Zakaj moram jesti pomarančo, limono, črni ribez, kivi,…? · pomarančni sok, limonin sok, kivi, kot pa hoditi k zdravniku? Je možno, da zato, ker je v njih prisotnega veliko

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravili: Kristina Ferlan, 2014; konzulent: izr. prof. dr. Iztok Devetak Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

Zakaj moram jesti pomarančo, limono, črni ribez, kivi,…?

Modul za poučevanje Kemije v devetem razredu osnovne šole, kisline.

Povzetek Učni modul obravnava vitamin C oz. askorbinsko kislino, dokazovanje vitamina C, kisline, definicijo kislin, kisline v okolju, nekatere znane kisline, indikatorje in dokazovanje kislin z uporabo indikatorjev, pH lestvico, citronsko kislino in način odstranjevanja vodnega kamna. Z učenjem v skupinah bodo skozi eksperimentalno – raziskovalni pristop in z razlago učitelja spoznali vsebino modula. Urili se bodo tudi v iskanju novih informacij, ter utrjevali pridobljeno znanje z nalogami za ponavljanje in problemi. Na koncu izvedenega modula bodo učenci odgovorili na zastavljeno vprašanje v naslovu učnega modula z argumentirano diskusijo znotraj skupine in pri poročanju skupin.

Modul vključuje

1. Navodila za učence Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki jih morajo učenci rešiti.

2. Navodila za učitelja Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.

3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.

4. Učiteljevi zapiski Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve nalog v navodilih za učence.

mailto:[email protected]




2

Zahvala Modul je pripravila Kristina Ferlan (konzulent: izr. prof. dr. Iztok Devetak) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.


http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti


http://www.profiles-projects.eu/










3

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci: 1. Poznajo lastnosti vitamina C. 2. Znajo dokazati vitamin C. 3. Vedo da lahko s pomočjo limoninega soka odstranimo vodni kamen. 4. Poznajo kisline v okolju. 5. Razumejo, da so v vodnih raztopinah oksonijevi ioni nosilci kislih lastnosti. 6. Znajo zapisati kemijske formule osnovnih kislin. 7. Z uporabo indikatorjev znajo dokazati ali je raztopina kisla ali bazična. 8. Uporabljajo pH – lestvico kot merilo za oceno kislosti in bazičnosti raztopin. 9. Uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti. 10. Pridobijo komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti. 11. Se urijo v uporabi IKT. 12. Se urijo v spodobnosti odločanja in argumentacije odločitev. 13. Poznajo citronsko kislino.

Vsebina učnega načrta: (1) Kisline in baze v okolju

(2) Indikatorji

(3) Opredelitev kislin, baz: kemijske formule osnovnih kislin in baz

(4) pH – lestvica

(5) Uporaba in vpliv kislin, baz in soli v življenju in okolju.

Metode in oblike dela: - metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda pisanja), eksperimentalne metode, metode izkustvenega učenja (samorefleksija, reševanje problemov, poučevanje s primeri, učenje z računalnikom) - oblike (frontalna, indvidualna, skupinsko delo) - didaktični sistemi (timski pouk).

Predviden čas: 5 šolskih ur (45 min)

Predznanje; Učenci naj bi že znali: (1) Učenci poznajo in razumejo zgradbo atoma in imejo že razvite prostorske

predstave in znajo uporabljati različne vrste modelov, animacije, itd.; (2) Učenci poznajo in razumejo kemijske reakcije; (3) Učenci spoznajo kemijske enačbe kot zapise kemijskih reakcij; (4) Učenci poznajo pojem raztopina in koncentracija; (5) Učenci razumejo kemijske reakcije z uporabo vizualnih sredstev (modelov,

animacij in submikroskopskih prikazov kemijskih reakcij) in se tako urijo v zapisovanju preprostih kemijskih reakcij z urejenimi kemijskimi enačbamu (od makroskopskega (besednega), prek submikroskopskega (modelni prikazi) do simbolnega zapisa);

(6) Učenci znajo uporabljati eksperimentalno – raziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti.





4

Aktivnosti učencev

Zakaj moram jesti pomarančo, limono, črni ribez, kivi ...?

Ime in priimek: __________________________ Skupina: ____ Razred: ___

Zakaj se to učim?

Janja je zbolela. Sprašuje se, zakaj ji mama vedno govori, kako pomembno je, da poje dosti sadja in zelenjave, še zlasti takrat, ko sta na pohodu gripa ali prehlad. Mama pravi, da sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov, ki pripomorejo k temu, da krepimo naše zdravje. In da smo z uživanjem sadja in zelenjave v pomoč tudi naši državi, ki porabi manj denarja za naše zdravljenje. Toda, zakaj je bolj ugodno uživati svež pomarančni sok, limonin sok, kivi, kot pa hoditi k zdravniku? Je možno, da zato, ker je v njih prisotnega veliko vitamina C? In zakaj je dobro, da uživa sveže sadje? V nadaljevanju se skrivajo odgovori, zato veselo na delo in uspešno raziskovanje.

(2) Učni cilji in dosežki: (1) Poznajo lastnosti vitamina C. (2) Znajo dokazati vitamin C. (3) Vedo da lahko s pomočjo

limoninega soka odstranimo vodni kamen. (4) Poznajo kisline v okolju. (5) Razumejo, da so v vodnih raztopinah oksonijevi ioni nosilci kislih lastnosti. (6) Znajo zapisati kemijske formule osnovnih kislin. (7) Z uporabo indikatorjev znajo dokazati ali je raztopina kisla ali bazična. (8) Uporabljajo pH – lestvico kot merilo za oceno kislosti in bazičnosti raztopin. (9) Uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti. (10) Pridobijo komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti. (11) Se urijo v uporabi IKT. (12) Se urijo v spodobnosti odločanja in argumentacije odločitev. (13) Poznajo citronsko kislino. (4) Predzanje: (1) Učenci poznajo in razumejo zgradbo atoma in imejo že razvite prostorske predstave in znajo

uporabljati različne vrste modelov, animacije, itd.; (2) Učenci poznajo in razumejo kemijske reakcije; (3) Učenci spoznajo kemijske enačbe kot zapise kemijskih reakcij; (4) Učenci poznajo pojem raztopina in koncentracija; (5)

Učenci razumejo kemijske reakcije z uporabo vizualnih sredstev (modelov, animacij in submikroskopskih prikazov kemijskih reakcij) in se tako urijo v zapisovanju preprostih kemijskih reakcij z urejenimi kemijskimi enačbamu (od makroskopskega (besednega), prek submikroskopskega (modelni prikazi) do simbolnega zapisa);Učenci znajo uporabljati eksperimentalno – raziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti. (5)Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo. (6) Novi pojmi: (1) vitamin C; (2) kislina; (3) oksonijev ion; (4) pH - lestvica (5) indikator





5

Naloge učencev I. DEL Rad berem. Pomagaj Janji priti, do nekaterih odgovorov, ki se ji porajajo. Preberi članek o vitaminu C, ki ti ga izroči učitelj in napiši kratko obnovo v spodnji okvirček. Če v članku česa ne razumete, se lahko po pomoč obrnete k učitelju. II. DEL

A. Vitamin C

1. Zasnujte eksperiment, pri katerem boste ugotovili, katero sadje vsebuje največ vitamina C. Pri načrtovanju eksperimenta:

- si postavite raziskovalno vprašanje,

- zapišite si kakšen pribor in kemikalije potrebujete,

- ugotovite kakšna je vaša naloga,

- zapišite si potek dela po stopnjah,

- narišite skico eksperimenta in

- si zapišite, kaj ste pri eksperimentu opazili in kaj ugotovili.





6

Za določanje vsebnosti vitamina C v sadju in zelenjavi je primerna jodometrična

titracija. Ko se ob dodajanju jodovice oksidira vsa askorbinska kislina, presežek

jodovice reagira s škrobovico - pojavi se črno – modro obarvanje raztopine, ki nakazuje

konec titracije.

Namig: Pred titracijo z vzorcem dodajte 10 kapljic škrobovice in rahlo premešajte, šele

nato dodajajte jodovico po kapljicah.





7

2. Kaj bi se zgodilo z vitaminom C, če bi sadje skuhali? Preverite z eksperimentom. Pri

načrtovanju eksperimenta:











8

3. V literaturi poiščite, katero sadje in zelenjava še vsebuje vitamin C. Podatke zapišite

v obliki tabele.

B. Zakaj je vitamin C kisel?

Kisline so snovi, ki v vodnih raztopinah oddajajo protone (H+). V vseh kislih vodnih raztopinah so prisotni oksonijevi ioni H3O+. Ali je neka snov kisla ali bazična lahko ugotovimo s pomočjo indikatorjev. Indikatorji so barvila, ki spremenijo barvo v odvisnosti od pH. Za ugotavljanje kislosti oz. bazičnosti vodnih raztopin snovi lahko uporabimo na primer lakmusov papir, fenolftalein, indikator iz rdečega zelja, metiloranž ter univerzalni indikator. Univerzalni indikator je mešanica barvil. Vsako barvilo spremeni barvo v različnem pH – območju. Tako lahko na območju pH – lestvice sestavimo barvno lestvico, s katero preiskovanim raztopinam ocenimo pH – vrednosti. pH vrednost je merilo za kislost in bazičnost vodnih raztopin. Pri določanju pH vrednosti raztopin si pomagamo s pH lestvico. pH vrednost lahko izmerimo s pH lističi. pH lestvica pH vrednosti naraščajo od 0 do 14. Kisle raztopine imajo pH-vrednost med 0 in 7, bazične pa med 7 in 14. Nevtralne raztopine imajo pH vrednost 7.





9

V spodnji tabeli je prikazano spreminjanje barv nekaterih in indikatorjev v kislih in bazičnih raztopinah.

Indikator Barva indikatorja v kislih

raztopinah

Barva indikatorja v

bazičnih raztopinah

Fenolftalein Brezbraven Vijoličen

Metiloranž Rdeč Rumen

Lakmus Rdeč Moder

Rdeče zelje Rdeč Zelen

1. Zasnujte eksperiment pri katerem boste ugotovili, zakaj je vitamin C kisel. V pomoč

so vam lahko naslednji pripomočki in kemikalije: askorbinska kislina, destilirana

voda, čaša, pH lističi. Rezultate nazorno prikažite in obrazložite.

Pri načrtovanju eksperimenta:











10

2. Kako bi še drugače lahko dokazali, da je askorbinska kislina kisla? Zasnujte

eksperiment. Prii načrtovanju eksperimenta:











11

C. Ali je limonin sok doma vsestransko uporaben?

1. Razmislite, katero kislino poleg askorbinske kisline še vsebuje limonin sok. Lahko si

pomagate tudi z literaturo.

2. Zapišite, zakaj vse uporabljamo iskano kislino?





12

3. Zasnujte enostaven eksperiment, s katerim boste potrdili, da je limonin sok doma

vsestransko uporaben. Pri načrtovanju eksperimenta:











13

Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

1. Kako dokazujemo vitamin C v živilih?

2. V katerih živilih je prisoten vitamin C?

3. Kaj so kisline?

4. Kaj daje razopinam nekaterih snovi kisel značaj?

5. Kako nastane oksonijev ion?

6. Kaj so indikatorji?

7. Kako se v kisli razopini obarva lakmus?

8. Kako se v kisli raztopini obarva rdeče zelje?

9. Kako se v kisli ratopini obravta fenolftalein in metiloranž?

10. Kaj lahko določimo s pomočjo pH lestvice?

11. Katere vrednosti obsega pH lestvica?

Naloge za vajo

1. Naštej nekaj kislin, ki so del našega vsakdanjega življenja.

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

2. Dopolni besedilo.

Kisline so snovi, ki ____________ protone. V vseh kislih vodnih raztopinah so

prisotni __________ ioni. Te ione zapišemo s formulo _________.

3. Kateri ioni so v vodni raztopini klorovodikove kisline (HCl)?

A H2O+

B H3O+

C HCl-

D Cl-





14

4. Dopolni spodnje povedi.

Raztopine s pH vrednostjo manj kot 7 so ________.

Raztopine s pH vrednostjo 7 so _________.

Raztopine s pH vrednostjo več kot 7 so ___________.

5. Nekateri snovi smo izmerili pH = 5,5. Snov je:

A Kisla

B Nevtralna

C Bazična

6. K posameznemu indikatorju pripiši, kako se obarva v kisli raztopini.


raztopinah

Fenolftalein

Metiloranž

Lakmus

Rdeče zelje

7. Za keteri indikator je pri različnih pH vrednostih značilna taka barvna lestvica?

A Metiloranž

B Univerzalni indikator

C Rdeče zelje

D Lakmus

8. Danim formulam pripiši ime kisline.

HCOOH ______________________

H2SO4 _______________________

HCl __________________________

CH3COOH ____________________





15

9. Danim kislinam pripiši formulo.

Bromovodikova kislina _____________________

Ocetna kislina __________________________

Fosforjeva (V) kislina ____________________

Ali razumem

1. V tabeli so prikazani modeli kislin. Zapiši formulo kislin in njihova imena.

Model kisline Formula kisline

Kemijsko ime

kisline





16

2. Katera slika prikazuje raztopino kisline?

1 2 3

A 1 B 2 C 3 3. Janja ima dve epruveti. V eni epruveti ima kislo razopini in v drugi nevtralno. Za

ločevanje med njima ima na razpolago dva indikatorja: metiloranž in fenolftalein.

Kateri indikator naj uporabi, da bo brez težav ugotovila v kateri epruveti je kisla

raztopin?

4. Kako bi se obarval indikator rdeče zelje, če bi ga nekaj kapljic kanili v kis za

vlaganje?

III. DEL Janja je na počitnicah pri svoji babici. Ker je babica že zelo stara in ne zmore sama postoriti vseh vsakdanjih opravil, ji pomaga očistiti kopalnico. Vrata kabine za tuširanje in pipe so že izgubile sijaj oz. so se na njih pojavile bele lise in usedline. Kaj je bela usedline in zakaj je nastala? Kaj svetuješ Janji – kako naj spet pridobi sijaj kopalnice nazaj?





17

Zakaj moram jesti pomarančo, limono, črni ribez, kivi ...?

Navodila za učitelja Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovno znanje je potrebno za nadalnjo diskusijo o problemu in njegovo rešitev. Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES stretegije poučevanja, saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES. Prvi predstavlja učenje z raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev izobraževanja (glej učne rezultate). Že definicija učneja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v večini primerov raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovano učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu, predstavlja uvod (socio-naravoslovni scenarij) vprašanje Zakaj moram jesti pomarančo, limono, črni ribez, kivi …? Janja je zbolela in sprašuje se, zakaj ji mama vedno govori, kako pomembno je, da poje dosti sadja in zelenjave, še zlasti takrat, ko sta na pohodu gripa ali prehlad. Mama pravi, da sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov, ki pripomorejo k temu, da krepimo naše zdravje. In da smo z uživanjem sadja in zelenjave v pomoč tudi naši državi, ki porabi manj denarja za naše zdravljenje. Toda, zakaj je bolj ugodno uživati svež pomarančni sok, limonin sok, kivi, kot pa hoditi k zdravniku? Je možno, da zato, ker je v njih prisotnega veliko vitamina C? In zakaj je dobro, da uživa sveže sadje? Katero sadje vsebuje vitamin C? Kako dokažemo vitamin C? Učitelj vodi učence do odgovorov, nato pa tudi spoznajo novo učno snov Kisline in specifične naravoslovne pojme, kot jih predpisuje učni načrt za kemijo. To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med učenci (priporočeno je da se ta del učnega modula izvede v skupinah po štiri učence). Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje učni načrt za kemijo (glejte cilje učnega načrta zgoraj). Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo: (11) Učenci poznajo in razumejo zgradbo atoma in imejo že razvite prostorske

predstave in znajo uporabljati različne vrste modelov, animacije, itd.; (12) Učenci poznajo in razumejo kemijske reakcije;





18

(13) Učenci spoznajo kemijske enačbe kot zapise kemijskih reakcij; (14) Učenci poznajo pojem raztopina in koncentracija; (15) Učenci razumejo kemijske reakcije z uporabo vizualnih sredstev (modelov,

animacij in submikroskopskih prikazov kemijskih reakcij) in se tako urijo v zapisovanju preprostih kemijskih reakcij z urejenimi kemijskimi enačbamu (od makroskopskega (besednega), prek submikroskopskega (modelni prikazi) do simbolnega zapisa);

(16) Učenci znajo uporabljati eksperimentalno – raziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti.

Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROILES modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je(so) potrebno(na) raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socio-naravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno postaviti nekaj raziskovalnih vprašanj, kot so na primer: 1. Ali pomaranča in limona vsebujeta več vitamina C kot kivi in črni ribez? 2. Ali moram sveže sadje uživati zato, ker kuhano izgubi vitamin C? 3. Ali je vitamin C oz. askorbinska kislina kisla? 4. Ali limonin sok učinkovito odstrani vodni kamen? Po opredelitvi raziskovalnih vprašanj, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče opraviti meritve. Glede na tip modula, ki je strukturirana tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu naj učenci poročajo o svojih rešitev pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema raziskovalnega dela je, vitamin C oziroma askorbinska kislina in obravnava nove učne snovi kisline. Vprašanja, ki vodijo učenje in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so načrtovana tako, da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri. Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o kislinah in vitaminu C. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podani tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine: vitamin C – kralj med vitamini; vitamin C v sadju in zelenjavi; zakaj so vodne raztopine kisle; definicija kislina; kisline v okolju; tabela znanih kislin; indikatorji; citronska kislina; navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentirane; rešitve nalog; rezultati eksperimentalnega dela. Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki sestavljajo kaj je vitamin C in kje ga najdemo, definicijo kislin, nekatere znane kisline, indikatorje, pH lestvico, citronsko kislino,…še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES modulom je





19

sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula.

Učni cilji posamezne učne ure Učni cilji prve učne ure:

Učenci poznajo lastnosti vitamina C.

Učenci znajo dokazati vitamin C.

Učenci uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop oziroma laboratorjiske

spretnosti.

Učni cilji druge učne ure:

Učenci uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop oziroma laboratorijske

spretnosti.

Učenci se urijo v uporabi IKT.

Učenci spoznajo vire vitamina C.

Učni cilji tretje učne ure:

Razumejo, da so v vodnih raztopinah oksonijevi ioni nosilci kislih lastnosti.

Uporabljajo pH – lestvico kot merilo za oceno kislosti in bazičnosti raztopin.


spretnosti.

Učenci znajo zapisati kemijske formule osnovnih kislin.

Učenci poznajo kisline v okolju.

Učni cilji četrte učne ure:


spretnosti.

Učenci znajo z uporabo indikatorjev dokazati ali je raztopina kisla ali bazična.

Učni cilji pete učne ure:

Učenci vedo, da lahko s pomočjo limoninega soka odstranimo vodni kamen.

Učenci poznajo citrosko kislino.


spretnosti.





20

Doseganje zastavljenih kompetenc

Kompetenca Kompetenca je dosežena z...

1. Spretnosti raziskovalnega dela.

- uspešnim reševanjem pripravljenih

nalog.

2. Komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti.

- sodelovanjem v skupini, med

skupinami in poročanjem o rezultatih

ter oddajo pisnega poročila.

3. Sposobnosti odločanja in argumentacije odločitev.

- ustreznim odločanjem in

argumentiranjem mnenj in odgovorov.

4. Eksperimentalne spretnosti.

- načrtovanjem in ustrezno izvedbo

eksperimentalnega dela.

5. Sposobnost uporabe IKT.

- samostojno uporabo IKT pri reševanju

nalog.





21

»Zakaj moram jesti pomarančo, limono, črni

ribez, kivi ...?«

Predlogi ocenjevanja Učitelj lahko preveri in oceni zananje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skaldu s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje zananja in da učitelj izbere tiste, za katere meni,da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednostijo razvile spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka: 1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek posamezne skupine, 2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula), 3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na višjih kognitivnih ravneh. Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1 = nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko uporabite tudi tri- točkovne lestvice; na primer x – niso niti minimalno dosežene kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki kaže pobude, itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe za celotno skupino ali posameznega učenca. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov pri pouku.





22

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Ocena 1-5 / opis / zaznamek

Socialne vrednote

Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj skupine

Zmožnost oblikovanja timskega dela

Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu učenja

Zmožnost kritičnega mišljenja

Ustvarjalne zmožnosti

Zmožnost predstavitve na zanimiv način

Zmožnost samozavesti med predstavitvijo

Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v razredu

Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena obravnavanega dela

Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij

Sposobnost oblikovanja različnih stališč do obravnavanega dela

Zmožnost priprave ustreznega delovnega načrta

Zmožnost analize zbranih podatkov

Zmožnost oblikovanja sklepov





23

B del Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem ali pisnem preizkusu znanja

1. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis / zaznamek

1 Poznajo lastnosti

vitamina C

S pomočjo prebranega članka, ki

jim ga poda učitelj znajo našteti

lastnosti vitamina C.

2 Znajo dokazati

vitamin C.

Znajo povedati kako se dokaže

vitamin C.

3

Uporabljajo

eksperimentalno-

raziskovalni pristop

oziroma

laboratorijske

spretnosti.

Pri eksperimentiranju so zbrani,

vedo kaj je njihov problem in ga

znajo rešiti. Natančno opazujejo

vse koraki in si zapisujejo vsa

dogajanja. V laboratoriju so

spretni, uporabljajo zaščito, znajo

rokovati z laboratorijskimi

pripomočki.

Primeri nalog:


Za določanje vsebnosti vitamina C v sadju in zelenjavi je primerna metoda redoks

titracije - jodometrična titracija. Ko se ob dodajanju jodovice oksidira vsa

askorbinska kislina, presežek jodovice reagira s škrobovico - pojavi se črno –

modro obarvanje raztopine, ki nakazuje konec titracije.





24

2. učna ura



1

Uporabljajo

eksperimentalno-


oziroma

laboratorijske

spretnosti.








pripomočki.

2 Urjenje v uporabi

IKT.

Učenci samostojno uporabljajo IKT

in sami poiščejo informacije.

3 Spoznajo vire

vitamina C.

Učenci sami poiščejo v katerih

živilih se nahaja vitamin C ali

askorbinska kislina in kakšno

vsebnost ima.


Vitamin C je prisoten v sadju in zelenjavi. Spodaj je v tabeli navedenih nekaj

primerov.

Živilo Vsebnost vitamina C

Črni ribez 177 mg

Kivi 71 mg

Jagode 64 mg

Limone 53 mg

Pomaranče 50 mg

Peteršilj 166 mg

Paprika 139 mg

Brstični ohrovt 114 mg

Cvetača 73 mg

Špinača 52 mg

Zelje 46 mg

Česen 31 mg

Brokoli 97 mg

Paradižnik 14 mg

Korenje 10 mg

Krompir 11 mg





25

3. učna ura



1

Razumejo, da so v

vodnih raztopinah

oksonijevi ioni

nosilci kislih

lastnosti.

Razumejo, da so oksonijevi ioni v

kislih vodnih raztopinah tisti, ki

dajejo kislinam kisel značaj.

2

Uporabljajo

eksperimentalno -


oziroma

laboratorjiske

spretnosti.








pripomočki.

3

Znajo zapisati

kemijske formule

osnovnih kislin.

Znajo zapisati s kemijsko formulo

in poimenovati osnovne kisline, ki

jih učitelj predstavi. Kisline morajo

spoznati tudi po modelih.

4 Znajo uporabljati

pH lestvico.

Znajo uporabljati in razložiti kaj je

pH lestvica.

5 Poznajo kisline v

okolju

Poznajo kisline, ki jih najdemo v

okolju, prehrani, itd.

Primeri nalog:

1. Kaj so kisline?

Kisline so snovi, ki v vodnih raztopinah oddajajo vodikove ione ali protone (H+). V

vseh kislih vodnih raztopinah so prisotni oksonijevi ioni H3O+.


Oksonijevi ioni.


Molekula kisline odda molekuli vode vodikov ion H+ (proton). Pri tem nastane

oksonijev ion H3O+. Oksonijevi ioni so prisotni v vseh kislih raztopinah.


pH vrednosti dane raztopine.





26


pH vrednosti naraščajo od 0 do 14. Kisle raztopine imajo pH-vrednost med 0 in 7,

bazične pa med 7 in 14. Nevtralne raztopine imajo pH vrednost 7.

Modul obsega še več nalog v poglavju Naloge za vaju in Ali razumem. 4. učna ura



1

Uporabljajo

eksperimentalno -


oziroma

laboratorjiske

spretnosti.








pripomočki.

2

Z indikatorji znajo

dokazati ali je

raztopina kisla ali

bazična.

Učenci znajo obrazložiti kaj so

indikatorji, morajo vedeti kako se

obarvajo v določenem mediju in

morajo jih znati našteti.

Primeri nalog:


Indikatorji so barvila, ki spremenijo barvo v odvisnosti od pH. Za ugotavljanje

kislosti oz. bazičnosti vodnih raztopin snovi lahko uporabimo na primer lakmusov

papir, fenolftalein, indikator iz rdečega zelja, metiloranž ter univerzalni indikator.


Rdeče.


Rdeče.


Fenolftalein brezbarvno, metiloranž rdeče.

Modul obsega še več nalog v poglavju Naloge za vaju in Ali razumem.





27

5. učna ura



1

Vedo, da lahko s

pomočjo

limoninega soka

odstranimo vodni

kamen.

Vedo, da lahko s pomočjo

limoninega soka odstranimo vodni

kamen in ga znajo odstraniti.

2 Poznajo citronsko

kislino.

Vedo, kje vse najdemo citronsko

kislino in zakaj jo lahko

uporabljamo.

3

Uporabljajo

eksperimentalno -


oziroma

laboratorjiske

spretnosti.








pripomočki.

Primeri nalog:

1. Janja je na počitnicah pri svoji babici. Ker je babica že zelo stara in ne zmore sama

postoriti vseh vsakdanjih opravil, ji pomaga očistiti kopalnico. Vrata kabine za tuširanje in pipe so že izgubile sijaj oz. so se na njih pojavile bele lise in usedline. Kaj je bela usedline in zakaj je nastala? Kaj svetuješ Janji – kako naj spet pridobi sijaj kopalnice nazaj? Svetujem naj z limoninim sokom ali s kisom očisti kopalnico.





28

C del Vrednotenje na osnovi stretegij poučevanja Vrednotenje pisnih izdelkov učencev


vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1

Napiše načrt oziroma poročilo raziskave

Zasnuje načrt raziskave oz. postavi raziskovalna vprašanja in/ali pozna namen raziskave/poskusov

Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj.

Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate.

Razvije ustrezen postopek raziskave in zna določiti katere spremenljivke je potrebno konktrolirati.

2 Zbira eksperimentalne podatke

Ustrezno zbere in zapiše opazovanja/podatke (npr. število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo, kako natančno so zbrani podatki, zavedanje možnih napak…).

3

Interpretira ali izračuna iz zbranih podatkov določene parametre in sklepa na njihovi osnovi

Interpretira podatke, zbrane na ustrezen način, ki ga zna upravičiti, vključno z uporabo ustreznih grafov, tabel in simbolov.

Ustrezno sklepa glede na posatavljena raziskovalna vprašanja.

4 Odgovarja na vprašanja

Zagotavlja pravilne pisne odgovore na vprašanja, podane v ustni ali pisni obliki.

Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti kadar je pozvan, naj poda mnenje ali odločitev.

5

Riše diagrame/ tabele/modele simbolne predstavitve.

Lahko zagotovi zahtevane grafične prikaze.

Je zmožen grafično predstaviti rezultate v primerno velikih grafih in s primernimi podrobnostmi.

Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne





29

naslove za diagrami, slikam, tabelam.

6

Naravoslovno ali družbeno-naravoslovno mišljenje

Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke pri reševanju problemov.

Poda ustrezno družbeno-naravoslovno odločitev na določeno vprašanje ali skrb, s pravilno poudarjeno naravoslovno komponento.

Vrednotenje z opazovanjem


vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1 Deluje v skupini, med dejavnostmi in razpravo

Prispeva k delu skupine.

Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti sodeluje pri delu skupine.

Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč (kognitivno ali psihomotorično); povzema rezultate.

Kaže toleranco do članov skupine in jih spodbuja.

2 Izvedbo raziskave ali poskusa

Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela in ve, kateri teste in/ali meritve je potrebno opraviti.

Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.

Uporablja laboratorijski inventar na varen način.

Do sebe in drugih deluje varno pri delu.

Vzdržuje urejeno in čisto delovno površino.





30

»Zakaj moram jesti pomarančo, limono, črni

ribez, kivi ...?«

Zapiski učitelja Učenci si prvo učno uro sami preberejo vsebino:

Učitelj preveri učenčeva razumevanja s postavljanjem vprašanj, diskusije.

Vitamin C – kralj med vitamini Vitamin C poznamo tudi kot askorbinsko kislino. Naše telo ga ni sposobno izdelovati samo, zato mu ga moramo stalno zagotavljati s primerno izbiro prehrane. Življenjski pomen vitamina C so poznali že pred davnimi stoletji pomorščaki, ki so pogosto umirali zaradi skorbuta. Skorbut je bolezen (izpadanje zob, krvaveče dlesni), ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina C. Odrasli in otroci nad 13 let potrebujejo dnevno najmanj 100 mg vitamina C, nosečnice nekaj več – 110 mg na dan. Dnevne potrebe po Vitaminu C lahko povečajo tudi intenzivna fizična aktivnost, visoka temperatura okolja, poškodbe, prehlad in razna obolenja. Vitamin C deluje tudi kot antioksidant, samostojno in v kombinaciji z vitaminom E ter tako naše telo ščiti pred prostimi radikali. Pomemben je tudi za sintezo kolagena in tako za vsa naša mehka tkiva (dlesni, ožilje, kožo in kosti). Potreben je tudi za normalno delovanje možganov in živčevja. Ima veliko vlogo pri delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej, povečuje absorpcijo železa, prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, idr. Vitamin C je ob nepravilnem ravnanju z živili med najmanj obstojnimi vitamini. Pri vitaminu C je vsekakor potrebno upoštevati, da je izredno občutljiv na zunanje dejavnike. Njegova količina se v živilih lahko drastično zmanjša z neustreznim skladiščenjem živil in neustrezno pripravo ter obdelavo hrane. Vitamin C spada med vodotopne vitamine in je občutljiv

predvsem na toploto (nad 10C), svetlobo in kisik. Uživajmo več surove kot predelane zelenjave in sadja, ki sta pridelana lokalno ter pravilno shranjena do uporabe. S prekomerno toplotno obdelavo se iz živila lahko izgubi tudi do pol prvotne vsebnosti vitamina C, s kuhanjem v vodi pa tudi več! Zato pazimo, da živila pri pripravi obrokov ne prekuhavamo, vsaj kadar to res ni potrebno. Rezanje, lupljenje in podobna mehanska obdelava prav tako zelo zmanjšajo vsebnost vitamina v živilu. Upoštevajoč to dejstvo režemo zelenjavo in sadje na večje kose in sicer tik pred uporabo (npr. zelenjavna juha) oz. uživanjem (npr. solata). Izogibajmo se mletju in pasiranju, oziroma vsaj poskrbimo, da takšne kaše in sokove zaužijemo takoj po pripravi.





31

Druga učna uro učenci z uporabo IKT iščejo, katero sadje še vsebuje vitamin C. Spodaj v tabeli je navedenih nekaj primerov iz spletne strani http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/103-vitamin-c.html.

Živilo Vsebnost vitamina C

Črni ribez 177 mg

Kivi 71 mg

Jagode 64 mg

Limone 53 mg

Pomaranče 50 mg

Peteršilj 166 mg

Paprika 139 mg

Brstični ohrovt 114 mg

Cvetača 73 mg

Špinača 52 mg

Zelje 46 mg

Česen 31 mg

Brokoli 97 mg

Paradižnik 14 mg

Korenje 10 mg

Krompir 11 mg

Tretjo in četrto učno uro učitelj razloži učno vsebino s pomočjo IKT in jo poveže z eksperimentalnem delom: Zakaj so vodne raztopine kisle?

Vodne raztopine so kisle zaradi prisotnosti H3O+ ionov, ki jih imenujemo oksonijevi ioni. Na primeru vodne raztopine klorovodikove kisline si poglejmo, kateri delci so prisotni v kislih vodnih raztopinah:

Legenda:


http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/103-vitamin-c.html




32

Kako nastane oksonijev ion?

HCl(aq) + H2O(l) H3O+(aq) + Cl-

Molekula klorovodikove kisline odda molekuli vode vodikov ion H+ (proton). Pri tem nastaneta oksonijev ion H3O+ in kloridni ion Cl-. Oksonijevi ioni so prisotni v vseh kislih raztopinah. Definicija kislin Kislina je v vodi topna spojina kislega okusa. Kisline so snovi, ki v vodnih raztopinah oddajajo vodikove ione ali protone (H+). V vseh kislih vodnih raztopinah so prisotni oksonijevi ioni H3O+. Kisline v okolju Verjetno se ne zavedate, da se s kislinami srečujete vsak dan na vsakem koraku. Na primer pozimi se skušamo varovati pred prehladnimi obolenji tako, da pojemo veliko citrusov, ki vsebujejo askorbinsko kislino in citronsko kislino. Tudi v nekaterih pijačah najdemo kisline: fosforjevo kislino (v kokakoli), askorbinsko kislino, idr. Kisline so prisotne tudi v drugih vrstah sadja: oksalno kislino najdemo v rabarbarinih listih, vinsko kislino v grozdju. Jedilni kis vsebuje ocetno ali etanojsko kislino, skisano mleko in jogurt vsebujeta mlečno kislino, itd. Mravljično kislino, ki je v naravi zelo razširjena pa najdemo v žlezah mravelj, čebeljem želu, koprivah, smrekovih iglicah. Tudi proces prebavljanja hrane v našem želodcu poteka v prisotnosti kisline in sicer v prisotnosti klorovodikove kisline. Kisline s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju niso nevarne. Kisline, ki pa jih uporabljamo v vsakdanjem življenju pa so lahko nevarne, zato moramo ravnati nadvse previdno, nujna pa je tudi ustrezna zaščita (laboratorijska halja, očala, rokavice). Upoštevati moramo tudi znake za nevarnost.





33

Tabela znanih kislin

Kako lahko ugotovimo ali je neka snov kisla ali bazična? Ali je neka snov kisla ali bazična lahko ugotovimo s pomočjo indikatorjev. Indikatorji so barvila, ki spremenijo barvo v odvisnosti od pH. Za ugotavljanje kislosti oz. bazičnosti vodnih raztopin snovi lahko uporabimo na primer lakmusov papir, fenolftalein, indikator iz rdečega zelja, metiloranž ter univerzalni indikator. Univerzalni indikator je mešanica barvil. Vsako barvilo spremeni barvo v različnem pH – območju. Tako lahko na območju pH – lestvice sestavimo barvno lestvico, s katero preiskovanim raztopinam ocenimo pH – vrednosti. pH vrednost je merilo za kislost in bazičnost vodnih raztopin. Pri določanju pH vrednosti raztopin si pomagamo s pH lestvico. pH vrednost lahko izmerimo s pH lističi. pH lestvica pH vrednosti naraščajo od 0 do 14. Kisle raztopine imajo pH-vrednost med 0 in 7, bazične pa med 7 in 14. Nevtralne raztopine imajo pH vrednost 7.

Ime kisline Formula kisline

klorovodikova kislina HCl

fluorovodikova kislina HF

jodovodikova kislina HI

bromovodikova kislina HBr

žveplovodikova kislina H2S

Dušikova(II) kislina HNO3

Žveplova(IV) kislina H2SO4

Ogljikova(IV) kislina H2CO3

fosforjeva kislina H3PO4

metanojska ali mravljična kislina

HCOOH

etanojska ali ocetna kislina CH3COOH





34

V spodnji tabeli je prikazano spreminjanje barv nekaterih in indikatorjev v kislih in bazičnih raztopinah.


raztopinah

Barva indikatorja v

bazičnih raztopinah

Fenolftalein Brezbraven Vijoličen

Metiloranž Rdeč Rumen

Lakmus Rdeč Moder

Rdeče zelje Rdeč Zelen

Peto učno uro učenci sami poskušajo poiskati z uporabo IKT podatke. V pomoč jim je lahko tudi učitelj. Pri eksperimentu jim učitelj razloži, kaj je trda voda ali vodni kamen: Citronska kislina je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejocitrusi, kot so limone in pomaranče. Pod imenom citronka jo v živilskih trgovinah prodajajo za izdelavo sadnih kup in napitkov, uporablja pa se tudi kot naravni konzervans. Citronska kislina se uporablja tudi za odstranjevanje maščobnih kislin v krvnih žilah in pri težavah z nizkim krvnim tlakom. Citronska kislina je pomembna sestavina v nekaterih kopalnicah in kuhinjah za čiščenje. Z 6% koncentracijo citronske kisline bomo odstranili madeže iz stekla brez nadležnega drgnjenja. Zato lahko za čiščenje vodnega kamna uporabimo npr. limonin sok.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Organska_kislina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vitamin_C

http://sl.wikipedia.org/wiki/Citrus

http://sl.wikipedia.org/wiki/Limone

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomaran%C4%8De

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Citronka&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Konzervans




35

Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje Prvo učno uro izvedejo eksperiment: dokaz vitamina C Vitamin C ali askorbinska kislina je vodotopen. V resnici se pod pojmom vitamin C skriva askorbinska kislina in tudi njena oksidirana oblika, to je dehidroaskorbinska kislina. Obe kislini najdemo v živilih. Najbolj bogata naravna vira vitamina C v človeški prehrani sta sveže sadje in zelenjava. Za določanje vsebnosti vitamina C v sadju in zelenjavi je primerna metoda redoks titracije - jodometrična titracija. Ko se ob dodajanju jodovice oksidira vsa askorbinska kislina, presežek jodovice reagira s škrobovico - pojavi se črno – modro obarvanje raztopine, ki nakazuje konec titracije. S spodnjim eksperimentom boste preverili vsebnost vitamina C v sadju po lastni izbiri. Potrebščine:

Potek dela po stopnjah: 1. Iz izbranega sadja pripravite sadni sok, npr. pomarančo ožemite, itd. 2. Za analizo sadja v 100 mL čašo odmerite 60 mL sadnega soka in ga označite. 3. Titracijo boste izvedli v treh paralelnih meritvah. V ta namen z merilnim valjem odmerite po 20 mL posameznega soka in ga prelijte v ustrezno označene elenmajerice. 5. Pred tiracijo v elenmajerico z vzorcem, ki ga boste titrirali, dodajte 10 kapljic škrobovice in rahlo premešajte. 4. Kapalko napolnite z jodovico in pod elenmajerico z vzorcem postavite bel list. 5. Po kapljicah začnite kapljati jodovico v vzorec in štejte kapljice. 5. Izvedite titracije do prvega barvnega preskoka v modro in zapišite število kapljic porabljene jodovice po vsaki titraciji. 7. Na koncu zapišite volumne jodovice, tako da število kapljic pomnožite z 0,05 ml, saj je volumen ene kapljice 0,05 ml. Rezultate podajte v tabeli.

Pribor Reagenti

- 1 čaša 250 ml, - 3 čaše 100 ml, - 12 erlenmajeric 50 ml, - merilni valj 25 ml, - 3 kapalke

- škrobovica (0.5 %) - jodovica (0.005 M) - destilirana voda - sadje





36

Drugo učno uro izvedejo eksperiment: dokaz vitamina C pri skuhanem sadju

Vitamin C je ob nepravilnem ravnanju z živili med najmanj obstojnimi vitamini. Pri

vitaminu C je vsekakor potrebno upoštevati, da je izredno občutljiv na zunanje

dejavnike. Njegova količina se v živilih lahko drastično zmanjša z neustreznim

skladiščenjem živil in neustrezno pripravo ter obdelavo hrane. Vitamin C spada med

vodotopne vitamine in je občutljiv predvsem na toploto (nad 10C), svetlobo in kisik.

Uživajmo več surove kot predelane zelenjave in sadja, ki sta pridelana lokalno ter

pravilno shranjena do uporabe. S prekomerno toplotno obdelavo se iz živila lahko izgubi

tudi do pol prvotne vsebnosti vitamina C, s kuhanjem v vodi pa tudi več! Zato pazimo, da

živila pri pripravi obrokov ne prekuhavamo, vsaj kadar to res ni potrebno. Rezanje,

lupljenje in podobna mehanska obdelava prav tako zelo zmanjšajo vsebnost vitamina v

živilu. Upoštevajoč to dejstvo režemo zelenjavo in sadje na večje kose in sicer tik pred

uporabo (npr. zelenjavna juha) oz. uživanjem (npr. solata). Izogibajmo se mletju in

pasiranju, oziroma vsaj poskrbimo, da takšne kaše in sokove zaužijemo takoj po

pripravi.

Potrebščine:

Potek dela po stopnjah: 1. Sadje, ki ste ga izbrali pri prvem eksperimetu toplotno obdelajte. 2. Za analizo sadja v 100 mL čašo odmerite 60 mL toplotno obdelanega sadnega soka in ga označite. 3. Titracijo boste izvedli v treh paralelnih meritvah. V ta namen z merilnim valjem odmerite po 20 mL posameznega soka in ga prelijte v ustrezno označene elenmajerice. 5. Pred tiracijo v elenmajerico z vzorcem, ki ga boste titrirali, dodajte 10 kapljic škrobovice in rahlo premešajte. 4. Kapalko napolnite z jodovico in pod elenmajerico z vzorcem postavite bel list. 5. Po kapljicah začnite kapljati jodovico v vzorec in štejte kapljice. 5. Izvedite titracije do prvega barvnega preskoka v modro in zapišite število kapljic porabljene jodovice po vsaki titraciji. 7. Na koncu zapišite volumne jodovice, tako da število kapljic pomnožite z 0,05 ml, saj je volumen ene kapljice 0,05 ml. Rezultate podajte v tabeli.

Pribor Reagenti

- 1 čaša 250 ml, - 3 čaše 100 ml, - 12 erlenmajeric 50 ml, - merilni valj 25 ml, - 3 kapalke - kuhalnik

- škrobovica (0.5 %) - jodovica (0.005 M) - destilirana voda - sadje





37

Tretjo učno uro učenci izvedejo eksperiment: Zakaj je vitamin C kisel? Potrebščine:

Potek dela po stopnjah:

1. V čaši pripravite vodno raztopino askorbinske kisline.

2. S pH listiši izmerite pH tako, da pH listič pomočite v vodno raztopino askorbinske

kisline in na embalaži zapisani pH lestvici odčitate pH.

Četrto učno uro učenci izvedejo eksperiment: indikatorji. Da je vodna raztopina askorbinske kisline kisla lahko dokažemo tudi z indikatorji. V našem primeru bomo uporabili indikator rdeče zelje. Indikator rdeče zelje pripravite tako, da namakate rdeče zelje v vreli vodi 10 – 15 minut oz. dokler se voda ne obarva. Ko je indikator rdeče zelje pripravljen, lahko začnete z eksperimentiranjem. Potrebščine:


1. V čaši pripravite vodno raztopino askorbinske kisline.

2. Nato vodni raztopini dodajte indikator rdeče zelje do spremembe barve.

Peto učno uro učenci izvedejo eksperiment: odstranjevanje vodnega kamna. Limonin sok lahko uporabimo kot naravno čistilo za odstranjevanje vodnega kamna. Vodni kamen nastane kot posledica izločanja kalcijevih in magnezijevih soli. Učenci lahko zasnujejo naslednji eksperiment. Učitelj predhodno pripravi žlice z vodnim kamnom tako, da v žlico nalije donat Mg in žlice segreje, da voda izhlapi.

Pribor Reagenti

- 1 čaša 250 ml, - steklena palčka - pH lističi

- askorbinska kislina - destilirana voda

Pribor Reagenti

- 1 čaša 250 ml, - kapalka - steklena palčka

- askorbinska kislina - destilirana voda - indikator rdeče zelje





38

Potrebščine:


1. Pripravite limonin sok, tako da limone ožemite na ožemalniku za limone.

2. Nato s papirnati robčki namočenimi v limonin sok očistite vodni kamen iz žlice.

Pribor Reagenti

- ožemalnik za limone - 100 ml čaša - merilni valj ali kapalke -jedilna žlica s prisotnostjo vodnega kamna - papirnati robčki

- limona - destilirana voda





39

Rešitve nalog z delovnega lista za učence Ključna vprašanja


Za določanje vsebnosti vitamina C v sadju in zelenjavi je primerna metoda

redoks titracije - jodometrična titracija. Ko se ob dodajanju jodovice oksidira vsa

askorbinska kislina, presežek jodovice reagira s škrobovico - pojavi se črno –

modro obarvanje raztopine, ki nakazuje konec titracije.


Vitamin C je prisoten v sadju in zelenjavi. Spodaj je v tabeli navedenih nekaj

primerov.

Živilo Vsebnost vitamina

C

Črni ribez 177 mg

Kivi 71 mg

Jagode 64 mg

Limone 53 mg

Pomaranče 50 mg

Peteršilj 166 mg

Paprika 139 mg

Brstični

ohrovt

114 mg

Cvetača 73 mg

Špinača 52 mg

Zelje 46 mg

Česen 31 mg

Brokoli 97 mg

Paradižnik 14 mg

Korenje 10 mg

Krompir 11 mg

8. Kaj so kisline?

Kisline so snovi, ki v vodnih raztopinah oddajajo vodikove ione ali protone (H+). V

vseh kislih vodnih raztopinah so prisotni oksonijevi ioni H3O+.


Oksonijevi ioni.





40


Molekula kisline odda molekuli vode vodikov ion H+ (proton). Pri tem nastane

oksonijev ion H3O+. Oksonijevi ioni so prisotni v vseh kislih raztopinah.


Indikatorji so barvila, ki spremenijo barvo v odvisnosti od pH. Za ugotavljanje

kislosti oz. bazičnosti vodnih raztopin snovi lahko uporabimo na primer lakmusov

papir, fenolftalein, indikator iz rdečega zelja, metiloranž ter univerzalni indikator.


Rdeče.


Rdeče.


Fenolftalein brezbarvno, metiloranž rdeče.


pH vrednosti dane raztopine.


pH vrednosti naraščajo od 0 do 14. Kisle raztopine imajo pH-vrednost med 0 in

7, bazične pa med 7 in 14. Nevtralne raztopine imajo pH vrednost 7.

Naloge za vajo

1. Naštej nekaj kislin, ki so del našega vsakdanjega življenja.

Citronska kislina, oksalna kislina, vinska kislina, ocetna kislina, mlečna kisline,

mravljična kislina, askorbinska kislina, idr.

2. Dopolni besedilo.

Kisline so snovi, ki oddajajo protone. V vseh kislih vodnih raztopinah so prisotni

oksonijevi ioni. Te ione zapišemo s formulo H3O+.

3. Kateri ioni so v vodni raztopini klorovodikove kisline (HCl)?

A H2O+

B H3O+

C HCl-

D Cl

4. Dopolni spodnje povedi.

Raztopine s pH vrednostjo manj kot 7 so kisle.

Raztopine s pH vrednostjo 7 so nevtralne.

Raztopine s pH vrednostjo več kot 7 so bazične.





41

5. Nekateri snovi smo izmerili pH = 5,5. Snov je:

A Kisla

B Nevtralna

C Bazična

6. K posameznemu indikatorju pripiši, kako se obarva v kisli raztopini.


raztopinah

Fenolftalein Brezbarvno

Metiloranž Rdeče

Lakmus Rdeče

Rdeče zelje Rdeče

7. Za keteri indikator je pri različnih pH vrednostih značilna taka barvna lestvica?

A Metiloranž

B Univerzalni indikator

C Rdeče zelje

D Lakmus

8. Danim formulam pripiši ime kisline.

HCOOH metanojska kislina

H2SO4 žveplova(VI) kislina

HCl klorovodikova kislina

CH3COOH etanojska kislina

9. Danim kislinam pripiši formulo.

Bromovodikova kislina HBr

Ocetna kislina CH3COOH

Fosforjeva(V) kislina H3PO4





42

Ali razumem

1. V tabeli so prikazani modeli kislin. Zapiši formulo kislin in njihova imena.

Model kisline Formula kisline

Kemijsko ime

kisline

HCl Klorovodikova

kislina

CH3COOH Etanojska ali

ocetna kislina

HNO3 Dušikova (V)

kislina

H2SO4 Žveplova (VI)

kislina





43

2. Katera slika prikazuje raztopino kisline?

1 2 3

A 1 B 2 C 3 3. Janja ima dve epruveti. V eni epruveti ima kislo razopini in v drugi nevtralno. Za

ločevanje med njima ima na razpolago dva indikatorja: metiloranž in fenolftalein.

Kateri indikator naj uporabi, da bo brez težav ugotovila v kateri epruveti je kisla

raztopin? Metiloranž

4. Kako bi se obarval indikator rdeče zelje, če bi ga nekaj kapljic kanili v kis za

vlaganje? Rdeče.

III. DEL Janja je na počitnicah pri svoji babici. Ker je babica že zelo stara in ne zmore sama postoriti vseh vsakdanjih opravil, ji pomaga očistiti kopalnico. Vrata kabine za tuširanje in pipe so že izgubile sijaj oz. so se na njih pojavile bele lise in usedline. Kaj je bela usedline in zakaj je nastala? Kaj svetuješ Janji – kako naj spet pridobi sijaj kopalnice nazaj? Svetujem naj z limoninim sokom ali s kisom očisti kopalnico.





44

Rezultati raziskovalnega dela

Prvo učno uro izvedejo eksperiment: dokaz vitamina C Rezultati:

Rezultate lahko zapišete v tako tabelo.

Oznaka vzorca Število kapljic Volumen porabljene jodovice [mL]

Povprečna vrednost za posamezen vzorec [mL]

Ugotovitve in opažanja:

Najpomembnejša ugotovitev pri eksperimentu je, da če pri titraciji porabimo več kapljic

jodovice (ali večji volumen), večja je vsebnost vitamina C v sadju, ki ga preiskujemo. Ko

v vzorcu sadja ni več vitamina C, jodovica reagira s škrobom in zmes postane temno

modre barve. In tako lahko ugotovimo, katero sadje ima največ sadja.

Drugo učno uro izvedejo eksperiment: dokaz vitamina C pri skuhanem sadju

Rezultati:

Rezultate lahko zapišete v tako tabelo.

Oznaka vzorca Število kapljic Volumen porabljene jodovice [mL]

Povprečna vrednost za posamezen vzorec [mL]

Ugotovitve in opažanja:

Glavna ugotovitev je, da se s kuhanjem sadja vsebnost vitamina C v sadju zmanjša.

Če pri titraciji porabimo več kapljic jodovice (ali večji volumen), večja je vsebnost

vitamina C v sadju, ki ga preiskujemo. Ko v vzorcu sadja ni več vitamina C, jodovica

reagira s škrobom in zmes postane temno modre barve. In tako lahko ugotovimo, katero

sadje ima največ sadja.





45

Tretjo učno uro učenci izvedejo eksperiment: Zakaj je vitamin C kisel?

Rezultati: Vrednost pH si zapišite in razložite ali je pH kisel ali bazičen.

Ugotovitve in opažanja: Glavna ugotovitev eksperimenta je, da je pH askorbinske

kisline kisel.

Četrto učno uro učenci izvedejo eksperiment: indikatorji. Rezultati: Indikator rdeče zelje se obarva rdeče.

Ugotovitve in opažanja: Indikator rdeče zelje spremeni barvo v rdečo, kar dokazuje, da

je vodna raztopina askorbinske kisline kisla raztopina.

Peto učno uro učenci izvedejo eksperiment: odstranjevanje vodnega kamna. Rezultati: Žlice z limoninim sokom očistimo vodnega kamna. Ugotovitve in opažanja: Vodni kamen smo očistili iz žlic.

Reference Citronska kislina (2014). Pridobljeno s http://sl.wikipedia.org/wiki/Citronska_kislina. Devetak, I., Cvirn Pavlin, T., Jamšek, S. in Pahor, v. (2011). Peti element 9, učbenik za kemijo v devetem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus. Določanje askorbinske kisline s kislinsko bazno titracijo, (2012). Pridobljeno s http://www.zpm-mb.si/attachments/sl/925/SS_Kemija_Dolocanje_askorbinske_kisline.pdf. Glazar, S.A., Godec, A., Vrtačnik, M. in Wissiak Grm, K. (2005). Moja prva kemija 2: kemija za 9. Razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan. E-kemija (2015). Pridobljeno s http://ekemija.osbos.si/e-gradivo/7-sklop/index.html. E-kemija:učne enote (2008). Pridobljeno s http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/. Ferk Savec, V. Zapiski pri predmetu Eksperimentalno delo II. Ljubljana, 2013. Jezernik, V. (2012). Vsebnost vitamina C v plodovih rastlin (diplomski projekt). Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Profiles (2010). Pridobljeno s http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/profiles/moduli.html.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Citronska_kislina

http://www.zpm-mb.si/attachments/sl/925/SS_Kemija_Dolocanje_askorbinske_kisline.pdf

http://www.zpm-mb.si/attachments/sl/925/SS_Kemija_Dolocanje_askorbinske_kisline.pdf

http://ekemija.osbos.si/e-gradivo/7-sklop/index.html

http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/profiles/moduli.html




46

Sadje, (2014). Pridobljeno s http://sl.wikipedia.org/wiki/Sadje. Vitamin C, (2014). Pridobljeno s http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/103-vitamin-c.html. Vitamin C – kralj med vitamini, (2008). Pridobljeno s http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/vitamin-c-kralj-med-vitamini/. Vitamin C: More Than Your Ordinary Vitamin, (2014). Pridobljeno s http://www.drugfreedoctor.com/?s=Vitamin+C&submit=Search.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Sadje



http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/vitamin-c-kralj-med-vitamini/

http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/vitamin-c-kralj-med-vitamini/

http://www.drugfreedoctor.com/?s=Vitamin+C&submit=Search

Zakaj moram jesti pomarančo, limono, črni ribez, kivi,…? · pomarančni sok, limonin sok, kivi, kot pa hoditi k zdravniku? Je možno, da zato, ker je v njih prisotnega veliko

Documents