-
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
Civilna zaščita je namensko organiziran del
sistema varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
Civilna zaščita obsega organe vodenja, enote
in sluţbe za zaščito, reševanje in pomoč,
zaščitno in reševalno opremo ter objekte in
naprave za zaščito, reševanje in pomoč.
-
CILJI VARSTVA PRED
NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI
preprečevanje nesreč;
pripravljenost na nesreče;
zaščita pred nevarnostmi;
reševanje in pomoč ob nesrečah;
sanacija posledic nesreč.
-
Temeljne naloge
sistema
odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in
drugih nesreč;
preprečevanje naravnih in drugih nesreč;
obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih
ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč;
izobraţevanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in
pomoč;
organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrţevanje
drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč;
samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljnjem besedilu:
osebna in vzajemna zaščita);
mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za zaščito,
reševanje in pomoč;
odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;
reševanje in pomoč;
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve
osnovnih pogojev za ţivljenje;
ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge
nesreče;
mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami;
nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami;
pomoč drugim drţavam ob naravnih in drugih nesrečah.
-
SISTEM ZAŠČITE IN REŠEVANJA
V SLOVENIJI
Sistem opazovanja, obveščanja in
alarmiranja sestavljajo:
– opazovalno omreţje;
– centri za obveščanje;
– alarmiranje.
-
ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE
Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje
drugih operativno-strokovnih nalog zaščite,
reševanja in pomoči se organizirajo štabi Civilne
zaščite.
Štabi Civilne zaščite so:
Štab Civilne zaščite Republike Slovenije;
regijski štabi;
občinski oziroma mestni štabi;
sektorski oziroma krajevni štabi;
štabi Civilne zaščite gospodarskih druţb, zavodov in drugih
organizacij.
-
Temeljne naloge sistema
obveščanja
zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov, pomembnih za
zaščito, reševanje in pomoč ter za izvajanje drugih nalog varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami;
obveščanje in alarmiranje prebivalcev o pretečih nevarnostih ter
posredovanje napotkov za osebno in vzajemno zaščito;
obveščanje in aktiviranje izvajalcev nalog zaščite, reševanja in
pomoči o nevarnostih ter posredovanje odločitev pristojnih organov
vodenja za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči.
-
SILE ZA ZAŠČITO,
REŠEVANJE IN POMOČ
enote, sluţbe in druge operativne sestave
društev in drugih nevladnih organizacij;
gospodarske druţbe, zavodi in druge
organizacije;
enote in sluţbe Civilne zaščite;
policija;
Slovenska vojska v skladu z zakonom.
-
JAVNE REŠEVALNE
SLUŢBE
gasilska sluţba, ki jo opravljajo gasilske enote v skladu s
predpisi o gasilstvu;
gorska reševalna sluţba, ki jo opravljajo postaje Gorske
reševalne sluţbe v skladu z merili za organiziranje in
opremljanje enot, sluţb in drugih operativnih sestav za
zaščito, reševanje in pomoč;
jamarska reševalna sluţba, ki jo opravljajo jamarji –
reševalci pri jamarskih društvih v skladu z odločitvijo
pristojnega drţavnega organa;
podvodna reševalna sluţba, ki jo opravljajo postaje
Podvodne reševalne sluţbe v skladu z merili za organiziranje
in opremljanje enot, sluţb in drugih operativnih sestav za
zaščito, reševanje in pomoč;
sluţba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih
nesrečah na morju, ki jo organizirajo lokalne skupnosti in
drţava.
-
GASILSKA SLUŢBA
-
NUJNA MEDICINSKA POMOČ
-
PODVODNA REŠEVALNA
SLUŢBA
-
GORSKA REŠEVALNA
SLUŢBA
-
JAMARSKA REŠEVALNA
SLUŢBA
-
ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Enote kinologov z reševalnimi psi.
Rudniške reševalne enote.
Enote za reševanje ob nesrečah z jedkimi snovmi.
Mobilna meteorološka in enota HMZ RS.
Mobilni ekološki laboratorij IJS Ljubljana.
Mobilni ekološki laboratorij ZZV Maribor
Enote tabornikov in skavtov.
Stacionarij Rdečega kriţa Slovenije.
Nastavitvene enote Rdečega kriţa Slovenije.
-
ENOTE KINOLOGOV Z
REŠEVALNIMI PSI
-
RUDNIŠKE REŠEVALNE
ENOTE
-
ENOTE TABORNIKOV IN
SKAVTOV
-
ENOTE IN SLUŢBE
CIVILNE ZAŠČITE
Enote za prvo pomoč.
Enote za prvo veterinarsko pomoč.
Tehnične reševalne enote.
Enote za RKB zaščito.
Enote za neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Sluţbe za podporo.
Sluţbe za vzdrţevanje in uporabo zaklonišč.
Enote za hitre intervencije.
-
ENOTE SLOVENSKE
VOJSKE
Letalske enote SV.
Enote za ABK obrambo SV.
Inţenirske enote SV.
-
ENOTE POLICIJE
Letalska enota policije.
Specialna enota policije.
-
NADOMESTNA CIVILNA
SLUŢBA
Državljani, ki zaradi ugovora vesti vojaški
službi opravljajo nadomestno civilno službo
na področju zaščite in reševanja.
-
JAVNI DELAVCI IN
DRUGI STROKOVNJAKI
Radioamaterji.
Aktivisti Rdečega križa Slovenije.
Aktivisti slovenske Karitas.
Člani drugih človekoljubnih in drugih
nevladnih organizacij.
-
SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN
POMOČI V OBČINI
-
SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN
POMOČI V REGIJAH
-
SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN
POMOČI NA RAVNI DRŢAVE
-
OGROŢENOST ZARADI
NARAVNIH NESREČ
• Slovenija ima vsakoletne poletna neurja,
vodne ujme, ţled, zemeljske plazove in
številne naravne nesreče.
• Zaradi nasilnih posegov v okolje, z
graditvijo industrijskih obratov, jedrskih
objektov, veliko vodnih zbiralnikov in
naraščajočim prometom so bile številne
nevarnosti in nesreče.
-
Posebna pooblastila
Poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije ima pravico
in
dolţnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči
prepove
dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo
tega kraja ter odredi:
umik ljudi, ţivali in premoţenja iz ogroţenih objektov in
območij;
vstop v stanovanje;
uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo
vzpostavitev;
odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo;
uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb
oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
obvezno sodelovanje drţavljanov pri reševanju v skladu z
njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za
reševanje;
uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in
pomoči;
uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali
drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za
ţivljenje;
porušitev objekta oziroma posek drevja.
-
NESREČE, KI SE LAHKO
ZGODIJO V SLOVENIJI
Potres.
Zemljski plaz.
Vihar.
Suša.
Pozeba.
Žled.
Toča.
Velik sneg.
Snežni plaz.
Poplava.
-
Strela.
Poţar v naravi.
Poţar na objektu.
Nesreča z nevarnimi snovmi.
Nesreče v cestnem, zračnem, pomorskem in ţelezniškem
prometu.
Rudniška nesreča.
Nepredvidene imigracije prebivalstva.
Vojna.
Jedrska nesreča.
Terorizem.
Druge oblike mnoţičnega nasilja.
Drugo.
-
POTRES
-
ZEMLJSKI PLAZ
-
VIHAR
-
SUŠA
-
TOČA
-
VELIK SNEG
-
SNEŢNI PLAZ
-
POPLAVA
-
STRELA
-
POŢAR V NARAVNEM OKOLJU
-
POŢAR NA OBJEKTU
-
NESREČA Z NEVARNIMI SNOVMI
-
NESREČE V CESTNEM PROMETU
-
NESREČE V ZRAČNEM PROMETU
-
NESREČE NA VODI
-
NESREČE V ŢELEZNIŠKEM
PROMETU
-
TERORIZEM
-
INFORMACIJSKI NAČRT
ALI ALARMIRNI NAČRT
-
Nesreč so lahko različne, za vse pa velja:
Skušajmo ohraniti mirno kri.
Če je le mogoče, skušajmo pomagati sebi in drugim.
Najprej poiščimo pomoč pri najbliţjih, sosedih, prijateljih ali
pri ljudeh, ki so na kraju nesreče.
Če presodimo, da situacije ne bomo mogli rešiti sami, nemudoma
pokličimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.
Številko 112 pokličite:
Če potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno
veterinarsko pomoč, pomoč gorskih ali jamarskih reševalcev.
-
Če opazite, da gori, izteka nevarna snov,
da je onesnaţena pitna voda, potok, reka
ali morje, da grozi zemeljski, sneţni plaz,
da so pretrgane električne in telefonske
ţice ali če opazite druge pojave, ki
predstavljajo nevarnost za ţivljenje ali
zdravje ljudi, ţivali ali za varnost
premoţenja, kulturne dediščine in okolja.
Če ob nesreči ali zvečani nevarnosti
naravne ali druge nesreče, pa tudi sicer,
potrebujete informacije o motnjah pri
oskrbi s pitno vodo, električno energijo in
plinom, o motnjah v telefonskem omreţju,
ter o stanju sneţne odeje v visokogorju
-
Ko kličete na številko 112 povejte:
Kdo kliče.
Kaj se je zgodilo.
Kje se je zgodilo.
Kdaj se je zgodilo.
Koliko je ponesrečencev.
Kakšne so poškodbe.
Kakšne so okoliščine na kraju nesreče (poţar, nevarne
snovi,poškodovane plinovode ali druge napeljave, …).
Kakšno pomoč potrebujete.
Ne pozabite! Pri večini nesreč je čas najpomembnejši dejavnik,
zato sami takoj storite vse, kar znate in zmorete.
-
Načrt alarmiranja je pomemben segment
od osnovne enote pa vse do republiškega
obsega alarmiranja enot za primer
posredovanja v večjih katastrofah.
-
Prvi, izredno pomemben korak, ki pa mora
biti zajet v okviru splošnega načrtovanja
( načrt poţarnega varstva v občini ) je
določitev poţarnega območja enote ter
nato razvrstitev gasilskih enot v ustrezne
kategorije. Na osnovi tega lahko planiramo
tudi alarmiranje enot glede na tehniko in
kadrovske moţnosti posamezne enote.
-
Teţišče izdelave načrta alarmiranja je občina kot lokalna
skupnost, ki ima
v skladu z zakonom vse pristojnosti, da načrtuje in organizira
javno
gasilsko sluţbo.
sprejem
sporočila
gasilska
enota
Prvi poziv
V prvem pozivu
prenos informacije od sprejemnega mesta do interventne
skupine
Ob tem je potrebno upoštevati predvsem vrsto intervencije ter
opremo in
kadrovske možnosti, ki jih ima dežurna enota - skupina.
-
Glede alarmiranja poznamo več
tehničnih moţnosti, od katerih je tudi
odvisen način in pa predvsem čas
alarmiranja posameznih skupin.
-
Gasilska enota je v celoti opremljena s pozivniki
Skupina1 Skupina 2 Skupina 3
ENOTA
-
S pozivniki imamo opremljene le ključne
osebe v enoti
Enota ne razpolaga s pozivniki ( javno
alarmiranje )
poveljnik enote - dežurne skupine
· pomočniki poveljnika enote - dežurnih skupin
· osebe, pooblaščene za javno alarmiranje
· osebe s posebnimi zadolžitvami ( specialnosti )
-
PODNIVOJI
objekti Požar v stanovanjskem objektu
objekt do treh nadstropij
višji objekti
-
obrtna delavnica
manjši industrijski obrat
večji ind. obrat
ind. obrat z nevarnimi snovmi
Požar v industrijskem objektu
-
Poţar v naravnem okolju
Tehnična intervencija
Reševanje oseb
osebni avtomobil
večja vozila
-
Posegi v primeru nesreč z nev. snovmi
razlitje nevarne snovi
odstranjevanje nevarnosti
-
Drugi poziv
V okviru drugega poziva obveščamo dodatne sile,
ki jih glede na situacijo zahteva poveljujoči na
intervenciji. Pri tem lahko uporabimo vse načine
alarmirana, naštete pod prvim pozivom. Zelo
pogosto v drugem pozivu uporabljamo
kombinirani način, predvsem zaradi tega, ker se v
drugem pozivu običajno obvešča poveljnik
gasilske enote ( društva ) kot odgovoren za
požarno območje društva ter posamezni člani
glede na njihove specialnosti.
-
Tretji poziv
V tretjem pozivu predvidevamo
alarmiranje celotnega
operativnega sestava gasilske
enote ( društva ), ki je v glavnem.
opravljena z javnim alarmiranjem
-
Organiziranje pomoči
Priprave za skupne
intervencije
-
PGD
GV1
PV1
GVC 16/25
GVC 24/50
-
A