA: Izpisi glasovanja so bili že do sedaj dostopni javnosti, niso pa bili

del zapisnika seje občinskega sveta. V tem mandatu bodo izpisi glasovanja redno

objavljeni kot priloga zapisnika seje občinskega sveta.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Gregor Mohar, strokovni sodelavec


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Dajem pobudo, da bi se pregledal sistem glasovanja na sejah občinskega sveta. V 15.

členu Poslovnika občinskega sveta Občine Domžale piše dvoumno, da se ne da opredeliti ravno

iz tega naslova in sicer navzočnost, za, proti in vzdržani. Če je možno, da se doda »vzdržani«.

Predlagam, da se pred glasovanjem o sklepu navede tudi navzočnost članov občinskega sveta.

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): Metod Marčun /LMM-Lista Metoda Marčuna za Domžale/



VSEBINA ODGOVORA: Zakon o lokalni samoupravi določa, da občinski svet sprejema

odločitve na svoji seji z določeno večino opredeljenih glasov navzočih članov. Za

opredeljene glasove se po Poslovniku Občinskega sveta Občine Domžale štejejo glasovi

ZA in glasovi PROTI.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Gregor Mohar, strokovni sodelavec


VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: Prosim za pojasnilo o namenu porabe 350.483,71 EUR javnih sredstev, ki jih je prejel

Marjan Podgoršek, v letih 2017 in 2018 s strani Občine Domžale. Ta javni podatek sem zasledil

v ERAR-ju, javni evidenci. Ob tem me zanima tudi namen porabe v znesku 9.938,11 EUR z dne

7.11.2018, za istega upravičenca. Odgovor posredujte na mail [email protected].

Hvala.

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): mag. Branko Heferle /LMŠ-Lista Marjana Šarca/

POSREDOVANO NA: e-mail dne, 15. 3. 2019


VSEBINA ODGOVORA: Občina Domžale je Marjanu Podgoršku, nosilcu dopolnilne

dejavnosti na kmetiji, v obdobju 10 let (od 1.12.2008 do 31.12.2018) nakazala po

podatkih iz glavne knjige občine Domžale, znesek v višini 353.458,27 EUR. Sredstva v

posameznih letih so bila pretežno nakazana za vzdrževanje poti in površin ob rekreacijski

osi ob Kamniški Bistrici (mulčenje zelenice ob poti, brežine in platoja ob Kamniški

Bistrici).

Sredstva v višini 9.938,11 EUR so bila dne 7.11.2018 nakazana za vzdrževanje

rekreacijskih poti ob Kamniški Bistrici, ki je bilo izvedeno 6.10.2018.

ODGOVOR PRIPRAVILA: mag. Marjeta Podpeskar Omahen, vodja Oddelka za finance in

gospodarstvo


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Predlagam, da se v najkrajšem možnem času ustanovi posebna delovna skupina, ki

bo pregledala ustreznost vseh elaboratov o oblikovanja cen storitev zbiranja komunalnih

odpadkov, obdelave komunalnih odpadkov, odlaganja komunalnih odpadkov, zbiranja

biorazgradljivih odpadkov, odvajanja komunalne odpadne vode, omrežnine in vodarine.

Skupina bi morala ugotoviti ekonomsko upravičenost oblikovanja posameznih postavk glede

na posamezno odjemno mesto plačnikov storitev, ki jih opravlja Prodnik, d.o.o.


POSREDOVANO NA: nadaljevanju 3. seje dne, 4. 4. 2019


VSEBINA ODGOVORA: Ustanovil bom projektno skupino, ki bo pregledala ustreznost

vseh elaboratov. Najkasneje do konca aprila 2019.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Toni Dragar, župan


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Podajam pobudo, da se prouči možnost za dostop do svojih hiš Martinu Grašiču in

Samu Grašiču, oba stan. Gostičeva 39A, 1235 Radomlje - torej da se javna cesta JP-572102

podaljša vsaj toliko, da je omogočen legalen in nemoten dostop do hiš na naslovu Gostičeva

39A, 1235 Radomlje, na parc. št. 260/4, 260/5174/3, 174/4, 175/3.

Pripominjam, da je bila javna cesta JP-572102 kategorizirana kot javna cesta že leta 1987 in je

bila povezovalka med vaško cesto in glavno cesto Domžale-Kamnik.

Poudarjam, da ima Martin Grašič lastnino na dveh javnih cestah v isti vasi in bi zato bilo

pošteno, da je glede problema za dostop do svoje in sinove hiše na Gostičevi 39A, 1235

Radomlje, obravnavan enakopravno kot drugi vaščani oz. občani.

Podrobneje sem problem opisala na tretji seji Občinskega sveta dne 4.4.2019, ko sem oddala

tudi pisno zahtevo za rešitev problema Martina Martina Grašiča z dne 10.1.2019. To zahtevo

občana tudi sedaj prilagam kot scan.

Menim, da je legalen in nemoten dostop do hiše, kjer ima občan svoje stalno prebivališče, na

katerega so vezane vse njegove pravice in obveznosti, osnovna človekova pravica občana.

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): mag. Majda Pučnik Rudl /SDS/



VSEBINA ODGOVORA: Stranka, ki je navedena v svetniški pobudi si že več kot desetletje

prizadeva s predlogom za kategorizacijo ceste preko zasebnega zemljišča

na parceli št.166/5 k.o. Homec.

Stranka si želi zagotoviti dostop preko sosedove parcele, ki pa v naravi predstavlja

funkcionalne površine zasebne hiše na naslovu Gostičeva 40.

Merila za kategorizacijo javnih cest je določila vlada z Uredbo o merilih za kategorizacijo.

Merila za določitev kategorije javne ceste so vrednostno in/ali dopustno določene

povezovalne funkcije in prometno tehnične lastnosti, ki jih med drugim določa tudi

Pravilnik za projektiranje cest.

Omenjena površina, na parceli 166/5 k.o. Homec, ki je v zasebni lasti ne ustreza

predpisanim merilom za kategorizacijo, in je ni mogoče kategorizirati.



VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: Z odlokom, ki ureja lokalne javne ceste in njihovo kategorizacijo, so določene javne

ceste na območju občine Domžale, kot grajeno javno dobro.

Ali so vse lokalne javne ceste in poti ter nekategorizirane ceste vpisane v zemljiško knjigo kot

grajeno javno dobro?

Ali so v zemljiško knjigo vpisane tudi druge javne površine, ki imajo status grajenega javnega

dobra?

Ali potekajo javne ceste tudi po zemljiščih v zasebni lastnini?

Ali so objekti, ki imajo značaj grajenega javnega dobra, zgrajeni na zemljiščih, ki so še vedno v

zasebni lasti?

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): mag. Branko Heferle /LMŠ-Lista Marjana Šarca/



VSEBINA ODGOVORA: Občinski svet je dne 13. 02. 2014 sprejel Sklep o določitvi statusa

grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale. Na podlagi omenjenega sklepa se je pri

teh parcelah v zemljiški knjigi zaznamovalo javno dobro. Parcele so bile določene na

podlagi preseka zemljiškokatastrskega prikaza z dejanskim zajemom cest. Prav tako je

bilo zaznamovano javno dobro na vseh ostalih javnih in parkovnih površinah.

Ob tem smo ugotovili, da država doslej ni poskrbela za kvalitetno novo odmero

celotnega zemljiškega katastra v državi, zato zemljiškokatastrski prikaz ne zadošča za

natančno določitev cestnih parcel. Zaradi tega je bila v omenjenem sklepu tudi katera

izmed parcel, ki ležijo pod kategoriziranimi cestami, izpuščena. Posledica je, da obstaja

nekaj parcel, ki so v zemljiško knjigo vpisane kot lastništvo Občine Domžale, a brez

zaznambe javnega dobra.

Letos se pripravlja nova kategorizacija občinskih cest. Z novo kategorizacijo občinskih

cest in na podlagi Zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in

železniške infrastrukture, moramo letos na DRSI oddati dejansko rabo kategoriziranih

občinskih cestnih zemljišč.

Novo stanje cestnih zemljišč pa bo osnova za določitev cestnih parcel. Tako bomo do

konca leta 2019 naredili Analizo potrebnih geodetskih odmer in odkupov pod

kategoriziranimi zemljišči. S tem bomo ugotovili, koliko cest je še potrebno odmeriti in

odkupiti. Dokler analiza ne bo opravljena, žal ne razpolagamo s točnim podatkom koliko

je teh zemljišč.



VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: Krajani Radomelj sprašujejo, kaj se dogaja z radomeljsko obvoznico, ki je sicer v

občinskem prostorskem načrtu kot del cestnega obroča okoli Domžal? Predvsem me zanima,

kako daleč je projekt, časovno in izvedbeno?

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): Mateja Kegel Kozlevčar /SD/



VSEBINA ODGOVORA: Radomeljska obvoznica, je bila na idejni ravni, kot predvidena

cesta, umeščena v občinske prostorske predpise, ki so veljali do sprejema Občinskega

prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN). Projekt Radomeljske obvoznice nima

prostorske podlage v Občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale. Ni umeščena v

karte izvedbenega dela, kot posebna enota urejanja prostora z namensko rabo, ne v karte

strateškega dela OPN. V delu njenega poteka, nekdanja trasa Radomeljske obvoznice v

OPN, sovpada z razvojnim območjem naselja Radomlje.



VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Prav bi bilo, da se v glasilu Slamnik objavljajo pobude in vprašanja ter odgovori, da

tudi občani, ki so manj računalniško spretni in ne tako vešči pri uporabi spleta, lahko v lokalnem

časopisu preberejo konkretne informacije o delu občinskega sveta - konkretne vsebinske

aktivnosti.

Prav je, da imajo občani popolno informacijo o delu občinskega sveta in glede na to, da to

informacijo za časopis pripravlja Urad župana, apeliram na sodelavce Urada župana, da torej

razširijo informacijo o delu na posamezni seji.




VSEBINA ODGOVORA: Odlok o izdajanju javnega glasila Slamnik (Uradni vestnik Občine

Domžale, št. 06/12, 08/13) v 6. členu, točka b. Občinski svet in Nadzorni odbor, določa,

da so v tej rubriki javnega glasila predstavljene pomembnejše teme s sej občinskega

sveta, povzetki sprejetih sklepov, odlokov in drugih aktov, stališča svetniških skupin,

delovnih teles občinskega sveta do posameznih aktualnih tem ter predstavitev svetnikov

Občinskega sveta Občine Domžale. V rubriki je predstavljeno tudi delo Nadzornega

odbora Občine Domžale. Rubrika obsega do dve strani v glasilu.

Menimo, da prav zaradi prostorske omejitve rubrike (do dve strani časopisa) ni mogoče

zajeti še bolj konkretnih informacij o delu občinskega sveta, zato se nam zdi trenutna

ureditev optimalna. Občani pa lahko do teh informacij, tako kot do sedaj, dostopajo

preko naše spletne strani.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Darko Milenković, Urad župana, Odnosi z javnostmi


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Pobuda, da se opravi pregled trenutnega stanja situacije SPB-1, da se izdela

konkretna izhodišča za izdelavo dolgoletnega projekta prenove ter se to ustrezno skomunicira

z lastniki. Dobivamo različne informacije z različnih koncev.

Narejenih je bilo nekaj študij, bistveno pa je, da se dlje od tega še nismo premaknili že več

mandatov. Prva faza pa bi morala biti, da se SPB-ju podeli status objekta javnega dobra. Občina

si mora zastaviti konkretne cilje, opredeljene izvedbeno in časovno, da bomo imeli, recimo, čez

8 let SPB, ki nam ne bo več v sramoto, ampak ponos.

Dajem pobudo za polletno obveščanje občinskega sveta o napredku situacije SPB-1.




VSEBINA ODGOVORA: Na objektu SPB 1 je bilo v preteklosti opravljena cela vrsta

strokovnih (tehničnih) pregledov in analiz. Nove analize niso potrebne, razen

podrobnejših pregledov nekaterih posameznih delov. Ugotovitve lahko strnemo v štiri

bistvene sklope:

• Stavbni ovoj (streha in fasade ter tlaki nad garažo so v slabem stanju in že dolgo

ne ustrezajo sodobnim standardom in predpisom.

• Nosilne betonske vertikalne in medetažne konstrukcije zlasti v parterju in kleti so

mestoma poškodovane (razpokane) pri čemer v večini primerov ne gre za poškodbe, ki

bi ogrožale varnost objekta - predstavljajo pa potencialen vir novih nevarnih poškodb

zaradi vdora vode v konstrukcijo in povzročanja korozije armature.

Nosilne jeklene konstrukcije (jekleni mostovži in zlasti jekleni deli zasteklitev stopnišč in

drugih skupnih prostorov) so korozijsko precej načeti.

• Objekt je zaradi svoje zasnove požarno problematičen (omejena dostopnost,

nezaščitene jeklene konstrukcije).

• Ogrevalni sistem (zlasti peči) so tehnično in ekonomsko dotrajane, tudi energent

(kurilno olje) sodi me najdražje.

Komunikacija z lastniki je v tem primeru skoraj nemogoča. Objekt je v solasti preko 1000

(tisoč) fizičnih in pravnih oseb, legitimen sogovornik, ki bi zastopal večinsko mnenje de

facto ne obstaja.

V preteklem letu smo uspeli vzpostaviti dobro sodelovanje s takrat večinskim

upravnikom objekta, vendar je ta zaradi nekaterih nerazčiščenih odnosov znotraj stavbe

odstopil.

Razglasiti objekt SPB 1 za objekt javnega dobra je praktično nemogoče, vsak od lastnikov

bi lahko temu ugovarjal in občina bi se po nepotrebnem zapletla v dolgotrajne in

neproduktivne pravne spore.

V času, ko se je pomočjo občinske delovne skupine v kateri so poleg delavcev uprave

sodelovali tudi občinski svetniki in zunanji strokovni sodelavci, ki je vložila ogromno

truda v razreševanje vrste zapletenih lastninskopravnih vprašanj, uzurpacij na pol

legalnih in nelegalnih posegov, vzpostavljala etažna lastnina smo predlagali, da se

parterne javno dostopne površine objekta prenesejo v last občine, ki bi jih upravljala in

vzdrževala. Zgodil se je revolt skupine lastnikov, ki je dobronamerno ponudbo občine

onemogočil.

Glede na stanje objekta in potencialno ogroženost občanov smo se v upravi odločili, da

v okviru, ki nam ga dopušča zakonodaja ukrepamo na področjih, kjer ukrepe (vlaganje

finančnih sredstev v zasebno lastnino) lahko še opravičimo z vidika zakonodaje s

področja varstva okolja (energetska sanacija objekta) zlasti pa z vidika zaščite in

reševanja in preprečevanje morebitnih človeških žrtev ali obsežnejših materialnih škod.

Glede na sredstva, ki so na razpolago na Eko skladu RS, smo v preteklem letu pridobili

PZI dokumentacijo za celovito energetsko sanacijo in jo predali lastnikom (takratnemu

upravniku). V naslednjih letih planiramo pridobiti tudi dokumentacijo za statično

sanacijo objekta (betonskih delov konstrukcije, jeklenih konstrukcije) ter projekt za

izvedbo požarnih ukrepov. Projektno dokumentacijo bomo predali lastnikom oziroma

njihovim kvalificiranim predstavnikom.

Občina Domžale bo glede na svoj solastniški delež, ko bo potrebno, zagotovila tudi

sredstva za sofinanciranje vsakega posameznega ukrepa.

Odločitev o tem kako in kdaj se bodo lastniki lotili posameznih prenov v kakšnem

vrstnem redu in v kakšnem obsegu pa bo prepuščena njim.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Zoran Vitorovič, svetovalec župana za vodenje projektov - podsekretar

v Uradu župana


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Občino prosim k pozitivnemu pristopu reševanja problematike dotrajanega

otroškega - športnega igrišča na Pšati.

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): Kristina Hafner /SD/



VSEBINA ODGOVORA: Krajevna skupnost Dragomelj Pšata (v nadaljevanju: KS) je

lastnica zemljišč: parc. št. 729 in 730/2, oboje k.o. Pšata, na katerih sta otroško in športno

igrišče.

Na pobudo KS za ureditev otroškega igrišča (parc. št. 729) je bila s strani občine

predlagana ureditev lastništva, kar bi občini dalo podlago za vlaganja, vendar se KS ni

strinjala. Za ureditev navedenih zemljišč oziroma opreme na le-teh je namreč dolžan

skrbeti lastnik, v tem primeru KS.

ODGOVOR PRIPRAVILA: Jure Košutnik, vodja Oddelka za urejanje prostora in Kristina Slapar,

vodja Oddelka za družbene dejavnosti


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Dajem pobudo za ureditev lokalne problematike pred Gasilskim domom Pšata -

Dragomelj - postavitev hitrostnih ovir iz smeri Ljubljane proti naselju Pšata. Pred Gasilskim

domom potekajo gasilske vaje tudi z otroci, cesta pa je nevarna.




VSEBINA ODGOVORA: Prejeli smo vašo pobudo za ureditev lokalne problematike pred

Gasilskim domom Pšata - Dragomelj - postavitev hitrostnih ovir iz smeri Ljubljane proti

naselju Pšata.

Pred postavitvijo fizičnih ovir pa moramo obvezno opraviti predhodne meritve kot to

določa Zakon o cestah in na njegovi podlagi sprejete tehnične specifikacije. Pri

nameščanju ovir za umiritev hitrosti in določanju prometne ureditve je potrebno v

posameznem naselju ali ulici celovito preučiti način poteka in vodenja prometa, ki vpliva

na prometne tokove in varnost prometa. Naprave in ukrepi za umirjanje prometa niso le

fizične ovire. Za umiritev prometa se lahko uporabijo tudi svetlobne ali druge naprave in

ovire s katerim se udeležencem v cestnem prometu onemogoči vožnja s hitrostjo višjo

od predpisane s prometnimi pravili. Predpisane Tehnične specifikacije, ki jih je potrebno

upoštevati pri postavitvi fizičnih ovir, kot slabost med drugim navajajo povečanje emisij

hrupa in vibracij, močno se poveča koncentracija škodljivih emisij, ki jih emitirajo

motorna vozila in povečajo zamude pri vožnji intervencijskih vozil (te znašajo od 1 do 10

sekund, odvisno od tipa vozila in geometrije naprave za umirjanje).

Predlagamo, da gasilsko društvo Pšata - Dragomelj vloži na občino Domžale vlogo za

spremembo prometnega režima popolne zapore občinske ceste Pšata - Dragomelj pred

gasilskim domom v času izvajanja gasilskih vaj.



VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Dajem pomembno pobudo za varnost vseh udeležencev v lokalnem prometu med

otroškim in športnim igriščem (Pšata), zato dajem pobudo za ureditev prehoda za pešce,

hitrostno oviro, saj je prehod iz enega igrišča na drugo zelo nevaren in nepregleden.




VSEBINA ODGOVORA: Prejeli smo vašo pobudo za ureditev prehoda za pešce, hitrostno

oviro med otroškim in športnim igriščem Pšata.

Samo izris talne označbe za pešce je sama po sebi bistveno premalo za zagotavljanje

varnosti pešcev. Pogoje za namestitev prehodov za pešce določata Zakon o cestah in

tehnične specifikacije s tega področja.

V Sloveniji morajo biti, glede na veljavni zakon, vsi prehodi za pešce na cestah ustrezno

osvetljeni in označeni s prometnimi znaki. Popolno opremljen prehod za pešce

morajo sestavljati hodnik za pešce do primernega izteka, čakalne površine, del ceste –

področje prehoda, prometna signalizacija (vertikalna in horizontalna), svetlobno

signalne naprave, javna razsvetljava in dodatna osvetlitev. Zgoraj navedeno pa tudi

potrjuje dejstvo, da je potrebno za izgradnjo pločnika, ki je glavni pogoj za označitev

prehodov za pešce predhodno projektno obdelati, saj neustrezno lociran oziroma

neustrezno opremljen prehod za pešce lahko predstavlja še bolj nevarno mesto, saj pešcu

nudi varljiv občutek prometne varnosti pri prečkanju ceste. Njegova pozornost se zato

zmanjša in je tovrstno prečkanje ceste nevarnejše od prečkanja na mestu, kjer sploh ni

prehoda za pešce.

Veljavna zakonodaja s področja varnosti cestnega prometa določa, da je obvezna

postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za umirjanje prometa le pred vzgojno

varstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter drugimi objekti, ob katerih je zaradi

specifične populacijske strukture udeležencev zahtevano zmanjšanje največje dovoljene

hitrosti. Pred postavitvijo fizičnih ovir pa moramo obvezno opraviti predhodne meritve

kot to določa Zakon o cestah in na njegovi podlagi sprejete tehnične specifikacije. Pri

nameščanju ovir za umiritev hitrosti in določanju prometne ureditve je potrebno v

posameznem naselju ali ulici celovito preučiti način poteka in vodenja prometa, ki vpliva

na prometne tokove in varnost prometa. Naprave in ukrepi za umirjanje prometa niso le

fizične ovire. Za umiritev prometa se lahko uporabijo tudi svetlobne ali druge naprave in

ovire s katerim se udeležencem v cestnem prometu onemogoči vožnja s hitrostjo višjo

od predpisane s prometnimi pravili. Predpisane Tehnične specifikacije, ki jih je potrebno

upoštevati pri postavitvi fizičnih ovir, kot slabost med drugim navajajo povečanje emisij

hrupa in vibracij, močno se poveča koncentracija škodljivih emisij, ki jih emitirajo

motorna vozila in povečajo zamude pri vožnji intervencijskih vozil (te znašajo od 1 do 10

sekund, odvisno od tipa vozila in geometrije naprave za umirjanje).

Občinski upravni organ za ceste in vzdrževalec javnih prometnih površin sta že izvedla

nekatere ukrepe. Odrejena je bila postavitev dodatne prometne signalizacije omejitev

hitrosti 40 km/h skozi naselje Pšata in postavitev prometnega znaka »nevarnost otroci

na cesti« mimo otroškega igrišča.

ODGOVOR PRIPRAVILA: Vlado Jerant in Andrej Bokan, Oddelek za komunalne zadeve


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Na železniškem postajališču Rodica je peron za vstop in izstop potnikov prekratek za

cca 20 m in to takrat, kadar je na postaji vlak iz dveh garnitur. Potniki morajo iz vlaka izskočiti,

da dosežejo tla, ki so okoli 50 cm nižje. Predlagamo, da občina Domžale seznani s tem direkcijo

za železniški promet in predlaga, da se v letu 2020 zagotovijo potrebna finančna sredstva za

podaljšanje perona. Slovenske železnice reklamirajo, da zagotavljajo varen in udoben prevoz,

če pa potniki morajo skakati iz vlaka 50 cm pa to ni več varno in ne udobno, ampak nevarno.




VSEBINA ODGOVORA: Posredujemo vam odgovor Slovenskih železnic – Infrastruktura,

d.o.o. Vašo pobudo smo posredovali tudi na Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcijo za

infrastrukturo, Sektor za železnice.

ODGOVOR PRIPRAVILA: Marjana Guna, Urad župana


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Prosimo za urgenco občinskih služb za odstranitev električnih drogov in napeljave v

vzhodnem delu vasi Turnš, kjer je že električna napeljava položena v zemljo. Kljub več

urgencam na Elektro Podrečje se ta še ni odstranila. Drogovi stojijo postrani in kabli visijo na

drogu.




VSEBINA ODGOVORA: Na Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije,

d.d., OE Storitve na distribucijskem omrežju, DE Ljubljana okolica-Podrečje, smo poslali

obvestilo in pobudo glede odstranitve električnih drogov in kabelske napeljave v

vzhodnem delu vasi Turnše. Ko bomo prejeli odgovor, vas obvestimo.



VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Obravnava na eni od sej občinskega sveta.

Čim prejšnji pregled in obravnava koncesijske pogodbe s Comett d.o.o. in razpis za dodatnega

ali novega koncesionarja v Domžalah - za oskrbo na domu.

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): Ivan Pšag /LMM-Lista Metoda Marčuna za Domžale/



VSEBINA ODGOVORA: Koncesija za pomoč družini na domu je bila podeljena na podlagi

Odloka o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za

pomoč družini na domu (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 2/13-uradno prečiščeno

besedilo 2, v nadaljevanju: Odlok). Koncesijska pogodba za izvajanja socialnovarstvene

storitve pomoč družini na domu je na vpogled na pristojnem oddelku.

V skladu z Odlokom ni predviden dodaten koncesionar, saj na območju občine javno

službo pomoč družini na domu lahko izvaja le en koncesionar.

ODGOVOR PRIPRAVILA: Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti


VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Ihanska cesta v Zaborštu je na lokaciji od križišča s Kopališko (pri črpalki Petrol) do

nadvoza čez avtocesto izredno nevarna. Cesta je zelo obremenjena z osebnim in tovornim

prometom. Cesta je ozka, ozek pločnik je samo z ene strani ceste, malokdo pa se drži omejitve

hitrosti 40 km/h. Velikokrat osebna vozila in predvsem težki tovornjaki pridrvijo z nadvoza čez

avtocesto in samo vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do katastrofe. Cesta je tudi šolska pot.

Predlagam, da se postavi merilec hitrosti, da se vsaj malo omeji hitrost na tem odseku. Prav

tako pa tudi znak omejitve hitrosti 40 km/h na tabli na vhodu v Zaboršt iz smeri Ihana proti

Domžalam. Nekoč je že bil, pa je izginil.




VSEBINA ODGOVORA: Ihanska cesta je je na delu iz smeri nadvoza čez AC proti Kopališki

cesti omejena s splošnim predpisom na 50 km/h, v delu od križišča Pot za Bistrico do

Kopališke ceste na 40 km/h. Cesta je opremljena z javno razsvetljavo in enostranskim

pločnikom in z vidika varnosti ne odstopa od ostalih tovrstnih okolij. Znak omejitev

hitrosti 40 km/h se na nadvozu postavi v času zime, od 15.11. do 15.3. zaradi nevarnosti

poledice na nadvozu.

Vašo pobudo za postavitev radarske table bomo upoštevali in bo nameščena.

ODGOVOR PRIPRAVIL: Vlado Jerant, Oddelek za komunalne zadeve


VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: Ihanska Cesta - Ihan - dovoz do hišnih št. 5 in 7.

Kdo iz občine Domžale - z imenom in priimkom je dal soglasje in s tem legaliziral stanje ceste.

Ograje niso vsi umaknili 0,5 m od meje parcel tako, da je cesta požarno nevarna (preozka za

gasilska vozila), prav tako ni prevozna za smetarska vozila,..

Tudi pešci in otroci pri odhodu in prihodu iz šole, so ogroženi, saj se nimajo kam umakniti.

Problematiko na občini poznajo, saj je bil kršitelj kaznovan s strani občinskega inšpektorja in

pozvan, da ograjo uredi v skladu z zakonom. Plačal je tudi kazen, stanje pa se ni spremenilo.

Kako se bo ta zadeva uredila za stanovalce na tej lokaciji, saj bodo stanovalci v primeru, da se

zadeva ne uredi, vložili tožbo proti občini in osebi, ki je izdala sklep o legalizaciji

protizakonitega stanja.




VSEBINA ODGOVORA: Občinska uprava je seznanjena s stanjem, ki je posledica

neurejenega zemljiško knjižnega stanja Ihanske ceste v Ihanu. Občina Domžale je v letu

2017 pristopila k celoviti ureditvi Ihanske ceste in naročila izvedbo odmere zemljišč za

javno cesto, ki bo zagotavljala zadostno širino ceste. Postopek trenutno vodi Geodetska

uprava Republike Slovenije. Po izdani Odločbi s strani Geodetske uprave, bo občina

pristopila k ureditvi zadeve.

Gradbeno dovoljenje je kot pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdala Upravna

enota Domžale.

ODGOVOR PRIPRAVILA: Vlado Jerant in Andrej Bokan, Oddelek za komunalne zadeve


VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: Kako in kdo na občini Domžale skrbi, oz. ima nadzor nad zemljišči in njihovo uporabo,

ki so v lasti občine?

Zahtevamo odgovor za konkretni primer - Ihanska cesta (stara, sedaj slepa zaradi avtoceste v

Zaborštu pri veterini - levo pred nadvozom čez avtocesto). Cesta je občinska, prav tako del

zemljišča, ki je med to staro cesto in nadvozom. Lastnik podjetja PREZA, Roman Zajc, je pred

leti cesto zaprl najprej z nasipom zemlje, potem pa z betonskimi bloki. Betonski bloki so tudi

postavljeni precej bližje veterini, kot je to dovoljeno v načrtih in dovoljenju. Prav tako ni

narejena protihrupna ograja. Ob tej cesti je bil tudi hidrant.

Vprašanje - ali obstoja pogodba o najemu občinskega zemljišča, koliko je mesečni najem,

koliko najemnin je bilo plačanih?

Kdo je dovolil in zakaj, da se zagradi dostop do občinskega zemljišča?

Kako je z uporabo in plačevanjem hidranta ob tej cesti?

Kaj bo občina storila, da zavaruje lastnino občine in občanov Domžal?




VSEBINA ODGOVORA: Za zemljišča, ki so v lasti ali upravljanju Občine Domžale in niso

opredeljena kot kategorizirane javne ceste, skrbi Oddelek za urejanje prostora.

Zemljišče nekdanje Ihanske ceste, med nasipom in parkiriščem podjetja Preza d.o.o., je v

zemljiški knjigi vpisano kot javno dobro. Javno dobro ne more biti predmet obremenitve

ali pravnega posla. Predmetno zemljišče ni v zakupnem razmerju s tretjo osebo.

Hidrant je namenjen za gašenje požara in ga lahko uporabljajo le gasilska društva in

Center za zaščito in reševanje.



VRSTA: Pobuda

VSEBINA: Igriška ulica v Preserjah pri Radomljah nujno potrebuje pločnik od Bistriške ulice do

Industrijske cone Jarše. Na tem odseku je naselje Gaj s predvidenimi 1500 prebivalci in vrtec.

Dnevno se tam sprehaja veliko ljudi - otroci hodijo v in iz šole, skupine otrok iz vrtcev, veliko je

sprehajalcev. Čeprav so na tistem odseku hitrostne ovite, cesta ni varna. Na tem odseku ni niti

javne razsvetljave tako, da je za pešce še posebej nevarno. Ali lahko v kratkem pričakujemo, da

bo poskrbljeno za varnost otrok?

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): Tadeja Šuštar /NSi/



VSEBINA ODGOVORA: V letu 2008 je Občina Domžale s podjetjem SGP Graditelj d.d.

sklenila pogodbo o opremljanju stavbnih zemljišč za območje urejanja OLN Preserje ob

Bistrici – jug (v nadaljevanju: pogodba). Za območje urejanja Preserje ob Bistrici – jug (v

nadaljevanju: OPPN) sta bila v letu 2006 sprejeta Odlok o občinskem lokacijskem načrtu

za območje urejanja Preserje ob Bistrici – jug in Odlok o programu opremljanja zemljišč

za gradnjo na območju urejanja Preserje ob Bistrici – jug (oba Uradni vestnik Občine

Domžale, št. 14/2006).

V pogodbi se je podjetje SGP Graditelj d.d. zavezalo, da bo izvedlo vso potrebno

komunalno opremo v območju OPPN in vse etape rekonstrukcije Igriške ulice. Pogodba

določa tudi faznost, pri čemer je rekonstrukcija Igriške ulice predvidena v letih 2019 in

2020. Po zagotovilih predstavnikov podjetja SGP Graditelj d.d., je predviden začetek

rekonstrukcije v drugi polovici leta 2019.



VRSTA: Vprašanje

VSEBINA: Name se je obrnil občan, ki je v Krtini kupoval parcelo št. 1413/1. V zazidljivo območje

je občina na prošnjo lastnika, ki je želel parcelo prodati, spremenila samo 450 m2, vendar je za

gradbeno dovoljenje minimalna površina 600 m2. Geodet je v roku, ki ga je razpisala občina

glede na OPN vložil predlog za povečanje parcele za 150 m2 z obrazložitvijo. Do sedaj

odgovora ni prejel, s tem pa je lastnik parcele (prodajalec) izgubil vse potencialne kupce, saj

nihče od prijavljenih ni želel kupiti zazidljive parcele, na kateri ne more zidati. Ob tem je potekel

rok za oddajo vlog za pridobitev pravnega posla, kupci se niso prijavili in odšli. Zanima me,

kakšen je namen spremembe namembnosti zemljišč v tako majhnih površinah in kakšen je

namen OPN-ja, ki obljublja nemogoče.

VPRAŠANJE POSREDOVAL(A): Tadeja Šuštar /NSi/



VSEBINA ODGOVORA: Pred uveljavitvijo Občinskega prostorskega načrta Občine

Domžale (v nadaljevanju: OPN) je bila celotno zemljišče s parc. št. 1413/1 k.o. Prevoje po

namenski rabi kmetijsko zemljišče. Pobuda za spremembo namenske rabe je bila podana

v času javne razgrnitve OPN v letu 2014 in bila upoštevana kot uskladitev dejanskega

stanja s planskim, saj na zemljišču stoji objekt, zgrajen pred letom 1967. Po navedbi

pobudnika je bil objekt zgrajen v letu 1906, za potrebe domačije, ki leži severno od

predmetnega zemljišča. Z namenom vzpostavitve funkcionalne povezanosti zemljišč in

objektov na predmetnih zemljiščih, je bila v izvedbenem grafičnem delu OPN oblikovana

ena enota urejanja prostora z oznako EOP Ak 46/54.

Namen spremembe namenske rabe v OPN je bil določitev stavbnega zemljišča

obstoječemu, legalno zgrajenemu objektu. Ureditve na zemljišču in objektu so možne v

skladu s predpisi s področja urejanja prostora.

Občina Domžale je v postopku zbiranja pobud za postopek sprememb in dopolnitev OPN

evidentirala pobudo, ki se nanaša na predmetno zemljišče. Vlagatelju je bil odgovor na

pobudo posredovan dne 04. 02. 2019. Povečanje območja namenske rabe je možno le v

postopku sprememb in dopolnitev OPN.


ZAPOREDNA ŠTEVILKA: 1 Vprašanje Zelo rad obiskujem različn ...

Documents