Z RAZISKOVALNO IN U 1998 - University of Ljubljana...prvobitnemu nagonu, oblikuje osebni, robni svet med stvarnostjo in sanjami. Njegova umetnost je izpoved s sporočilom; preveva

ZNANSTVENO RAZISKOVALNOIN UMETNI�KO DELO 1998

UNIVERZA V LJUBLJANIPedagoška f aku l t e t a

UNIVERSITY OF LJUBLJANAF a c u l t y o f E d u c a t i o n

Ljubljana 2000

Z N A N S T V E N O - R A Z I S K O V A L N O I N U M E T N I � K O D E L O 1 9 9 8

2


3

K A Z A L O

Uvod 5

Redni profesorji 7

Izredni profesorji 23

Docenti 55

Vi�ji predavatelji 100

Predavatelji in lektorji 111

Asistenti 121

Asistenti, sta�isti 149


4


5

U V O D

Prikaz znanstveno-raziskovalne in umetni�ke dejavnosti na fakulteti je sestavljen iz dvehdelov. V prvem delu so kriteriji meril za izvolitve visoko�olskih učiteljev, znanstvenihdelavcev in sodelavcev, ki veljajo na Univerzi v Ljubljani, v drugem delu pa so podananedokumentirana predavanja na kongresih, simpozijih, posvetih in drugih srečanjih, kraj�iobiski s predavanji na tujih univerzah in sodelovanje v raziskovalnih projektih. Poročilo jesestavljeno za posameznega učitelja in sodelavca.Podan je tudi naziv in področje njegove habilitacije ter kratek opis področja njegovegaraziskovalnega dela.

Kriteriji, izpeljani iz meril za izvolitve visoko�olskih učiteljev, znanstvenih delavcev insodelavcev so naslednji:

1. Znanstveno-raziskovalna dejavnost

1.1. Monografija Monografija je znanstvena knjiga, ki celovito obdela določeno problematiko na

temelju lastnih in tujih podatkov.

1.2. Del monografijeDel monografije predstavlja zaokro�eno celoto (npr. kot poglavje v znanstveni knjigi).

1.3. Dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih srečanjih1.3.1. Doma1.3.2. Mednarodni

Sestanek (konferenca, kongres) je mednaroden, če ga organizira mednarodnaorganizacija, ki ima mednaroden uredni�ki odbor in če je zbornik objavljen v tujemjeziku.

1.4. Uvodno, objavljeno plenarno predavanje1.4.1. Doma1.4.2. Mednarodno srečanje

1.5. Članki z recenzijoI. skupina: revije s (S)SCI, AHIII. skupina: mednarodne revije, uvr�čene v mednarodne bibliografske bazeIII. skupina: nacionalne revijeIV. skupina: revije z uredni�ko recenzijo

1.6. Objavljene recenzije v obliki članka

2. Umetni�ka dejavnost

2.1. Javna izvedba ali predstavitev umetni�kega dela2.2. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetni�kega dela z objavljeno kritiko2.3. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetni�kega dela na pomembnih predstavitvah

nacionalnega pomena2.4. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetni�kega dela na mednarodni ravni2.5. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetni�kega dela, ki ga stroka opredeljuje kot

vrhunski dose�ek nacionalnega pomena2.6. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetni�kega dela, ki ga stroka opredeljuje kot

vrhunski dose�ek v mednarodnem prostoru


6

3. Pedago�ka dejavnost

3.1. Univerzitetni učbenik z recenzijo3.2. Ostali učbeniki3.3. �tudijsko gradivo3.4. Gostujoči profesor 4. Strokovna dejavnost

4.1. Poljudno-znanstvena knjiga4.2. Urednik ali sourednik revije, knjige4.3. Strokovni članki4.4. Objavljeni prikazi, poročila in ekspertize4.5. Poljudno-strokovni članki


7

R E D N I P R O F E S O R J I

Dragica Čade� Lapajne, spec.

dr. Miran Čuk

Zdenko Huzjan, spec.

dr. Gregor Kocijan

dr. Dragan Maru�ič

Ivan A. Mr�nik, spec.

dr. Peter Petek

dr. Du�an Repov�

dr. Vinko Skalar


8

DRAGICA ČADE� LAPAJNE, SPEC.redna profesorica za kiparstvo

Dragica Čade� Lapajne je �e spočetka izbrala kot svoje najljub�egradivo les. Uveljavila se je z nastopi skupine slovenskihNeokonstruktivistov v sedemdesetih letih. V svojem kiparskem opusurazkriva samosvojo umetni�ko osebnost, formirano skozi sintezoradikalnih modernističnih tendenc in arhaičnega uiverzalnega jezika vupodobitvi trodimenzionalne prostostoječe plastike. V smislukrajinske plastike �ivijo njene stvaritve v tesni soodvisnosti z naravo,ki nosijo univerzalna sporočila, kakr�na poznamo v davnihcivilizacijah, ali v tendencah modernističnega kiparstva.


2.1. Javna predstavitev umetni�kega dela na skupinskih razstavah

D. Čade� Lapajne, M. Bratu�a, T. Dem�ar, Č. Frelih, T. Gorjup, H. Gvardjančič, Z.Huzjan, B. Jesih, S. Kapus, B. Kovačič, I. Mr�nik (1998): Razstava likovnih delučiteljev Oddelka za likovno pedagogiko Pedago�ke fakultete v Ljubljani ob 50.letnici visoko�olskega izobra�evanja učiteljev na Univerzi v Ljubljani. Jakopičevagalerija, Ljubljana.

D. Čade� Lapajne, M. Bratu�a, Č. Frelih, T. Gorjup, B. Jesih, S. Kapus, B. Kovačič, I.Mr�nik (1998): Iz ateljejev učiteljev likovne pedagogike Pedago�ke fakultete vLjubljani. Galerija Lo�kega muzeja, �kofja Loka.

2.2. Javna predstavitev umetni�kega, oblikovalskega ali restavratorskega dela z objavljenokritiko

D. Čade� Lapajne (1998): Olesenele sence. Ipavčeva hi�a, �entjur pri Celju.

D. Čade� Lapajne (1998): Olesenele sence. Galerija Univerzitetne knji�nice, Maribor.

D. Čade� Lapajne (1998): Olesenele sence. Galerija Kos, Ljubljana.

D. Čade� Lapajne (1998): Olesenele sence. Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana.

2.3. Javna predstavitev umetni�kega dela na pomembnih predstavitvah nacionalnegapomena

D. Čade� Lapajne, D. Golija (1998): Majski salon '98: oblika v prostoru, �iriranarazstava članov ZDSLU. Galerija Riharda Jakopiča in Mestna galerija Ljubljana,Ljubljana

2.4. Javna predstavitev umetni�kega dela na mednarodni ravni

D. Čade� Lapajne, M. Bratu�a, Č. Frelih, T. Gorjup, Z. Huzjan, B. Jesih, B. Kovačič,I. Mr�nik, B. Tom�ič Čerkez (1998): Srečanja � Begegnung. Pedago�ka akademija,Celovec, Avstrija.


9


3.3. �tudijsko gradivo

D. Čade� Lapajne (1998): Kiparstvo, Relief. Univerza v Ljubljani, Pedago�kafakulteta, Ljubljana, 12 str., ilustr.

D. Čade� Lapajne (1998): Likovna vzgoja, Kiparjenje v lesu. Videofon, BlejskaDobrava, videokaseta, 22 min.

4. Strokovna dejavnost

4.3. Strokovni članek

D. Čade� Lapajne (1998): Kreativno likovno izra�anje otrok in ustvarjanje odraslihumetnikov. Likovna vzgoja, 1, 5, 18-21.

Katalogi razstav

D. Čade� Lapajne, M. Bratu�a, Č. Frelih, T. Gorjup, B. Jesih, S. Kapus, B. Kovačič, I.Mr�nik (1998): Iz ateljejev učiteljev likovne pedagogike Pedago�ke fakultete v Ljubljani.Galerija Lo�kega muzeja, �kofja Loka, katalog, 12 str., barvne ilustr.

Z. Huzjan, M. Bratu�a, D. Čade� Lapajne, Č. Frelih, T. Gorjup, B. Jesih, B. Kovačič, I.Mr�nik, B. Tom�ič Čerkez (1998): Srečanja � Begegnung. Pedago�ka akademija, Celovec,Avstrija, zlo�enka.

Nagrade

D. Čade� Lapajne (1998): Velika nagrada Majskega salona, Ljubljana.


10

D R . M I R A N Č U Kredni profesor za psihologijo �porta in

metodologijo

Dr. Miran Čuk se posveča predvsem preučevanju na področjupsihologije motenih v du�evnem in telesnem razvoju s posebnimpoudarkom na gibalnih motnjah. Ukvarja se s področjem metrike inmetodologije znanstveno-raziskovalnega dela. Gre za vpra�anjaobdelave in ugotavljanja latentne strukture različnih oblik motenosti zuporabo večdimenzionalnih analiz.


4.3. Strokovni članki

M. Čuk (1998): Izjava o predmetniku za osnovno �olo. V: A. Tacol (ur.), Č. Frelih(ur.): Likovna vzgoja v kurikularni prenovi, Zbornik objavljenih besedil o likovnivzgoji v slovenskih osnovnih in srednjih �olah. Likovna vzgoja, Debora, Ljubljana,71-72.

M. Čuk, F. Kokalj, S. Rozman (1998): Javno pismo nacionalnemu kurikularnemusvetu. V: A. Tacol (ur.), Č. Frelih (ur.): Likovna vzgoja v kurikularni prenovi, Zbornikobjavljenih besedil o likovni vzgoji v slovenskih osnovnih in srednjih �olah. Likovnavzgoja. Debora, Ljubljana,188-189.

4.4. Objavljeni prikazi, poročila in ekspertize

M. Čuk (1998): Javno pismo predsedniku NKS. Delo, 40, 2, 4.

M. Čuk (1998): Javno pismo predsedniku NKS (2). Delo, 40, 44, 4.


11

Z D E N K O H U Z J A Nredni profesor za risanje in slikanje

Delo Zdenka Huzjana temelji na klasičnem modernizmu in povojnifiguraliki, ki je blizu �baconovski� ekspresiji. Zanj so značilnivrhunska kakovost, logičen razvoj in kontinuiteta opusa. Za ZdenkaHuzjana je slikarsko polje prostor, v katerem, zvest nekemuprvobitnemu nagonu, oblikuje osebni, robni svet med stvarnostjo insanjami. Njegova umetnost je izpoved s sporočilom; preveva joslikarjeva sočutna toplina, nekak�no ne�no razmerje do narave invsega bivajočega.



Z. Huzjan, T. Gorjup, I. Mr�nik (1998): 13. vi�ki likovni salon. Osnovna �ola Vič,Ljubljana, vabilo.

Z. Huzjan, M. Bratu�a, D. Čade�, T. Dem�ar, Č. Frelih, T. Gorjup, H. Gvardjančič, B.Jesih, S. Kapus, B. Kovačič, I. Mr�nik (1998): Razstava likovnih del učiteljev Oddelkaza likovno pedagogiko Pedago�ke fakultete v Ljubljani ob 50. letnici visoko�olskegaizobra�evanja učiteljev na Univerzi v Ljubljani. Jakopičeva galerija, Ljubljana.

Z. Huzjan (1998): Segmenti slovenske likovne ustvarjalnosti. Jakopičeva galerija,Ljubljana.

Z. Huzjan (1998): Zimska likovna kolonija ��olnir�. Kostanjevica na Krki, vabilo.

Z. Huzjan (1998): Galerija v vrtcu. Vrtec �kofja Loka, vabilo.

Z. Huzjan (1998): DLUPP. Galerija Zavarovalnice Triglav, Murska Sobota, vabilo.

Z. Huzjan, N. Beer, S. Červek, M. Gumilar, F. Mesarič (1998): Deset let pozneje.Galerija Murska Sobota, Umetnostna galerija Maribor, Galerija Lendava,Mestna galerija Ljubljana, Galerija �kofja Loka, Mesta galerija Ingolstadt, Avstrija.

Z. Huzjan (1998): Mala slika. Galerija Hest, Ljubljana, Maribor, Celje.

Z. Huzjan (1998): Likovni umetniki za Pre�ernovo mesto. Mestna občina, Kranj.

Z. Huzjan (1998): Stalna zbirka Gorjupove galerije. Gorjupova galerija, Kostanjevicana Krki, vabilo.

Z. Huzjan (1998): Umetni�ka zbirka Zavarovalnice Triglav. Zavarovalnica Triglav,Ljubljana.

2.2. Javna predstavitev umetni�kega dela z objavljeno kritiko, samostojna razstava

Z. Huzjan (1998): Vita Peracta. Galerija Bo�idar Jakac, Kostanjevica na Krki.

Z. Huzjan (1998): Vzglavniki neba. Galerija Ars Sacra, Maribor.


12


Z. Huzjan (1998): Obrazi Slovenije in njenih ljudi. Občinsko razstavi�če,Moravske toplice, vabilo.

Z. Huzjan, M. Bratu�a, D. Čade�, Č. Frelih, T. Gorjup, B. Jesih, B. Kovačič, I.Mr�nik, B. Tom�ič Čerkez (1998): Srečanja � Begegnung. Pedago�ka akademija,Celovec, Avstrija.



Z. Huzjan (1998): Kratko razmi�ljanje o travmatičnem pri razumevanju likovnegaizra�anja otrok. Likovna vzgoja, I, 5, 31-32.

Z. Huzjan (1998): Zaznave o risbah otrok. Likovna vzgoja, II, 7-8, 11-12.

Z. Huzjan (1998): Integralna vrednost likovne vzgoje. V: A. Tacol (ur.), Č. Frelih,(ur.): Likovna vzgoja v kurikularni prenovi, Zbornik objavljenih besedil o likovnivzgoji v slovenskih osnovnih in srednjih �olah. Likovna vzgoja, Debora, Ljubljana,38-39.


Z. Huzjan (1998): Sveti�če mladosti in narave. Razstava slik �Sveti�če� � AndrejMiv�ek, Mladinsko-informacijski center, Ljubljana, 2 str.

Katalogi razstav

Z. Huzjan (1998): Vita Peracta. Galerija Bo�idar Jakac, Kostanjevica na Krki, katalog,urednica M. �alik Huzjan, avtorja besedila K. Ceglar, M. Ko�an, pesmi Z. Huzjan, 34 str.,ilust.

Z. Huzjan (1998): Vzglavniki neba. Galerija Ars Sacra, Maribor, 12 str., barvne ilustr.

Z. Huzjan, M. Bratu�a, D. Čade�, Č. Frelih, T. Gorjup, B. Jesih, B. Kovačič, I. Mr�nik, B.Tom�ič Čerkez (1998): Srečanja � Begegnung. Pedago�ka akademija, Celovec, Avstrija,zlo�enka.

Z. Huzjan, N. Beer, S. Červek, M. Gumilar, F. Mesarič (1998): Deset let pozneje. GalerijaMurska Sobota, Umetnostna galerija Maribor, Galerija Lendava, Mestna galerija Ljubljana,Galerija �kofja Loka, Mesta galerija Ingolstadt, Avstrija, katalog, avtor besedila F. Obal.

Z. Huzjan (1998): Mala slika. Galerija Hest, Ljubljana, Maribor, Celje, katalog, avtorbesedila A. Basin.

Z. Huzjan (1998): Likovni umetniki za Pre�ernovo mesto, Mestna občina, Kranj, katalog,avtor besedila N. �umi et al.

Z. Huzjan (1998): Umetni�ka zbirka Zavarovalnice Triglav. Zavarovalnica Triglav,Ljubljana, katalog, avtor besedila T. Vidmar Brejc.


13

D R . G R E G O R K O C I J A Nredni profesor za zgodovino slovenske

knji�evnosti in uvod v teorijo knji�evnosti

Dr. Gregor Kocijan se raziskovalno ukvarja zlasti s slovensko kratkopripovedno prozo. Doslej je svojo zamisel uresničil v trehraziskovalnih fazah: prva se je končala z letom 1983, ko je iz�lamonografija Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika (skupaj zbibliografijo); drugo fazo je uresničil v dveh delih, in sicer se je prvikončal 1988 z bibliografijo obdobja 1892�1918, drugi pa zmonografijo Kratka pripovedna proza v obdobju moderne (1916), prvidel tretje se je končal 1999 z bibliografijo obdobja 1919 −1941,medtem ko naj bi bil drugi del zaključen v nekaj letih.


1.2. Del monografije

G. Kocijan (1998): Kronolo�ki pregled �ivljenja in dela posameznih pesnikov. V: G.Kocijan (ur.): Pesni�tvo slovenskega realizma, Zbirka Klasje. DZS, Ljubljana, 9-61.

1.3. Dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih

1.3.1. Doma

G. Kocijan (1998): Janko Kersnik kot feljtonist. V: Z. Jan (ur.): Janko Kersnik innjegov čas, Zbornik Slavističnega dru�tva Slovenije 8. Zavod Republike Slovenije za�olstvo, Ljubljana, 63-72.


4.2. Urednik ali sourednik revije, knjige

G. Kocijan, urednik (1998): Pesni�tvo slovenskega realizma, Zbirka Klasje. DZS,Ljubljana, 239 str., ilustr.

G. Kocijan, glavni urednik (1998): Vestnik - Univerza v Ljubljani.Univerza v Ljubljani, Ljubljana.


G. Kocijan (1998): Mladinska knji�evnost kot �ivljenjski izziv: ob �ivljenjskemjubileju dr. Marjane Kobe. Otrok in knjiga, 25, 46, 95-98.

G. Kocijan (1998): Bibliografija dr. Marjane Kobe. Otrok in knjiga, 25, 46, 99-105.

G. Kocijan (1998): Slovenski glasnik. V: M. Javornik (ur.), D. Voglar (ur.), A.Dermastia (ur.): Enciklopedija Slovenije, 12 zv. Mladinska knjiga, Ljubljana, 32-33,ilustr.G. Kocijan (1998): Sodobnost (1933-41). V: M. Javornik (ur.), D. Voglar (ur.), A.Dermastia (ur.): Enciklopedija Slovenije, 12 zv. Mladinska knjiga, Ljubljana, 140,ilustr.


14

G. Kocijan (1998): Sodobnost (1963-). V: M. Javornik (ur.), D. Voglar (ur.), A.Dermastia (ur.): Enciklopedija Slovenije, 12 zv. Mladinska knjiga, Ljubljana, 140-141, ilustr.

G. Kocijan (1998): Stritar, Josip. V: M. Javornik (ur.), D. Voglar (ur.), A. Dermastia(ur.): Enciklopedija Slovenije, 12 zv. Mladinska knjiga, Ljubljana, 340-342, ilustr.


G. Kocijan (1998): Cankarjev zbornik. �ol. razgl., 49, 6, 12.

G. Kocijan (1998): Za konec, popravljeno berilo za osmi razred. �ol. razgl., 49, 10,11.

G. Kocijan (1998): Beseda ni konj, pa je! �ol. razgl., 49, 16, 3.

G. Kocijan (1998): To pa je �e pravo nasilje. Delo, 40, 199, 7.

G. Kocijan (1998): Volkmerjev zbornik. V: J. Lipnik (ur.): Volkmerjev zbornik,referati s simpozija v Destrniku, Zbirka Zora, �t. 1. Slavistično dru�tvo, Maribor.


15

D R . D R A G A N M A R U � I Čredni profesor za algebro in diskretno

matematiko

Dr. Dragan Maru�ič raziskovalno deluje na področju algebre indiskretne matematike, natančneje v teoriji permutacijskih grup inteorije grafov. Zanimajo ga predvsem različna vpra�anja �matematične ali nematematične narave � povezana s pojmomsimetrije. Za raziskovanje le-teh so ključnega pomena nekateramatematična orodja zgrajena v teoriji permutacijskih grup in teorijigrafov. Delovanja grup na grafih in drugih kombinatoričnih objektihpredstavljajo namreč naraven model za raziskovanje matematičnihvidikov simetrije.


1.3. Dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih srečanjih

1.3.2. Mednarodni

D. Maru�ič (1998): On cubic edge- but not vertex-transitive graphs. V: S. Klav�ar(ur.), T. Pisanski (ur.):16th Ljubljana-Leoben seminar on graph theory, Kranjskagora. In�titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana, 6.

1.5. Članki z recenzijo

I. skupina: revije s (S)SCI, AHI

D. Maru�ič, R. Scapellato (1998): Permutation groups, vertex-transitive digraphs andsemiregular automorphisms. Eur. J. Comb., 19, 6, 707-712.

D. Maru�ič, R. Nedela (1998): Maps and half-transitive graphs of valency 4. Eur. J.Comb., 3419, 345-354.

D. Maru�ič (1998): Half-transitive group actions on finite graphs of valency 4. J.Comb. Theory, Ser. B, 37, 1, 41-76.

Du Shao-fei, D. Maru�ič, A. Waller (1998): On 2-arc-transitive covers of completegraphs. J. Comb. Theory, Ser. B, 74, 2, 276-290.

D. Maru�ič (1998): Recent developments in half-transitive graphs. Discrete Math.,182, 1/3, 219-231.



D. Maru�ič, urednik, B. Mohar urednik (1998): Graph theory, Discrete mathematics,182, 1-3. Elsevier, Amsterdam, 338 p.

Mentorstvo, magistrska dela

P. Potočnik: Nekaj klasičnih rezultatov iz teorije permutacijskih grup. Univerza v Ljubljani,Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana.


16

I V A N A . M R � N I K , S P E C .redni profesor za risanje in grafiko z

metodiko

Ivan A. Mr�nik deluje na področju raziskovanja in ustvarjanja risbe ingrafike. V grafiki raziskuje izraznost zapisa izpeljanega iz �portretno�določene risbe v znakovno opredelitev s psiholo�ko konotacijo, v risbipa največjo pozornost posveča izraznosti individualnega,impulzivnega črtnega zapisa na konfekcijskem materialu (nalepke,računalni�ki papir). S tem nagovarja gledalce k razmisleku oeksistencialnih vpra�anjih posameznika in ohranjanju njegoveidentitete v eri masovne produkcije in kloniranja.



I. Mr�nik, T. Gorjup, Z. Huzjan (1998): 13. vi�ki likovni salon. Osnovna �ola Vič,Ljubljana, vabilo.

I. Mr�nik, M. Bratu�a, D. Čade�, T. Dem�ar, Č. Frelih, T. Gorjup, H. Gvardjančič, Z.Huzjan, B. Jesih, S. Kapus, B. Kovačič (1998): Razstava likovnih del učiteljevOddelka za likovno pedagogiko Pedago�ke fakultete v Ljubljani ob 50. letnicivisoko�olskega izobra�evanja učiteljev na Univerzi v Ljubljani. Jakopičeva galerija,Ljubljana.

I. Mr�nik, M. Bratu�a, D. Čade� Lapajne, Č. Frelih, T. Gorjup, B. Jesih, S. Kapus, B.Kovačič (1998): Iz ateljejev učiteljev likovne pedagogike Pedago�ke fakultete vLjubljani. Galerija Lo�kega muzeja, �kofja Loka.

2.2. Javna predstavitev umetni�kega dela z objavljeno kritiko

I. Mr�nik (1998): Risbe in grafike, pregledna razstava. Univerza v Ljubljani, GalerijaPedago�ke fakultete, Ljubljana.

I. Mr�nik (1998): Risbe in grafike. Savinov salon, �alec.


I. Mr�nik (1998): 5. Bienale slovenske grafike. Galerija Bo�idar Jakac, Kostanjevicana Krki.


I. Mr�nik, D. Čade� Lapajne, M. Bratu�a, Č. Frelih, T. Gorjup, Z. Huzjan, B. Jesih, B.Kovačič, B. Tom�ič Čerkez (1998): Srečanja � Begegnung. Pedago�ka akademija,Celovec, Avstrija.

I. Mr�nik (1998): Mednarodna razstava grafike. Pias Galery, Osaka, Japonska.


17

2.6. Javna predstavitev umetni�kega dela, ki ga stroka opredeljuje kot vrhunski dose�ek vmednarodnem prostoru

I. Mr�nik (1998): Odkup in uvrstitev ene grafike v stalno zbirko grafike in risbe.Albertina, Dunaj, Avstrija.



I. Mr�nik, član uredni�kega sveta (1998): Likovni svet. Debora, Ljubljana.


I. Mr�nik (1998): Galerija ARS: Otroci odraslim 1997/98. Likov. svet, 30, 14.

D R . P E T E R P E T E Kredni profesor za matematiko

Dr. Peter Petek raziskovalno deluje na področju dinamičnih sistemov.To je področje, ki se je v zadnjih petnajstih letih hitro razvijalo, tudi vpovezavi s fiziko in ob uporabi računalnikov. Kaotična dinamikapojasnjuje nekatere pojave, ki jih klasična znanost ni zmogla. Aktivnodela na o�jem področju znotraj dinamičnih sistemov, ukvarja se ziteracijo funkcij v obsegu kompleksnih �tevil � Juliajeve mno�ice � inv nekomutativnem obsegu kvaternionov.




P. Petek, M. �kapin Rugelj (1998): The dynamics of λz. J. Math. Anal. Appl., 222, 1,38-63.



P. Petek, član uredni�kega odbora (1998): Presek. Dru�tvo matematikov, fizikov inastronomov Slovenije, Ljubljana.


P. Petek (1998): Kriptaritem z dvema kartama. Presek, 26, 1, 42.

Mentorstvo, doktorske disertacije

M. �kapin Rugelj (1998): Nekatere posplo�itve teorije iteracij racionalnih funkcij. Univerzav Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana, 107 str., ilustr.


18

D R . D U � A N R E P O V �redni profesor za geometrijo in topologijo

Dr. Du�an Repov� raziskovalno deluje na področju geometrijske topologije vdimenzijah, teorije vozlov, kosoma linearne topologije, klasične inkohomolo�ke teorije dimenzij, teorije ovir za kirurgijo na mnogoterostih,topologije celičastih preslikav, teorije zveznih selekcij večličnih preslikav tertopologije gladkih, kosoma linearnih in topolo�kih mnogoterosti.


1.1. Monografija

D. Repov�, P. V. Semenov (1998): Continuous Selections of Multivalued Mappings.Kluwer, Dordrecht, 364 str.


P. M. Akhmetiev, D. Repov� (1998): Obob�čenie invarianta Sato-Levina. Lokal'nye iGlobal'nye Zadači Teorii Osobennostei, Sbornik Statei, Trudy Matemat. Inst. RAN im.V. A. Steklova, 221, 69-80. Angl.prev.: A generalization of the Sato--Levine invariant.Local and Global Problems of Singularity Theory, Proc. Steklov Math. Inst., 221, 60-70.

A. Cavicchioli, F. Hegenbarth, D. Repov� (1998): On manifold spines and cyclicpresentations of groups. Knot Theory, V. F. R. Jones et al., Eds., Banach Centre Math.Publ., 42, PWN, Warsaw, 49-56.

D. Repov�, P. V. Semenov (1998): Continuous selections of nonlower-semicontinuousnonconvex-valued mappings. Differential Inclusions and Optimal Control, J. Andres etal., Eds., Lect. Notes Nonlinear Anal., 2, J. Schauder Center for Nonlinear Studies andNicholas Copernicus Univ., Torun, 253-262.

1.3. Dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih srečanjih 1.3.1. Mednarodni

D. Repov�, A. B. Skopenkov (1998): On homogeneous compacta in Euclidean spaceand the classical Hilbert-Smith conjecture. Proc. Second Asian Math. Conf. 1995, S.Tangmanee and E. Schulz, Eds., World Scientific, Singapore, 222-226.


I. skupina: revije s SCI ali SSCI

S. M. Ageev, D. Repov� (1998): Ob'edinennaya konečnomernaya selekcionnayateorema. Sibir. Mat. �ur., 39, 5, 971-981. Angl.prev.: A total finite-dimensionalselection theorem. Siberian Math. J., 39, 5, 835-843.S. M. Ageev, D. Repov� (1998): A selection theorem for strongly regular multivaluedmappings. Set-Valued Anal., 6, 345-362.

A. Cavicchioli, D. Repov�, A. B. Skopenkov (1998): Open problems on graphs arisingfrom geometric topology. Topol. Appl., 84, 207-226.


19

A. N. Drani�nikov, D. Repov�, E. V. �čepin (1998): Transversal intersection formulafor compacta. Topol. Appl., 85, 93-117.

Yu. V. Muranov, D. Repov� (1998): Perestrojki zamknutyh mnogoobrazij s diedral'nojfundamental'noj gruppoj. Mat. Zametki, 64, 2, 238-250. Angl.prev.: Surgery of closedmanifolds with dihedral fundamental group. Math. Notes, 64, 2, 202-212.

D. Repov�, P. V. Semenov (1998): On nonconvexity of graphs of polynomials ofseveral real variables. Set-Valued Anal., 6, 39-60.

D. Repov�, P. V. Semenov, E. V. �čepin (1998): Approximations of uppersemicontinuous maps on paracompact spaces. Rocky Mountain J. Math., 28, 1089-1101.

D. Repov�, A. B. Skopenkov (1998): A deleted product criterion for approximabilityof maps by embeddings. Topol. Appl., 87, 1-19.

II.skupina: mednarodne revije, uvr�čene v bibliografske baze

S. M. Ageev, S. A. Bogatyi, P. Fabel, D. Repov� (1998): Ekstenzory nekompaktnyhgrupp Li. Dokl. Ross. Akad. Nauk, 362, 2, 151-154. Angl.prev.: Extensors ofnoncompact Lie groups. Dokl. Mathematics, 58, 2, 190-193.

A. Cavicchioli, F. Hegenbarth, D. Repov� (1998): On four-manifolds fibering oversurfaces. Tsukuba J. Math., 22, 333-342.

A. Cavicchioli, Yu. V. Muranov, D. Repov� (1998): Spectral sequences in K-theoryfor a twisted quadratic extension. Yokohama Math. J., 46, 1-13.

U. H. Karimov, D. Repov� (1998): On Hn-bubbles in n-dimensional compacta. Colloq.Math., 75, 39-51.

Predavanja na kongresih, simpozijih, posvetih in drugih srečanjih

D. Repov� (1998): On the Banach-Mazur compacta. General Topology, Kyoto,Japonska.(vabljeno plenarno predavanje)

D. Repov� (1998): Detecting submanifolds of Euclidean spaces by means of homogeneity.Geometric Topology, Osaka, Japonska. (vabljeno plenarno predavanje)

D. Repov� (1998): On determination of knot space homeomorphism types by their spines.Solitons, Geometry and Topology: On the Crossroads, Moskva, Rusija. (vabljeno plenarnopredavanje)

D. Repov� (1998): Detecting singularities in generalized 3-manifolds. Geometric Topology,Dubrovnik, Hrva�ka. (vabljeno predavanje)

D. Repov� (1998): On Banach-Mazur compacta and their geometric properties.International Congress of Mathematicians, Berlin, Nemčija. (predavanje)

Predavanja na tujih univerzah

D. Repov� (1998): On the Hilbert-Smith conjecture. University of Tokyo, Tokyo, Japonska.

D. Repov� (1998): On spines of knot spaces. University of Osaka, Osaka, Japonska.


20

D. Repov� (1998): On Hoelder actions on Riemannian manifolds by p-adic integers.University of Tsukuba, Tsukuba, Japonska.

D. Repov� (1998): The Chogoshvili conjecture: A survey. University of Tsukuba, Tsukuba,Japonska.

D. Repov� (1998): Manifold recognition and cell-like mappings. Universita degli studi diGenova, Genova, Italija.

D. Repov� (1998): Some geometric methods for recognition of topological manifolds.Universita degli studi di Pisa, Pisa, Italija.

D. Repov� (1998): Shrinkability of cellular decompositions of S3. Universita degli studi diUdine, Videm, Italija.

D. Repov� (1998): Cell-like resolutions of 2-polyhedra up to special ones. Johann-Wolfgang-Goethe-Universität, Frankfurt-am-Main, Nemčija.

D. Repov� (1998): Cohomological dimension and cell-like mappings. Johannes Gutenberg-Universität, Mainz, Nemčija.

D. Repov� (1998): A proof of the Hilbert-Smith conjecture for Lipschitz actions. Ludwig-Maximilian-Universität, München, Nemčija.

D. Repov� (1998): Theory of cohomological dimension over nonabelian groups. UniversitätRegensburg, Regensburg, Nemčija.

D. Repov� (1998): Cohomological dimension - on the crossroads of geometric andalgebraic topology. Universita degli studi di Tor Vergata, Rim, Italija.

D. Repov� (1998): Detecting singularities in generalized 3-manifolds. Universita degli studidi Modena, Modena, Italija.

Raziskovalni projekti

D. Repov� (1998), nosilec: Geometrijska topologija in kohomolo�ka teorija dimenzij (3-letni nacionalni projekt). In�titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ministrstvo za znanostin tehnologijo.

D. Repov� (1998), nosilec: Geometrijska teorija dimenzij (2-letni slovensko-ameri�kiprojekt). In�titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ministrstvo za znanost in tehnologijo.

D. Repov� (1998), nosilec: Geometrijska topologija (2-letni slovensko-ruski projekt),In�titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ministrstvo za znanost in tehnologijo.

D. Repov� (1998), nosilec: Stabilnostni problemi v teoriji dimenzij (2-letni slovensko-izraelski projekt). In�titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ministrstvo za znanost intehnologijo.

D. Repov� (1998), nosilec: Stabilnost presekov kompaktov v evklidskih prostorih (2-letnislovensko-poljski projekt). In�titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ministrstvo zaznanost in tehnologijo.


21

D. Repov� (1998), nosilec: Geometrijska topologija (2-letni slovensko-italijanski projekt).In�titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ministrstvo za znanost in tehnologijo.

Priznanja in nagrade

New York Academy of Sciences je v letu 1998 prof. dr. Du�ana Repov�a izvolila zarednega člana.


22

D R . V I N K O S K A L A Rredni profesor za domsko vzgojo s penologijo

v okviru obče pedagogike

Dr. Vinko Skalar raziskovalno deluje na področju institucionalne(izvendru�inske) vzgoje disocialnih osebnosti, na področju penologijein na razvijanju strategij in modelov integracije oseb s posebnimipotrebami v redno �olo.



1.3.1. Doma

V. Skalar, I. �koflek, A. �i�ak (1998): Zavodska vzgoja in vzgojni zavodi danes:okrogla miza. V: B. Dekleva (ur.): Zbornik povzetkov 1. �tudijskih dni socialnepedagogike, Gozd Martuljek. Zdru�enje za socialno pedagogiko, Ljubljana, 62.


III. skupina: nacionalne revije

V. Skalar (1998): Vzgojne ustanove na prehodu v postindustrijsko dru�bo. Soc.pedagog., 2, 2, 5-17.


4.2. Urednik ali sourednik revije, knijge

V. Skalar, član uredni�ki odbor (1998): Iskanja vzgoja prevzgoja. Skupnost domov zaučence srednjih �ol Republike Slovenije, Ljubljana.

V. Skalar, član uredni�kega odbora (1998): Kriminologija & socijalna integracija.Univerza v Zagrebu, Edukacijsko rehabilitacijski fakultet, Zagreb, Hrva�ka.

V. Skalar, član uredni�kega odbora (1998): Pet. Zveza dru�tev za cerebralno paralizoSlovenije, Ljubljana.

V. Skalar, član uredni�kega odbor (1998): Socialna pedagogika. Zdru�enje za socialnopedagogiko, Ljubljana.


V. Skalar (1998): Ne ka�e odla�ati! Pet, 9, 43, 7-11.


23

I Z R E D N I P R O F E S O R J I

dr. Helena Berce Golob

dr. Bojan Dekleva

dr. Milan Dolgan

dr. Janez Ferbar

dr. Sa�a Aleksij Gla�ar

dr. Bojan Golli

Toma� Gorjup, spec.

Boris Jesih, spec.

Kovačič Bojan, spec.

Edvard Majaron, spec.

dr. Egidija Novljan

dr. Cveta Razdev�ek Pučko

dr. Marko Razpet

dr. Simona Tancig

dr. Rajko Vute

dr. Pavel Zgaga

dr. Sonja �orga


24

D R . H E L E N A B E R C E G O L O Bizredna profesorica za likovno pedagogiko

in didaktiko

Dr. Helena Berce Golob proučuje likovni razvoj otrok v povezavi znjihovo nadarjenostjo in motnjami v razvoju.



H. Berce Golob, članica uredni�kega odbora: Likovna vzgoja. Debora, Ljubljana.


H. Berce Golob (1998): Začetki uvajanja prostorskega oblikovanja pri likovni vzgoji vosnovni �oli. Likovna vzgoja, 13/4, 18-22.


H. Berce Golob (1998): Likovna vzgoja v osnovni �oli obvezni ali izbirni predmet? V:A. Tacol (ur.), Č. Frelih (ur.): Likovna vzgoja v kurikularni prenovi, Zbornikobjavljenih besedil o likovni vzgoji v slovenskih osnovnih in srednjih �olah. Likovnavzgoja, Debora, Ljubljana, 53-54.

4.5. Poljudno strokovni članki

H. Berce Golob (1998): Ob 30. obletnici dr�avnih otro�kih likovnih razstav "Likovnisvet otrok". Likovna vzgoja, 1, 5, 4-8.

Mentorstvo, magistrsko delo

A. Tacol: Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog, Risarsko oblikovanje napredmetni stopnji osnovne �ole. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, Ljubljana, 256str.


25

D R . B O J A N D E K L E V Aizredni profesor za psihologijo socialnih

odklonskosti

Področje raziskovalnega dela dr. Bojana Dekleve je veda oodklonskosti oziroma kriminologija. V o�jem smislu se največ ukvarjaz odklonskostjo mladine ter dru�benim odzivanjem nanjo. Specifičnapodročja njegovega raziskovanja obsegajo: uporabo drog ter njene�kodljive posledice, nasilje med mladimi, mladinske prestopni�keskupine, razvijanje preventivnega in skupnostnega dela ter novih vrstvzgojnih ukrepov za mladoletne prestopnike.


1.1. Monografija

B. Dekleva (1998): Droge med srednje�olsko mladino v Ljubljani. Mestna občinaLjubljana, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, In�titut za kriminologijo, Ljubljana,147 str., tabele.


1.3.1. Doma

B. Dekleva (1998): Kdo smo in kaj nas zanima? Analiza visoko�olskih diplomdefektologov vzgojiteljev MVO in socialnih pedagogov. V: B. Dekleva (ur.):Zbornik povzetkov 1. �tudijskih dni socialne pedagogike, Gozd Martuljek.Zdru�enje za socialno pedagogiko, Ljubljana ,13-14.

1.3.2. Mednarodni

B. Dekleva (1998): Pilot research on bullying in Slovenian elementary schools. In:M. Mejov�ek (Ed.): Rehabilitation and inclusion, Proceedings of the 5th ScientificConference. University of Zagreb, Faculty of Special Education and Rehabilitation,Zagreb, Hrva�ka, 151-157.

B. Dekleva, S. �orga (1998): Longitudinal study of structure of psychosocialmaladjustment of elementary school children. In: M. Mejov�ek (Ed.): Rehabilitationand inclusion, Proceedings of the 5th Scientific Conference. University of Zagreb,Faculty of Special Education and Rehabilitation, Zagreb, Hrva�ka, 159-164.

B. Dekleva, S. �orga (1998): National policy of school violence prevention andcontrol. In: Identity and self-esteem: interactions of students, teachers, family andsociety, Program and abstracts. Latvian Association of School Psychologists, Riga,Latvia, 54-55.

S. �orga, B. Dekleva (1998): Supervision � the means of professional and personaldevelopment. In: Identity and self-esteem: interactions of students, teachers, familyand society, Program and abstracts. Latvian Association of School Psychologists,Riga, Latvia, 128-129.


26


II. skupina: mednarodne revije

B. Dekleva (1998): Tipologija uporabnikov plesnih drog. Soc. pedagog., 2, 4, 5-35.


B. Dekleva (1998): Ecstasy in sintetične droge. Rev. krim. kriminol., 49, 4, 325-333.

B. Dekleva (1998): Delavnica kot način spoznavanja odnosa mladih do drog. Soc.pedagog., 2, 3, 93-109.



B. Dekleva (1998): Poravnavanje: bolj�i odgovor na potrebe storilcev kaznivih dejanjin njihovih �rtev!? Panika, 3, 2, 10-13.

4.4. Objavljeni prikazi, poročila, ekspertize

B. Dekleva (1998): Droge med srednje�olsko mladino v Ljubljani. V: M. Krek (ur.):Zbornik ob Dnevu prizadevanj za preprečevanje zasvojenosti. Psihiatrična innevrolo�ka sekcija ZZNS, Ljubljana, 28.

B. Dekleva (1998): Droge na�e vsakdanje, Pogovor z dr. Bojanom Deklevo,profesorjem na Pedago�ki fakulteti v Ljubljani. Otrok & dru�ina, 1, 12.

B. Dekleva (1998): Gojenci vzgojnih zavodov in prebivalci stanovanjskih skupin kotuporabniki vzgojnih storitev? Bilten zdru�enja. Zdru�enje za socialno pedagogiko,Slovenska sekcija FICE, Ljubljana, 8-15, ilustr.

B. Dekleva (1998): Jasna pravila igre, uvodnik. �ol. razgl., 49, 7, 1.

Opomba: Revija Socialna pedagogika je bila s �tevilko 4, letnika 2 uvr�čena v mednarodnibibliografski bazi Sociological Abstracts in Family Studies Database.


27

D R . M I L A N D O L G A Nizredni profesor za slovenski jezik

Področje raziskovalnega dela dr. Milana Dolgana je preučevanjeslovanske sorodnosti slovenskega jezika in funkcioniranje jezikapredvsem z vidika jezikoslovnega ustvarjanja in kreativnega pisanja.


1.1. Monografija

M. Dolgan (1998): Pravilni in nepravilni glagoli v sloven�čini: besednjak inučnojezikovna razprava. Samozalo�ba, Ljubljana, 176 str.


II. skupina: mednarodne revije, uvr�čene v mednarodne bibliografske baze

M. Dolgan (1998): Pravilni in nepravilni glagoli v sloven�čini: učno-jezikovnarazprava. Uporab. jezikosl., 5, 255-263.



M. Dolgan (1998): Vebinska in oblikovna predstavitev Halo�anovih del. Oznanjenje,19, 41-52.

M. Dolgan (1998): Slovnice drugih jezikov v sloven�čini. V: M. Javornik (ur.), D.Voglar (ur.), A. Dermastia (ur.): Enciklopedia Slovenije, 12 zv. Mladinska knjiga,Ljubljana, 78-79


M. Dolgan (1998): Počlovečiti dru�bo in svet: Zaustavljeni David. Zbornik o FrančkuKri�niku. Uredil F. Smole. Dru�ina, Razgledi, 21, 1124, 20-21.


28

D R . J A N E Z F E R B A Rizredni profesor za didaktiko fizike in

naravoslovja

Dr. Janez Ferbar se ukvarja z raziskovanjem in razvojem poukanaravoslovja na razredni stopnji osnovne �ole in pouka fizike vosnovni in srednji �oli. Posebej ga zanima uporaba različnihreprezentacij pri pouku naravoslovja: modelov in simulacij, risb injezika.



1.3.1. Doma

J. Ferbar(1998): (�)trik z vrvjo. Občni zbor DMFA Slov., 50, 38-39.

1.3.2. Mednarodni

J. Ferbar, T. J. Russel (1998): From diversity and variability to variables. In: M.Sardoč (Ed.): European Conference on Educational Research, Book of abstracts.University of Ljubljana, Faculty of Education, Educational Research Institute,Ljubljana, 51.


3.2. Ostali učbeniki

J. Ferbar, F. Plevnik (1998): Fisica per la VII classe della scuola elementare. ZavodRepublike Slovenije za �olstvo, Ljubljana, 147 str., ilustr.


J. Ferbar, prevajalec (1998): J. Trna: Termika, Raztezanje teles zaradi temperaturnihsprememb, Fizika v poskusih, videokaseta. Zalo�ba Novljan, �marje Sap, 12 min.

J. Ferbar, prevajalec (1998): J. Trna: Termika, Spremembe agregatnega stanja, Fizikav poskusih, videokaseta. Zalo�ba Novljan, �marje Sap, 12 min.

J. Ferbar, prevajalec (1998): J. Trna: Termika, Temperatura in toplota, Fizika vposkusih, videokaseta. Zalo�ba Novljan, �marje Sap,12 min.

J. Ferbar, prevajalec (1998): J. Trna: Toplotni stroji, Fizika v poskusih, videokaseta.Zalo�ba Novljan, �marje Sap, 12 min.


29



J. Ferbar, član uredni�kega sveta (1998): Fizika v �oli. Zavod Republike Slovenije za�olstvo in �port, Ljubljana.

J. Ferbar, član uredni�kega sveta (1998): Naravoslovna solnica. Modrijan, Ljubljana.


J. Ferbar (1998): Od tem k postopkom in pojmom, predlog učnega načrta za predmetnaravoslovje in tehnika. �ol. razgl., 49, 2, 3.


J. Ferbar (1998): Humana �ola je brez ocen. Delo , 40, 223, 7.

J. Ferbar, I. Vodopivec, S. A. Gla�ar, A. Velikonja, M. Kralj, M. Novak, I. Hostnik,D. Cvetre�nik (1998): Učni načrt za naravoslovje in tehniko, predlog . Ministrstvo za�olstvo in �port, Urad za �olstvo, Ljubljana, 59 str.

J. Ferbar (1998): Kaj smo na fakulteto prinesli iz vrtcev. V: J. Ferbar (ur.): SeminarUstvarjalnost in mentorstvo. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, Ljubljana, 84-95.

J. Ferbar (1998): Zapisnik sklepov seminarja Ustvarjalnost in mentorstvo. V: J. Ferbar(ur.): Seminar Ustvarjalnost in mentorstvo. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta,Ljubljana, 99-100.

J. Ferbar, recenzent (1998): M. Kralj, V. Ku�tor, D. Krnel, B. Bajd: �ivim z naravo. 1,Pojdimo v gozd, Spoznavanje narave za 4. razred osnovne �ole. Modrijan, Ljubljana,117 str.


J. Ferbar (1998): Zakon o ohranitvi mamce in tantadrujga. Naravoslovna solnica, 2, 3,9-15, ilustr.


30

D R . S A � A A L E K S I J G L A � A Rizredni profesor za kemijsko izobra�evanje

Dr. Sa�a A. Gla�ar raziskovalno deluje na področju uvajanjainformacijskih metod v naravoslovno izobra�evanje in razvijanjainstrumentov za vrednotenje tako eksperimentalnega kot teoretičnegaznanja v kemijskem izobra�evanju.



1.3.1. Doma

S. A. Gla�ar (1998): Triletne izku�nje pri maturi iz kemije. V: M. Kali�nik, (ur.):Notranje ovrednotenje obdobja 1995-1997. Dr�avni izpitni center, Ljubljana, 70-71.

1.3.2. Mednarodni

S. A. Gla�ar, M. Vrtačnik, D. Krnel (1998): Concept maps - a tool for recognizingmisconceptions. In: 15th International Conference on Chemical Education"Chemistry and global environmental change", Book of Abstracts. University ofCairo, Cairo, Egipt,123.

D. Krnel, S. A. Gla�ar (1998): Development of the concept of matter. In: M. Sardoč(Ed.): European Conference on Educational Research, Book of Abstracts. Universityof Ljubljana, Faculty of Education, Educational Research Institute, Ljubljana,133.

D. Krnel, S. A. Gla�ar (1998): How the ideas of sustainable development andenvironmental management are reflected in the new primary school curriculum inSlovenia. In: Sustainable Development on the Islands and the Role of Research andHiger Education, Book of Abstracts. University of Agean, Rhodes, Grčija, 1p.



D. Krnel, R. Watson, S. A. Gla�ar (1998): Survey of research related to thedevelopment of the concept of "matter". Int. J. Sci. Educ., 20, 3, 257-289.


S. A. Gla�ar, M. Vrtačnik, A. Bačnik (1998): Primary school children's understandingof municipal waste processing. Environmental Education Research, 4, 3, 299-308.

D. Krnel, S. A. Gla�ar (1998): Kaj vedo tri in pet let stari otroci o predmetih in osnoveh. Sodob. pedagog., 49, 1, 82-98.

S. A. Gla�ar, D. Krnel, M. Vrtačnik (1998): Področja raziskovanja v naravoslovnemizobra�evanju. Sodob. pedagog., 49, 4, 440-445.S. A. Gla�ar, N. Cebin, I. Devetak, T. Ferlan, B. Gori�ek, L. Hrvatin, I. Majdič, M.Strnad (1998): Prvi učbeniki s kemijskimi vsebinami na Slovenskem 1847 - 1914. �ol.kron., 31, 7, 150-162.


31


3.1. Univerzitetni učbenik z recenzijo

M. Vrtačnik, S. A. Gla�ar (1998): Development of skills. In: A. Kornhauser (Ed.), M.Vrtačnik (Ed.): University-industry cooperation: teaching strategies, Sourcebook forthe teaching/learning manual. University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences andEngineering, International Centre for Chemical Studies - ICCS, Ljubljana, 111-125.



S. A. Gla�ar, član uredni�kega odbora (1998): Bilten. Dru�tvo strokovnih inpredmetnih učiteljev gospodinjstva Slovenije, Ljubljana.

S. A. Gla�ar, član uredni�kega sveta (1998): Kemija v �oli. Raziskovalna enotaSrednje naravoslovne �ole, Ljubljana.

S. A. Gla�ar, član uredni�kega sveta (1998): Naravoslovna solnica. Modrijan,Ljubljana.

S. A. Gla�ar, urednik (1998): Znanstveno raziskovalno in umetni�ko delo 1996.Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, Ljubljana, 94 str.

S. A. Gla�ar, urednik (1998): International Workshop on Housing Heritage and SocialChange, Proceedings. University of Ljubljana, Faculty of Education, Ljubljana, 100str.


M. Vrtačnik, M. Naji, S. A. Gla�ar, D. Siko�ek, T. Po�ek-Novak, T. Pufič: Učni načrtza kemijo, Osnovna �ola, Srednja �ola � gimnazija, predlog. Ministrstvo za �olstvo in�port, Urad za �olstvo, Ljubljana

J. Ferbar, I. Vodopivec, S. A. Gla�ar, A. Velikonja, M. Kralj, M. Novak, I. Hostnik,D. Cvetre�nik (1998): Učni načrt za naravoslovje in tehniko, predlog. Ministrstvo za�olstvo in �port, Urad za �olstvo, Ljubljana, 59 str.

S. A. Gla�ar, recenzent (1998): M. Kralj, V. Ku�tor, D. Krnel, B. Bajd: �ivim znaravo 1, Pojdimo v gozd, Spoznavanje narave za 4. razred osnovne �ole. Modrijan,Ljubljana, 117 str.

S. A. Gla�ar (1998): Introduction. In: S. A. Gla�ar (Ed.): International Workshop onHousing Heritage and Social Change, Proceedings. University of Ljubljana, Faculty ofEducation, Ljubljana, 5.

Komentorstvo, doktorsko delo

D. Krnel: Razvoj pojma snovi: primerjava med ontogenezo in filogenezo. Univerza vLjubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 271 str.


R. Ipavec: Komparativna analiza kemijskih, biolo�kih in okoljskih pojmovnih struktur.Primer: biorazgradnja. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni�ka fakulteta, Ljubljana, 90str.


32

Patent

N. Zupančič-Brouwer, S. A. Gla�ar, M. Vrtačnik (1998): Nosilec organskega izvora informulacije s tem nosilcem: Patent �t. 9700060. Urad RS za varstvo industrijske lastnine,Ljubljana.

D R . B O J A N G O L L Iizredni profesor za fiziko

Področje raziskovalnega dela dr. Bojana Gollija je opis nukleonov vokviru kvarkovskih modelov. Za interakcijo med kvarki vzamenelokalno obliko, kot jo napoveduje kvantna kromodinamika prinizkih energijah. Nukleoni se potem pojavijo kot vezna stanja trehkvarkov, obdanih z oblakom virtualnih parov kvarkov in antikvarkov.V tem modelu sku�a izračunati lastnosti nukleona, ki bi jih lahkoprimerjali z izmerjenimi.




B. Golli, W. Broniowski, G. Ripka (1998): Soliton in a chiral quak moel with non-local interactions. Phys. lett., Sect. B, 437, 24-28.



B. Golli (1998): Modeliranje upora pri gibanju vozila. Fiz. �oli, 4, 2, 73-79.

B. Golli, C. Dominko (1998): Teoretične naloge z 29. mednarodne fizikalneolimpiade. Fiz. �oli, 4, 2, 101-109.

B. Golli (1998): Re�itve nalog s predtekmovanja srednje�olcev iz fizike v �olskem letu1997/98. Presek, 26, 3, 177-184.

B. Golli (1998): Re�itve nalog z dr�avnega tekmovanja iz fizike v �olskem letu1997/98. Presek, 26, 5, 311-319.

4. 2. Urednik ali sourednik revije, knjige

B. Golli, član uredni�kega odbora (1998): Presek. Dru�tvo matematikov, fizikov inastronomov Slovenije, Ljubljana.


33

T O M A � G O R J U P , S P E C .izredni profesor za risanje in slikanje

Področje raziskovalnega dela v slikarstvu in risbi Toma�a Gorjupa seka�e kot dosledno vztrajanje na likovnem zapisu, ki je pre�et s sku�njonotranje nujnosti. Ta zavezujoče obstaja s prisotnostjo v prostoru inčasu duhovnega je ekspresivno obarvan notranji narek.




T. Gorjup (1998): Likovni zapis kot substitut �ivljenja in kot �ivljenje samo: artesserviunt vitae, apientia imperat (Umetnosti �ivljenju slu�ijo, modrost ga vodi).Likovna vzgoja, 1, 5, 10.

T. Gorjup (1998): Likovni zapis kot notranja nujnost osvobajajočega udejanjenja.Likovna vzgoja, 2, 6, 28-32.



T. Gorjup, Z. Huzjan, I. Mr�nik (1998): 13. Vi�ki likovni salon. O� Vič, Ljubljana, 3eksponati.

I. Mr�nik, M. Bratu�a, D. Čade�, T. Dem�ar, Č. Frelih, T. Gorjup, H. Gvardjančič, Z.Huzjan, B. Jesih, S. Kapus, B. Kovačič (1998): Razstava likovnih del učiteljevOddelka za likovno pedagogiko Pedago�ke fakultete v Ljubljani ob 50. letnicivisoko�olskega izobra�evanja učiteljev na Univerzi v Ljubljani. Jakopičeva galerija,Ljubljana, 7 eksponatov.


T. Gorjup, Č. Frelih, H. Gvardjančič, Z. Jeraj (1998): Razstava 2. Koro�ke likovnekolonije Teber '98. Črna na Koro�kem, 4 eksponati.

T. Gorjup (1998): Izbor slovenske grafike (donacije Lions klubu '98). Cankarjev dom,Ljubljana.


T. Gorjup (1998): Slike in risbe. Galerija ZDSLU, Ljubljana, 20 eksponatov.

T. Gorjup (1998): Slike in dela na papirju. Galerija v Pre�ernovi hi�i in Mestni hi�i,Kranj, 50 eksponatov.


34


T. Gorjup (1998): 2. Slovenski trienale satire in humorja Aritas '98. �marje pri Jel�ah;Cankarjev dom, Ljubljana, 3 eksponati.

T. Gorjup (1998): Razstava mednarodne likovne kolonije Ba�ato. Lovran, Hrva�ka, 4eksponati.

T. Gorjup (1998): 19. Mini Print International. Cadaques, Barcelona, �panija, 4eksponati.

T. Gorjup (1998): Mednarodni bienale miniature. Moderna galerija, Galerijakulturnega centra, Gornji Milanovac, ZR Jugoslavija, 2 eksponata.




T. Gorjup (1998): Med osebnim izrazom in stigmo drugačnosti: Likovni zapis kotnotranja nujnost osvobajajočega udejanjenja. V: Delovna terapija in kvaliteta�ivljenja. Zbornica delovnih terapevtov Slovenije, Ljubljana, 72-74.



T. Gorjup, član uredni�kega odbora(1998): Likovna vzgoja. Debora, Ljubljana.


T. Gorjup (1998): Genius loci in pot k samemu sebi, Razmerje: »artes � natura«, Kleto�nji izseljenski koloniji v Mostu na Soči. Revija za zamejske Slovence, Slovenskaizseljenska matica, Ljubljana.

Katalogi razstav



T. Gorjup (1998): Toma� Gorjup � slike in risbe, Galerija ZDSLU, Ljubljana.

T. Gorjup (1998): Slike in dela na papirju. Galerija v Pre�ernovi hi�i in Mestni hi�i, Kranj.


35

B O R I S J E S I H , S P E C .izredni profesor za risanje, slikanje, grafiko

Boris Jesih �e od svojega podiplomskega �tudija deluje na področjuslikarstava, risbe in grafike. Figura in krajina sta osrednji temi vnjegovem umetni�ko ustvarjalnem delu. V sedemdesetih letih se jeuveljavil kot član Ekspresivne figuralike ljubljanskega kroga, ki je vslovenski prostor uvedla figuro in krajino s sodobnimi elementipoparta. V kasnej�ih delih kot član Ljubljanske grafične �ole vpostopnih modifikacijah izoblikuje sebi lasten interpretativni svet, kitemelji na zdru�evanju elementov izseka in elementovmodernističnega likovnega koncepta. Zdru�evanje navideznekonstitutivnih likovnih interpretacij z načinom modifikacije pomenav novo interpretacijsko nadgradnjo, je njegova temeljna likovnaraziskovalna usmeritev.




B. Jesih (1998): Grafične tehnike visokega tiska. Likovna vzgoja, 2, 7-8, 10.






B. Jesih (1998): Svetovni grafični festival. Galerija Lo�kega muzeja, �kofja Loka, 2eksponata.

B. Jesih (1998): Stalna zbirka Mestne galerije, originalna dela na papirju zbranihavtorjev. Mestna galerija, Ljubljana, 1 eksponat.




36

B. Jesih (1998): Ljubljanska grafična �ola. Galerija Lo�kega muzeja, �kofja Loka, 2eksponata.


B. Jesih (1998): Pregledna razstava grafike 1975-1995. Galerija Meduza, Koper.

Katalogi razstav




37

B O J A N K O V A Č I Č , S P E C .izredni profesor za grafiko

Strukturalna posebnost umetni�ke grafike, v primeru Bojana Kovačičatehnik globokega tiska, predstavlja ustvarjalen izziv, kateremu seumetnik posveča zadnje obdobje. Procesualno sledenje izvedbenimfazam, globinskost matrice, bogastvo mo�nosti mehanskih intervencij,postopnost kemičnih procesov, predvidljiva spontanost, mo�nostikombinacij, asketskost barve, mehanika tiska, zrcalnost odtisa, so�lahtne osnove, kjer lahko Bojan Kovačič udejani svoje likovne vizije.Vurtualna sinteza �likovne magme�, tenkočutnost lastnih zaznav, jeteritorij, ki ga interpretira Bojan Kovačič v svojem likovnem polju. Obteoretičnem poglabljanju likovnih zakonitosti in govorice, sekristalizirajo izvedbeni grafični ciklusi: Bili ste trije, Akuten cink indrugi.





B. Kovačič (1998): Skupinska razstava grafike. Likovni salon Celje, Celje.

B. Kovačič (1998): Nagrajenci 5. Bienala slovenske grafike Otočec 1998. GalerijaZDSLU, Ljubljana.


B. Kovačič (1998): 5. Bienale slovenske grafike. Otočec, Novo mesto.



B. Kovačič (1998): Mednarodna razstava grafike. Pias Gallery, Osaka, Japonska.

B. Kovačič (1998): 5. Mednarodni bienale grafike. Nacionalni muzej, Beograd, ZRJugoslavija.


38

2.4. Javna predstavitev umetni�kega dela , ki ga stroka opredeljuje kot vrhunski dose�eknacionalnega pomena

B. Kovačič (1998): Nagrada Grand Prix, 5. Bienale Slovenske grafike. Otočec, Novomesto.


B. Kovačič (1998): Odkup in uvrsitev treh grafik v stalno zbirko grafike in risbe.Albertina, Dunaj, Avstrija.

Katalogi razstav



B. Kovačič (1998): 5. Bienale slovenske grafike. Otočec, Novo mesto.

B. Kovačič (1998): 5. Bienale slovenske grafike. Galerija ZDSLU, Ljubljana.


39

E D V A R D M A J A R O N , S P E C .izredni profesor za lutkarstvo

Edvard Majaron sodeluje kot re�iser z lutkovnimi gledali�či po Evropiin preučuje vidike uporabe lutke v vzgojnem procesu. Na to tematikovodi delavnice doma in na tujih univerzah. Raziskuje zgodovinolutkovne umetnosti, zlasti razvoj v Sloveniji in se ukvarja z estetiko indramaturgijo lutkovnega gledali�ča v svetu. V sodelovanju s SAZUpripravlja geslovnik lutkovnih izrazov.



1.3.2. Mednarodni

E. Majaron (1998): Puppetry as ideal integration of didactic principles. In: M.Sardoč (Ed.): European Conference on Educational Research, Book of abstracts.University of Ljubljana, Faculty of Education, Educational Research Institute,Ljubljana, 93-94.


2.4. Javna izvedba umetni�kega dela na mednarodni ravni

E. Majaron (1998): F. Miličinski: Zvezdica zaspanka, re�ija, dramaturgija. Lutkovnogledali�če Maribor, Maribor. Gostovanja na festivalih: Lutke '98, Ljubljana; PIF 1998,Zagreb; Pristan '98, Maribor (nagrada občinstva).

E. Majaron (1998): M. Lupi, N.V., Gogolj, M.P. Musorgski: Slike z izlo�be, re�ija.Gradsko kazali�te lutaka, Rijeka, Hrva�ka.

E. Majaron (1998): J. Wilkowski: Tvrdoglavko, priredba, re�ija, glasbena oprema.Lutkarsko kazali�te Mostar, Mostar, Bosna in Hercegovina.

2.6. Javna izvedba umetni�kega dela, ki ga stroka opredeljuje kot vrhunski dose�ek vmednarodnem prostoru

E. Majaron (1998): Z. Florian: Tobija, re�ija, dramaturgija. Freyer teater, Ljubljana.Gostovanje na �tirih mednarodnih festivalih: Rijeka, Hrva�ka; Perugia, Italija; Pristan,Maribor (ena od nagrajenih predstav); Lutke '98, Ljubljana; gostovanje po Benečiji,Italija.

E. Majaron (1998): R. Waltl: Osel nazarenski, re�ija, dramaturgija, izbor glasbe.Freyer teater, Ljubljana. Gostovanje na �tirih mednarodnih festivalih: Silkeborg,Danska; Gijon, Alicante, Tolosa, �panija.


40


3.4. Gostujoči profesor

E. Majaron (1998): Gledali�ka delavnica Oscar Wilde's Fairy Tales � Scenic Translation ofSymbolic Metaphors. Università degli studi di Bari, Facoltà di lingue e letterature straniere,Instituto di lingua e letteratura inglese e anglo-americana.



E. Majaron (1998): Slovensko marionetno gledali�če. V: M. Javornik (ur.), D. Voglar(ur.), A. Dermastia (ur.): Enciklopedija Slovenije, 12. zv. Mladinska knjiga, Ljubljana,63.

E. Majaron (1998): Srbija, lutkarstvo. V: M. Javornik (ur.), D. Voglar (ur.), A.Dermastia (ur.): Enciklopedija Slovenije, 12. zv. Mladinska knjiga, Ljubljana, 239-240.


M. Loboda, A. Kos, E. Majaron, M. Miličinski, A. Pirjevec, M. Kreft (1998):Razmi�ljanja umetni�kih vodij: ob 50. letnici LGL. Lutka, 54, 4-20.

E. Majaron (1998): Ahoj v�em mym pratelum z divadla Drak! (članek od 30-letnemjubileju gledali�ča Drak). Loutkar, 5-6, 109, Praga, Če�ka.

E. Majaron (1998): Zvezdici Zaspanki na pot. Programski list, Lutkovno gledali�čeMaribor, Maribor.

E. Majaron (1998): Zapis redatelja, Tvrdoglavko. Programski list, Lutkarsko kazali�teMostar, Bosna in Hercegovina.


41

D R . E G I D I J A N O V L J A Nizredna profesorica za osnove teorije

defektologije s specialno pedagogiko osebs posebnimi potrebami

Področje raziskovalnega dela dr. Egidije Novljan je proučevanjestali�č do izobra�evanja odraslih oseb z zmerno in te�jo motnjo vdu�evnem razvoju in potreb star�ev otrok, mladostnikov in odraslihoseb z zmerno, te�jo in te�ko motnjo v du�evnem razvoju.



1.3.1. Mednarodni

D. Jelenc, E. Novljan, J. Jerman (1998): Pupils' Attitudes Towards EducationalIntegration of Learning Disabled Children. MAMH International Conference,Manchester, Velika Britanija, 67.



E. Novljan, D. Jelenc, J. Jerman (1998): Stali�ča osnovno�olcev do vrstnikov s te�avov razvoju. Defektol. slov., 6, 1, 7-21.

E. Novljan (1998): Slepi in slabovidni, gluhi in naglu�ni ter gibalno ovirani nadarjeniotroci in mladostniki. Defektol. slov., 6, 3, 66-75.

E. Novljan (1998): Sorabotka među učitelot i roditelite. Defektolo�ka teorija ipraktika, 2, 1, 65-73.



M. Kavkler, E. Novljan, T. Uran (1998): Učimo se računati 1. DZS, Ljubljana, 133str.

E. Novljan, M. �emrl, T. Uran (1998): Učimo se računati 3. Debora, Ljubljana, 123str.

M. Kavkler, E. Novljan (1998): Vaje za prvo�olca. DZS, Ljubljana, 34 str.

E. Novljan (1998): Ciljne skupine pri izobra�evanju odraslih. Zbornik gradiv za �tudij.Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, 10str.



E. Novljan, glavna urednica (1998): Defektologica slovenica. Dru�tvo defektologovSlovenije, Ljubljana.


42


E. Novljan (1998): Vloga star�ev pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Vzgojaizob., 29, 4, 15-19.

E. Novljan, M. Lipu�ič (1998): Specialna pedagogika. V: M. Javornik (ur.), D. Voglar(ur.), A. Dermastia (ur.): Enciklopedija Slovenije, 12 zv. Mladinska knjiga, Ljubljana,189-190.

E. Novljan (1998): Spo�tovani, uvodnik. Defektol. slov., 6, 1, 5.

E. Novljan (1998): Spo�tovani, uvodnik. Defektol. slov., 6, 2, 5-6.

E. Novljan (1998): Spo�tovani, uvodnik. Defektol. slov., 6, 3, 5.


E. Novljan; recenzija (1998): D. Jelenc: Osnovna vedenja o komunikaciji. Univerza vLjubljani, Pedago�ka fakulteta, Ljubljana.


M. �mid: Sublimacija v obdobju sekundarne socializacije. Univerza v Ljubljani, Pedago�kafakulteta, Ljubljana, 138 str.

S. Horvat: Učenci z učnimi te�avami v osnovni �oli. Univerza v Ljubljani, Pedago�kafakulteta, Ljubljana, 102 str.


43

DR. CVETA RAZDEV�EK PUČKOizredna profesorica za pedago�ko psihologijo

Raziskovalno področje dr. Cvete Razdev�ek Pučko je dodiplomskoizobra�evanje in stalno strokovno spopolnjevanje učiteljev,problematika razredne interakcije, preverjanja in ocenjevanja znanjain znotraj tega opisno ocenjevanje na razredni stopnji osnovne �ole.



C. Razdev�ek Pučko, Cveta, A. Polak (1998): The Slovenian context. In: J.Stephenson (Ed.), L. Ling (Ed.), E. Burman (Ed.), M. Cooper (Ed.): Values ineducation, (Philosophy of education). Routledge, London, 110-130.

C. Razdev�ek Pučko (1998): Slovenia. In: B. T. Peck (Ed.), H. A. Ramsay (Ed.):Managing schools: the European experience: 26 country case studies. Commack, NovaScience Publishers, 223-228.

C. Razdev�ek Pučko (1998): Preoblikovanje izobra�evanja razrednih učiteljev:predstavitev projekta TEMPUS RESPECT, Restructuring primary teacher's studyprogramme: introduction of the TEMPUS project RESPECT. V: C. Razdev�ek Pučko(ur.), M. Peček Čuk (ur.): Evropski trendi v izobra�evanju razrednih učiteljev,European trends in primary school teacher education, zbornik, prispevki k projektuTempus Respect, Collection of papers. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta,Ljubljana, 9-15.

C. Razdev�ek Pučko (1998): Izobra�evanje učiteljev v dr�avah Evropske skupnosti,Teacher education in member states of the European Community. V: C. Razdev�ekPučko (ur.), M. Peček Čuk (ur.): Evropski trendi v izobra�evanju razrednih učiteljev,European trends in primary school teacher education, zbornik, prispevki k projektuTempus Respect, Collection of papers. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta,Ljubljana, 23-24.

C. Razdev�ek Pučko, A. Polak (1998): Teamwork in School � Why, Who and How?V: C. Razdev�ek Pučko (ur.), M. Peček Čuk (ur.): Evropski trendi v izobra�evanjurazrednih učiteljev, European trends in primary school teacher education, zbornik,prispevki k projektu Tempus Respect, Collection of papers. Univerza v Ljubljani,Pedago�ka fakulteta, Ljubljana, 151-156.


1.3.1. Doma

C. Razdev�ek Pučko (1998): Pedago�ko-psiholo�ki vidiki ocenjevanja pri �portnivzgoji. V: A. Rot (ur.), B. �kof (ur.), M. Kovač (ur.), M. Rogelj (ur.): �portnavzgoja v luči novih mo�nosti in zahtev, zbornik referatov. Zveza dru�tev �portnihpedagogov Slovenije, Ljubljana, 14-22.


44

1.3.2. Mednarodni

C. Razdev�ek Pučko (1998): Changing the assessment paradigm in Slovenianschools: the viewpoint of headteachers. In: M. Sardoč (Ed.): European Conferenceon Educational Research, Book of abstracts. University of Ljubljana, Faculty ofEducation, Educational Research Institute, Ljubljana, 8.

1.4.1. Doma



C. Razdev�ek Pučko (1998): Samoocenjevanje - sestavina nove doktrine ocenjevanja.Pedago�. obz., 13, 1-2, 3-15.



C. Razdev�ek Pučko, urednica (1998): Pedago�ka obzorja. Novo mesto.

C. Razdev�ek Pučko, članica uredni�kega sveta (1998): Didakta. Radovljica.

C. Razdev�ek Pučko, članica uredni�kega sveta (1998): Vzgoja in izobra�evanje.Zavod Republike Slovenije za �olstvo, Ljubljana.

C. Razdev�ek-Pučko, članica uredni�kega odbora (1998): Razredni pouk. ZavodRepublike Slovenije za �olstvo, Ljubljana.


C. Razdev�ek Pučko (1998): Kreditni sistem v izobra�evanju učiteljev. �ol. razgl., 49,4, 3.

C. Razdev�ek Pučko (1998): Skupna priprava vzgojiteljic in učiteljic za delo v prvemrazredu bodoče devetletne osnovne �ole. Razred. pouk, 1, 1, 32-34.


C. Razdev�ek Pučko (1998): Kaj zapisati kot popotnico kompletu delovnega učbenikas priročnikom? V: A. Porenta: Priročnik k delovnemu učbeniku Slovenski jezik 2.Mladinska knjiga, Ljubljana, 4-5.

C. Razdev�ek Pučko (1998): Imamo dobro �olo in dobre učitelje. �ol. razgl., 49, 15, 1.

C. Razdev�ek Pučko (1998): Učitelji poučujejo, učenci se učijo! Katarina (Ptuj), 3, 3,2-4, portert.

C. Razdev�ek Pučko (1998): Na�im nagrajencem pedago�ko delo ni samo slu�ba. �ol.razgl., 49, 16, 4.

C. Razdev�ek Pučko, recenzija (1998): A. Porenta: Slovenski jezik 2, Delovni učbenikza drugi razred osnovne �ole. Mladinska knjiga, Ljubljana, 131 str.

4.5.


45

Poljudno strokovni članek

C. Razdev�ek Pučko (1998): Dva tedna izobra�evalnih novic v indijskem dnevnikuThe Times of India. Vzgoja in izob., 29, 5, 43-48.

C. Razdev�ek Pučko (1998): Mačehovski odnos do tehnične vzgoje: tudi Janez zizku�njami tehnične vzgoje ne izbira in�enirskih �tudijev. �ol. razgl., 49, 2, 8.


E. D. Intihar (1998): Poklicni razvoj učitelja pripravnika v osnovni �oli. Univerza vLjubljani, Pedago�ka fakulteta, 147 str.

Komentorstvo, magistrska dela

M. Sajovec (1998): Vrednotenje uporabe multimedije v kemijskem izobra�evanju. Univerzav Ljubljani, Naravoslovnotehni�ka fakulteta, Oddelek za kemijsko izobra�evanje ininformatiko, 197 str.


C. Razdev�ek Pučko, nosilka, koordinatorica (1998): Restructuring Primary Teacher's StudyProgramme, JEP Tempus Respect. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, University ofHelsinki, Faculty of Education, University Strathclyde, Faculty of Education, Glasgow.


46

D R . M A R K O R A Z P E Tizredni profesor za matematično analizo

Področje raziskovalnega dela dr. Marka Razpeta sta od doktorataznanosti naprej umbralni račun in mre�ne poti, kjer mu je uspeloobjaviti vrsto člankov v uglednih mednarodnih matematičnih revijah.S tega področja je napisal tudi učbenik za podiplomske �tudente.Svoje rezultate predstavlja tako �ir�i strokovni javnosti kot tudimladim matematikom. Poleg tega proučuje zgodovino slovenskematematike. O tem je poročal na mednarodnih simpozijih. Napodiplomskem �tudiju matematike je predaval tudi o ravninskihkrivuljah in napisal knjigo, ki med drugim zgodovinsko pojasnjujenjihovo odkrivanje.


1.1. Monografija

M. Razpet (1998): Ravninske krivulje. Knji�nica Sigma, 65. Dru�tvo matematikov,fizikov in astronomov Slovenije, Ljubljana, 202 str.


1.3.1. Doma

M. Razpet (1998): Krivulje v naravi, tehniki in umetnosti. Občni zbor DMFA Slov.,50, 48.



M. Razpet, N. Razpet (1998): Kvadratno kolo, veri�nica in traktrisa. Presek, 25, 5,294-299.

M. Razpet (1998): No�i�čne krivulje kro�nice. Presek, 26, 4, 198-201.


N. Razpet, J. Kozak, M. Razpet, A. Vesel (1998): Matura in matematika. Delo, 40,241, 47.

M. Razpet (1998): Nagrada Republike Slovenije za vrhunske dose�ke na področjumatematike. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 29, 1-3, 9.

D. Repov�, M. Razpet (1998): Izreden napredek v izobra�evanju učiteljev: matematikain računalni�tvo na Pedago�ki fakulteti v Ljubljani. �ol. razgl., 49, 2, 5-6.


47

Komentorstvo, doktorska dela

M. Cotič (1998): Uvajanje vsebin iz statistike in verjetnosti ter raz�iritev pojmamatematičnega problema pri razrednem pouku matematike. Univerza v Ljubljani,Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, 315 str.

Predavanja na kongresih, simpozijih in drugih srečanjih

M. Razpet (1998): Umbralni račun. Seminar iz teorije grup in kombinatorike. Univerza vLjubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana.

M. Razpet, N. Razpet (1998): Cabri-géomètre II, Sredin seminar. Univerza v Ljubljani,Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana.

M. Razpet (1998): Dinamična geometrija. Poletna �ola za mlade matematike, Poletna �olaza mlade fizike, Bled.

M. Razpet (1998): Krivulje v naravi, tehniki in umetnosti. 50. Občni zbor Dru�tvamatematikov, fizikov in astronomov, Lipica.


48

D R . S I M O N A T A N C I Gizredna profesorica za razvojno psihologijo in

psihologijo gibalne vzgoje

Prete�ni del raziskovalnega dela, ki ga opravlja dr. Simona Tancig,sodi na področje razvojne kognitivne psihologije. Sodeluje vmednarodni longitudinalni raziskavi zgodnje matematične kognicije.Raziskava je osredotočena na ugotavljanje temeljnih komponentzgodnje matematične kompetence, ki temeljijo na Piagetovihoperacijah. Sodeluje v mednarodni raziskavi ugotavljanjadeklarativnega in proceduralnega znanja oz. strategij, s katerimi otrocirazličnih starosti re�ujejo aritmetične probleme.Raziskuje tudi na področju metakognicije in metakognitivnihprogramov za razvijanje kognitivnih in metakognitivnih strategij primatematiki. Opravila je raziskavo na področju pomoči z umetnostjo(umetnostna terapija), ki je obsegala analizo stanja in potrebumetnostne terapije pri nas in v svetu.



1.3.2. Mednarodni

C. Aubrey, S. Tancig, L. Magajna, M. Kavkler (1998): Getting it right from thestart? The influence of early school entry on later achievement in mathematics. In:Early childhood education: new challenges, new teachers, Abstracts. EECERA,University of Santiago, Santiago de Compostela, �panija, 23.

C. Aubrey, S. Tancig, L. Magajna, M. Kavkler (1998): The development ofnumeracy in England and Slovenia. In: M. Sardoč (Ed.): European Conference onEducational Research, Book of abstracts. University of Ljubljana, Faculty ofEducation, Educational Research Institute, Ljubljana, 150.



C. Aubrey, S. Tancig, L. Magajna, M. Kavkler (1998): Mathematics lessons fromabroad. Scientia paedagogica experimentalis, 35, 1, 209-222.

III. nacionalne revije

S. Tancig, M. Vogelnik (1998): Analiza stanja in potreb pomoči z umetnostjo napodročjih zdravstva, socialnega varstva in �olstva v Sloveniji. Ann. Ser. Hist. Sociol.,8, 12, 151-168.

S. Tancig (1998): Razvoj matematične kognicije. Čas. krit. znan., 26, 188, 259-266.


49



S. Tancig, M. Vogelnik, B. Kroflič (1998): Pomoč z umetnostjo na področjuzdravstva, socialnega varstva in �olstva. Znanstveno-raziskovalno sredi�če, Koper, 1zv.

G. Čačinovič Vogrinčič, K. Bregar Golobič, J. Bečaj, S. Pečjak, M. Resman, T.Bezič, M. Dobnik �erjav, J. Grgurevič, S. Milanović, B. �muk, S. Tancig, B. Rupar,D. Zorc Maver, M. �vokelj (1998): Svetovalna slu�ba v gimnazijah, v poklicnem instrokovnem izobra�evanju ter v dija�kih domovih, programske smernice, osnutek.Dr�avni izpitni center, Ljubljana.

G. Čačinovič Vogrinčič, K. Bregar Golobič, J. Bečaj, S. Pečjak, M. Resman, T. Bezič,M. Dobnik �erjav, J. Grgurevič, S. Milanović, B. �muk, S. Tancig, B. Rupar, D. ZorcMaver, M. �vokelj (1998): Svetovalna slu�ba v osnovni �oli, programske smernice,osnutek. Dr�avni izpitni center, Ljubljana.

G. Čačinovič Vogrinčič, K. Bregar Golobič, J. Bečaj, S. Pečjak, M. Resman, T. Bezič,M. Dobnik �erjav, J. Grgurevič, S. Milanović, B. �muk, S. Tancig, B. Rupar, D. ZorcMaver, M. �vokelj (1998): Svetovalna slu�ba v vrtcu, programske smernice, osnutek.Dr�avni izpitni center, Ljubljana.

S. Tancig, recenzentka (1998): F. Mićić, T. Rupnik Vec, J. Vuradin Popovič: Kako doznanja psihologije, didaktično-metodični priročnik za učitelje psihologije v srednjih�olah. Zavod Republike Slovenije za �olstvo, Ljubljana.


S. Tancig, M. Vogelnik (1998): Stanje in mo�nosti pomoči z umetnostjo (umetnostnaterapija) v promociji du�evnega zdravja v Sloveniji. Prva nacionalna konferenca opromociji du�evnega zdravja otrok in mladostnikov, Ljubljana.


S. Tancig (1998), sodelavka: Sodobne psiholo�ke koncepcije učenja in znanja ter njihovpomen za poučevanje - interdisciplinarni pristop. Pedago�ki in�titut, Ministrstvo za znanostin tehnologijo.

S. Tancig (1998), sodelavka: Razvijanje in uvajanje individualnih programov za otroke sposebnimi vzgojno-izobra�evalnimi potrebami v vrtcu, O� in O�PP. Univerza v Ljubljani,Pedago�ka fakulteta, Ministrstvo za �olstvo in �port.

S. Tancig (1998), nosilka: Stanje in potrebe pomoči z umetnostjo na področju zdravstva,socialnega varstva in �olstva. Znanstveno-raziskovalno sredi�če, Koper, Ministrstvo zaznanost in tehnologijo in Ministrstvo za zdravstvo.

S. Tancig (1998), sodelavka: Application of cognitive strategy instruction to mathematics.University of Durham, School of Education, Velika Britanija, Univerza v Ljubljani,Pedago�ka fakulteta, British Council, Ministrstvo za znanost in tehnologijo.

S. Tancig (1998), sodelavka: Early mathematical competence. Utrecht University, Dept. ofSpecial Education, Nizozemska, Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta.


50

D R . R A J K O V U T Eizredni profesor za pedagogiko in didaktiko

�porta

Raziskovalno delo dr. Rajka Vuteja je osredotočeno na �portnodejavnost oseb s posebnimi potrebami. Sodeluje v projektih vrstemednarodnih organizacij, kakr�ni sta International Fund SportDisabled, Recreation Sports Development and Stimulation DisabledInternational. Posveča se tudi razvijanju in mednarodnemuuveljavljanju �porta prizadetih, predvsem odbojke in plavanja.



R. Vute (1998): APA in Slovenia. Supervision and physical education for physicallydisabled. Sport professionals in new field of work. Ways of teaching disabled childrenhow to play sitting volleyball. Wheelchair volleyball as a challenging extension ofsitting volleyball. Reflections on Paralympic Voleyball in Atlanta. Games in theHalliwick swimming method. Participants from IFSD and RESPO DS-DI workshop inSouth America and their response to sport for the disabled. In: H. Valkova (Ed.), R.Vute (Ed.): Adapted physical activities in Central Europe, Monograph of the CEEPUSproject. Palacky University, Olomouc, Če�ka, 11-18, 40-46, 65-71, 75-81, 82-85, 86-95, 122-128, 177-183.


1.3.1. Doma

R. Vute (1998): Re�evanje problemov pri vodenju �portne vzgoje s pomočjosupervizije. V: A. Rot (ur.), B. �kof (ur.), M. Kovač (ur.), M. Rogelj (ur.): �portnavzgoja v luči novih mo�nosti in zahtev, zbornik referatov. Zveza dru�tev �portnihpedagogov Slovenije, Ljubljana, 254-258.

R. Vute (1998): Učenje plavanja. V: Vključevanje �porta invalidov v sodobnerazvojne tokove �porta v Sloveniji. Zveza paraplegikov Slovenije, Ljubljana, 26-29.



R. Vute (1998): Izzivi drugačnosti v �portu. Pet, 9, 43, 27-30.


R. Vute, H. Valkova (1998): Introduction. In: H. Valkova (Ed.), R. Vute (Ed.):Adapted physical activities in Central Europe, Monograph of the CEEPUS project.Palacky University, Olomouc, Če�ka, 5.


51

D R . P A V E L Z G A G Aizredni profesor za filozofijo

Področje raziskovalne dejavnosti dr. Pavla Zgage je socialna inpolitična filozofija, filozofija vzgoje ter izobra�evalne politike insistemi.



P. Zgaga (1998): Development of Higher Education 1993-1998. In: P. Zgaga (Ed.):Development of Higher Education in Slovenia. Ministry of Education and Sport,Ljubljana, 7-30.

P. Zgaga, V. M. Borec (1998): Lexicon of Higher Education in Slovenia. In: P. Zgaga(Ed.): Development of Higher Education in Slovenia. Ministry of Education and Sport,Ljubljana, 183-203.



P. Zgaga (1998): School Failure and Education Policy in a Social Transition.Education Canada, 38, 2, 31-36.

IV. skupina: revije z uredni�ko recenzijo

P. Zgaga (1998): Visoko�olsko izobra�evanje v Sloveniji in v dr�avah Evropske unije.Trg dela in kadrovska dejavnost Slovenije ob vstopu v Evropsko Unijo. Kadri, IV, 4.

P. Zgaga (1998): Visoko �olstvo na pragu XXI. stoletja. Unesco glasnik, XVIX, 60, 4-7.



P. Zgaga, član uredni�kega odbora (1998): Andrago�ka spoznanja. Univerza vLjubljani, Filozofska fakulteta.

P. Zgaga, član uredni�kega odbora (1998): Vzgoja in izobra�evanje. Zavod RepublikeSlovenije za �olstvo.


P. Zgaga (1998): Trendi in mo�nosti vpisa na �tudij naravoslovja in tehnike. Javnapredstavitev mnenj na temo "Razvojni in tehnolo�ki vidiki problematike vpisa na�tudij naravoslovja in tehnike". Odbor za znanost in tehnologijo Dr�avnega zbora RS.Nova proizvodnja, 49, 5, 276-279.

P. Zgaga (1998): Strate�ka vpra�anja nadaljnjega razvoja �tudija na daljavo vSloveniji, okrogla miza. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Vzgoja izob., 29,3, 8-9.


52

P. Zgaga (1998): Evropska razse�nost v izobra�evanju. �ol. razgl., 49, 10, 1.


P. Zgaga (1998): Slovenija potrebuje trezno izobra�evalno strategijo: bo "nevidna"roka uredila vpisna neskladja? Delo, 40, 28, 10.

P. Zgaga (1998): Pol stoletja Gimnazije Nova Gorica. Primorska srečanja, 201, 67.

P. Zgaga (1998): Terciarno izobra�evanje in strokovna praksa. V: M. Tome (ur.):Posvet o praktičnem usposabljanju �tudentov vi�jih in visokih strokovnih �ol vpodjetjih. Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana.


53

D R . S O N J A � O R G Aizredna profesorica za razvojno psihologijo

Področje raziskovalnega dela dr. Sonje �orga je profesionalnasupervizija za strokovne delavce na področju pedago�kih in socialnihdejavnosti, s poudarkom na procesih razvoja in učenja v superviziji terna razvoju in implementaciji razvojno-eduktivnega modelasupervizije. Poleg tega proučuje tudi oblike, kontinuiteto indiskontinuiteto psihosocialne neprilagojenosti ter razvoj v odraslosti.

1. Znanstveno-raziskovalno delo


1.3.2. Mednarodni

S. �orga (1998): Developing a model of professional supervision for teachers. In: M.Sardoč (Ed.): European Conference on Educational Research, Book of abstracts.University of Ljubljana, Faculty of Education, Educational Research Institute,Ljubljana, 115.

B. Dekleva, S. �orga (1998): Longitudinal study of structure of psychosocialmaladjustment of elementary school children. In: M. Mejov�ek (Ed.): Rehabilitationand inclusion, Proceedings of the 5th Scientific Conference. University of Zagreb,Faculty of Special Education and Rehabilitation, Zagreb, Hrva�ka, 159-164.

B. Dekleva, S. �orga (1998): National policy of school violence prevention andcontrol. In: Identity and self-esteem: interactions of students, teachers, family andsociety, Program and abstracts. Latvian Association of School Psychologists, Riga,Latvia, 54-55.

S. �orga, B. Dekleva (1998): Supervision � the means of professional and personaldevelopment. In: Identity and self-esteem: interactions of students, teachers, familyand society, Program and abstracts. Latvian Association of School Psychologists,Riga, Latvia, 128-129.



S. �orga (1998): Razvojni vidik supervizije. Sodob. pedagog., 49, 3, 271-286.



S. �orga (1998): Supervizija in profesionalno delo. V: Pomoč in samopomoč osebamv du�evni stiski: izobra�evalni seminar. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, 7str.


54


S. �orga, A. Kobolt, E. Wiesner (1998): Development of Supervision in the EasternNeighbourhood Countries ( workshop), Professional Supervision, Criterions BeyondSchools. OVS Professional Conference, Graz, Avstrija.

S. �orga, A. Kobolt (1998): Development of Supervision in Slovenia (raund table).Professional Supervision, Criterions Beyond Schools. OVS Professional Conference, Graz,Avstrija.

S. �orga (1998): Organiziranost in edukacija supervizorjev v Evropi in pri nas (vabljenopredavanje). 4. Dnevi Socialne zbornice Slovenije, Bled.

S. �orga, K. Gregl (1998): Od nasilja k ustvarjalnosti (delavnica). Urad za mladino,Krajnska gora.


55

D O C E N T I

dr. Barbara Bajd

dr. Marja Be�ter

dr. Marjan Bla�ič

Bratu�a Mirko

dr. Matija Cencelj

dr. Majda Cencič

dr. Čepič Mojca

dr. Lucija Čok

Črtomir Frelih

dr. Slavko Gaber

dr. Mirko Gale�a

dr. Irena Gantar Godina

dr. Dorateja Jelenc

dr. Marjana Kobe

dr. Alenka Kobolt

dr. Slavko Kocijančič

dr. Stane Ko�ir

dr. Martina Kri�aj Ortar

dr. Marija Lap Drozg

dr. Viktor Majdič

dr. Jo�e Male�ič

dr. Aleksander Malnič

dr. Mirjam Milharčič Hladnik

dr. Mojca Peček Čuk

dr. Stanko Pelc

dr. Rado Pi�ot

dr. Jo�e Rugelj

dr. Igor Saksida

dr. Mirko Slosar

dr. Ivo �koflek

dr. Darij Zadnikar

dr. Darja Zorc Maver

dr. Sonja �itko Durjava


56

D R . B A R B A R A B A J Ddocentka za naravoslovje � biolo�ke vsebine

Dr. Barbara Bajd sodeluje v mednarodnih projektih s področjanaravoslovnega izobra�evanja s poudarkom na okoljski vzgoji. Njenopodročje raziskovalne dejavnosti je okoljska vzgoja mlaj�ih otrok innaravoslovne dejavnosti z otroki v naravi.



B. Bajd (1998): Slovenia. In: J. Palmer (Ed.): A Environmental Education in the 21stCentury: theory, practice, progress and promise, Education/environmental studies.Routledge, London, 201-204.


1.3.1. Doma

B. Bajd (1998): Ob 100-letnici krapinskega človeka. V: I. Perenič (ur.): Zbornik 4.kongresa učiteljev biologije, Roga�ka Slatina. Dru�tvo učiteljev biologije, Ljubljana,9.

1.3.2. Mednarodni

B. Bajd, D. Mati, D. Skribe Dimec, N. Razpet, J. Palmer, J. Suggate (1998):Animals living in different environments: early ideas at ages 4 to 6. In: A. Farina(Ed.), J. Kennedy (Ed.), V. Bossu (Ed.): Proceedings of the VII. InternationalCongress of Ecology, New tasks for ecologists after Rio 1992. Firenze, Italija, 27.

B. Bajd (1998): Innominate proportions, hip musculature and body size and shape inthe Kebara 1 Neanderthal. In: M. Raath (Ed.): Abstracts of contributions to the dualcongress 1998: The International Association for the Study of Human Paleontologyand the International Association of Human Biologists, Sun City, Ju�na Afrika.Organising Committee of Dual Congress, Johannesburg, Ju�na Afrika, 135-136.



J. A. Palmer, J. Suggate, B. Bajd, E. Tsaliki (1998): Significant influences on thedevelopment of adults' environmental awareness in the UK, Slovenia and Greece.Environmental Education Research, 4, 4, 429-444.

J. A. Palmer, J. Suggate, B. Bajd, P.K.P. Hart, R. K. P. Ho, J. K. W. Ofwono Orecho,M. Peries, I. Robottom, E. Tsaliki, C. van Staden (1998): An overview of significantinfluences and formative experiences on the development of adults' environmentalawareness in nine coutries. Environmental Education Research, 4, 4, 445-464.III. skupina: nacionalne revije

D. Skribe Dimec, B. Bajd, D. Mati, N. Razpet, J. Palmer (1998): Kako si pred�olskiotroci predstavljajo tropski de�evni gozd I. in II. del. Educa, 7, 5-6, 265-285.


57



M. Kralj, V. Ku�tor, D. Krnel, B. Bajd (1998): �ivim z naravo. 1, Pojdimo v gozd,Spoznavanje narave za 4. razred osnovne �ole. Modrijan, Ljubljana, 117 str.

B. Bajd (1998): Moje prve drobne �ivali tal. DZS, Ljubljana, 30 str.

B. Bajd (1998): Moje prve sladkovodne �ivali. DZS, Ljubljana, 38 str.


B. Bajd, N. Razpet, V. Gruden, B. Gruden (1998): Ključi, računalni�ki program, CD-ROM. Računalni�ki center Mi�ka, Ljubljana.

D R . M A R J AB E � T E R

docentka za didaktiko slovenskega jezika

Dr. Marja Be�ter se posveča predvsem pragmatičnemu jezikoslovju indidaktiki slovenskega jezika kot maternega in drugega/tujega jezika.Je soavtorica novega učnega načrta v osnovni �oli in srednjih �olah insrednje�olskih učbenikov ter recenzentka �tevilnih osnovno�olskih insrednje�olskih učbenikov in priročnikov.



1.3.1. Doma

M. Be�ter (1998): �Govorjenje na fanta� v gorenjskem narečju. V: E. Kr�i�nik (ur.):Zbornik predavanj Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Center zasloven�čino kot drugi/tuji jezik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 71-80.

M. Be�ter (1998): Listnica v Cvetju z vertov sv. Franči�ka. V: J. Topori�ič (ur.):�krabčeva misel III, Zbornik simpozija. Nova Gorica, 217-223.

1.3.2. Mednarodni

M. Be�ter (1998): Deutsche und slowenische Pressenachrichten im zweitenWeltkrieg auf slowenischen Gebiet. V: J. Ore�nik (ur.): Besedilne vrste vmedkulturni komunikaciji. Linguistica, 38, 1, 167-180.

M. Be�ter (1998): Povojni generaciji Slovencev po svetu: narodnostna opredelitev,znanje in raba sloven�čine. V: A. Vidovič Muha (ur.): Slovenski jezik, Najnowszedzieje jezyków sowiańskich. Instytut Filologii Polskiej, Uniwersytet Opolski, Opole,Poljska, 255-272.


58



M. Be�ter, M. Kri�aj Ortar, M. Končina, D. Ambro�, M. Bavdek, M. Poznanovič, S.�idan (1998): Poskusni učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazije. Rokus,Ljubljana, 94 str.

M. Be�ter, M. Kri�aj Ortar, M. Končina, D. Ambro�, M. Bavdek, M. Poznanovič, S.�idan (1998): Poskusni delovni zvezek za slovenski jezik v 1. letniku gimnazije.Rokus, Ljubljana, 101 str.

M. Be�ter (1998): Preverjanje razumevanja zapisanega neumetnostnega besedila pripouku sloven�čine kot drugega/tujega jezika. V: M. Be�ter (ur.): Zbornik za učiteljesloven�čine kot drugega/tujega jezika. Center za sloven�čino kot drugi/tuji jezik,Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 47-66.


4.1. Poljudnoznanstvena knjiga

M. Kmecel, M. Poznanovič, M. Be�ter, I. Saksida, B. Krakar Vogel, S. Kranjc, M.Kri�aj Ortar, P. Pivec Legvart, M. Iv�ek, M. Honzak (1998): Učni načrt za pouksloven�čine v osnovni �oli, predlog, 128 str.

M. Javornik (ur.), M. Be�ter, M. Kri�aj Ortar, I. Novak Popov, P. Kostanjevec et al.(1998): Veliki splo�ni leksikon v osmih knjigah (pisanje novih gesel, prevajanje inprirejanje gesel). DZS, Ljubljana.


M. Be�ter, urednica (1998): Zbornik za učitelje sloven�čine kot drugega/tujega jezika(Skripta 2). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za sloven�čino kotdrugi/tuji jezik, Ljubljana, 92 str.


M. Be�ter (1998): Kako propada sloven�čina kot drugi jezik, pogovor z dr. MarjoBe�ter, slovenistko za tujce. Delo, 248, 8.

M. Be�ter (1998): Zbornik za učitelje sloven�čine kot drugega/tujega jezika. V: Z.Jan(ur.): Zbornik SDS. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana, 163 str.

M. Be�ter (1998): Uvodna beseda. V: Zbornik za učitelje sloven�čine kotdrugega/tujega jezika. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center zasloven�čino kot drugi/tuji jezik, 5.

M. Kmecl, M. Poznanovič, M. Be�ter, I. Saksida, B. Krakar Vogel, S. Kranjc, M.Kri�aj Ortar, P. Pivec Legvart, M. Iv�ek, M. Honzak (1998): Učni načrt za pouksloven�čine v osnovni �oli, predlog. Jez. slovst., 128 str.


M. Be�ter (1998): Strokovna izhodi�ča za obravnavo neumetnostnih besedil v 1. triletjuosnovne �ole, Seminar za predstavnike �tudijskih skupin. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana.

M. Be�ter (1998): Delo z neumetnostnim besedilom v 3. triletju, Predstavniki �tudijskihskupin. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana.


59

M. Be�ter (1998): Prepoznavanje in odpravljanje napak v besedilu, Seminar za razredne inpredmetne učitelje sloven�čine. Different, Maribor, Ljubljana.

M. Be�ter (1998): Vsebinske in didaktične novosti pri pouku sloven�čine, Seminar zarazredne in predmetne učitelje sloven�čine. Different, Ljubljana.

M. Be�ter (1998): Učinkovito sporazumevanje v razredu, Seminar za učitelje pripravnike.Different, Ljubljana.

M. Be�ter (1998): Uresničevanje ciljev in vsebin jezikovnega pouka v 1. letniku gimnazije,Seminar za učitelje sloven�čine v poskusnih oddelkih srednjih �ol. Zavod RS za �olstvo,Ljubljana.

M. Be�ter (1998): Izrazila v slovenskem jeziku za opravljanje govornih dejanj, Seminarslovenskega jezika, literature in kulture (za tujce). Univerza v Ljubljani, Filozofskafakulteta, Ljubljana.

M. Be�ter (1998): Metode dela z neumetnostnim besedilom pri pouku sloven�čine kotdrugega jezika v osnovni �oli, Seminar za učitelje zamejskih otrok v Porabju. Zavod RS za�olstvo, Bled.

M. Be�ter (1998): Metodična izhodi�ča prenove jezikovnega pouka v gimnazijah, Seminarza gimnazijske učitelje. Zavod RS za �olstvo, �kofja Loka.

M. Be�ter (1998): Kako obravnavati neumetnostno besedilo, Seminar za učitelje 4-letnihsrednjih �ol. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana.

M. Be�ter (1998): Obravnava dvogovornih besedil, Seminar za učitelje poklicnih �ol(dualna oblika). Zavod RS za �olstvo, �kofja Loka, Ljubljana.

M. Be�ter (1998): Teoretična in metodična izhodi�ča pouka jezika. Zavod RS za �olstvo,�kofja Loka.

M. Be�ter (1998): Novosti Slovenskega pravopisa 1990, Seminar za zdomske otroke. ZavodRS za �olstvo, Topol�čica.

M. Be�ter (1998): Obravnava govornih dejanj zapisanih neumetnostnih besedil, Seminar zalektorje sloven�čine kot drugega/tujega jezika. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Ljubljana.

M. Be�ter (1998): Preverjanje razumevanja govorjenega in zapisanega neumetnostnegabesedila, Seminar za izseljenske učitelje v ZDA in Kanadi. Zavod RS za �olstvo,Radovljica.


60

D R . M A R J A N B L A � I Čdocent za didaktiko z izobra�evalno

tehnologijo

Področje raziskovalnega dela dr. Marjana Bla�iča je didaktika inizobra�evalna tehnologija. Več let sodeluje v projektih didaktičnividiki dela z nadarjenimi učenci in metodologija izbire učnih medijev.


1.1. Monografija

M. Bla�ič (1998): Uvod v didaktiko medijev. Pedago�ka obzorja, Novo mesto, 142str.

M. Bla�ič (1998): Medij u nastavi i učenju. Intelko, Zagreb, 156 str.


1.3.2. Mednarodni

M. Bla�ič (1998): Didaktične določilnice kvalitete učnega dela. V: V. Rosič (ur.):Kvaliteta u odgoju i obrazovanju, Zbornik radova. Pedago�ki fakultet, Odsjek zapedagogiju, Rijeka, 78-83.



M. Bla�ič (1998): Psihofizične značilnosti učencev kot določilnica izbire učnegamedija. Pedago�. obz., 13, 3-4, 93-99.



M. Bla�ič, glavni urednik (1998): Pedago�ka obzorja. Univerza v Ljubljani,Pedago�ka fakulteta.


61

M I R K O B R A T U � A , S P E C .docent za kiparstvo

Mirko Bratu�a glavnino raziskovalnega dela posveča odnosukiparstva do novih medijev (videa, elektronskih inogla�evalskih medijev) in novih tehnologij, kar se odra�a vpostavitvah razstav in javnih delih s stalno postavitvijo.






M. Bratu�a (1998): Javna postavitev spomenika Manku Golarju (monumentalnaskulptura, bron, 245x205x58 cm). Gornja Radgona.



M. Bratu�a (1998): Pogledi - Regardes. Sodobna slovenska umetnost. Galerija Centred'art contempporaine, Bruxelles, Belgija.

Katalogi razstav


Z. Huzjan, M. Bratu�a, D. Čade� Lapajne, Č. Frelih, T. Gorjup, B. Jesih, B. Kovačič, I.Mr�nik, B. Tom�ič Čerkez (1998): Srečanja � Begegnung. Pedago�ka akademija, Celovec,Avstrija, (zlo�enka).

M. Bratu�a (1998): Pogledi - Regardes. Sodobna slovenska umetnost. Galerija Centre d'artcontempporaine, Bruxelles, Belgija. Katalog razstave, besedilo: A. Basin, B. Kovič, Mestnagalerija, Ljubljana.


62

D R . M A T I J A C E N C E L Jdocent za topologijo in analizo

Področje raziskovalnega dela dr. Matija Cenclja je ekvivariantnatopologija, predvsem za delovanje kompaktnih Liejevih grup inkohomolo�ka dimenzija prostorov, predvsem posplo�itev na neabelovegrupe.



1.3.2. Mednarodni

M. Cencelj (1998): The Berrick-Casacuberta plus construction space is a wedge ofgropes. In: Conference on Geometric Topology, Abstracts. Inter-University Centre,Dubrovnik, Hrva�ka, 14.

M. Cencelj (1998): The Berrick-Casacuberta plus construction space is a wedge ofgropes. In: Conference on Algebraic Topology, BCAT, Abstracts. Institut d'estudisCatalans, Barcelona, �panija, 19.



M. Cencelj (1998): Spectral sequences of unbounded bicomplexes. Glasnikmatematički, 33, 53, 161-165.


63

D R . M A J D A C E N C I Čdocentka za pedago�ko metodologijo z

osnovami pedago�ke statistike

Raziskovalno se dr. Majda Cencič ukvarja s področjem pismenosti,opisnim in �tevilčnim ocenjevanjem v osnovi �oli, procesomevalviranja programov, metodami in tehnikami raziskovalnega dela inspoznavanja učencev ter s spodbujanjem vloge učitelja raziskovalca.Njeno delo je usmerjeno tudi v izobra�evanje učiteljev.



M. Cencič (1998): Educational System and Teacher Education in Italy. V: C.Razdev�ek Pučko (ur.), M. Peček Čuk (ur.): Evropski trendi v izobra�evanju razrednihučiteljev, European trends in primary school teacher education, zbornik, prispevki kprojektu Tempus Respect, Collection of papers. Univerza v Ljubljani, Pedago�kafakulteta, Ljubljana, 97-105.


1.3.2. Mednarodni

M. Cencič, M. Plestenjak (1998): Three years of the evaluation process of theprogramme for preschool teachers. In: M. Sardoč (Ed.): European Conference onEducational Research, Book of abstracts. University of Ljubljana, Faculty ofEducation, Educational Research Institute, Ljubljana, 86.

1.5. Članki z recenzijoII. skupina: mednarodne revije, uvr�čene v mednarodne bibliografske baze

M. Cenčič (1998): Metodi per la conoscenza dell'alunno. Psicol. sc., 19, 91, 38-49.


M. Cencič (1998): Oblikovanje navodil za pisanje pri slovenskem jeziku. Didakta, 7,38/39, 7-10.

M. Cenčič (1998): Razvijamo opisno ocenjevanje. Educa, 7, 5-6, 308-315.



M. Cencič (1998): Mapa dose�kov in izdelkov v procesu �tudija prihodnih učiteljev.Vzgoja izob., 29, 4, 28-31.

M. Cenčič (1998): Timsko delo za spodbujanje vloge učitelja raziskovalca. Vzgojaizob., 29, 5, 23-26.


64

D R . M O J C A Č E P I Čdocentka za fiziko

Te�i�če raziskovalnega dela dr. Mojce Čepič so teoretične �tudijetekočih kristalov s poudarkom na polarnih smektikih, ki so verjetnomaterial prihodnosti za tekoče kristalne pokazatelje. Skupina, v katerisodeluje, je predlagala fenomenolo�ki model, ki izhaja izmikroskopskih interakcij med plastmi, za posebno vrsto polarnihsmektikov to je za antiferoelektrične tekoče kristale.


1.3 Dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih srečanjih

1.3.1. Doma

M. Čepič, T. Erčulj (1998): Tekoči kristali kot dvolomno sredstvo � eksperimentalniprikaz. Občni zbor DMFA Slov., 50, 37

1.3.2. Mednarodni

B. �ek�, M. Čepič (1998): Phenomenological model for antiferroelectric liquidcrystals: phase sequences. In: J. Rutkowska (Ed.): Liquid crystals: physics,technology and applications, Proceedings of the SPIE, vol. 3318, Zakopane, Poland.Bellingham, Washington, 68-77.

M. Čepič, B. Rov�ek, B. �ek� (1998): Structures, transition temperatures andmacroscopic polarization of antiferroelectric liquid crystals in free standing films. In:J. Rutkowska (Ed.): Liquid crystals: physics, technology and applications,Proceedings of the SPIE, vol. 3318, Zakopane, Poland. Bellingham, Washington,122-127.

M. �karabot, M. Čepič, B. �ek�, R. Blinc, G. Heppke, A. V. Kityk, I. Mu�evič(1998): Birefringence and tilt angle in the antiferrielectric and intermediate phases ofchiral smectic liquid crystals. In: 17th International Liquid Crystal Conference,Program and abstract book, Strasbourg. Universite Louis Pasteur, Centre National dela Recherche Scientifique, Strasbourg, 0-13.

J. Pir�, M. Čepič, S. Pir�, S. �umer, R. Petkov�ek (1998): Polymer stabilized stripetexture FLC displays. In: 17th International Liquid Crystal Conference, Program andabstract book. Universite Louis Pasteur, Centre National de la RechercheScientifique, Strasbourg, P-203.

V. Bourny, M. �karabot, M. Čepič, B. �ek�, I. Mu�evič, V. L. Lorman, J. Pavel, H.T. Nguyen (1998): Birefringence and tilt angle in the C8 tolan antiferroelectric liquidcrystal. In: 17th International Liquid Crystal Conference, Program and abstract book.Universite Louis Pasteur, Centre National de la Recherche Scientifique, Strasbourg,P-133.

M. Čepič, B. �ek� (1998): The model and stable structures of antiferroelectric liquidcrystals formed from bow shaped molecules. In: 17th International Liquid CrystalConference, Program and abstract book. Universite Louis Pasteur, Centre Nationalde la Recherche Scientifique, Strasbourg, P-200.


65

B. Rov�ek, M. Čepič, B. �ek� (1998): Surface transitions in free standing films ofantiferroelectric liquid crystals within the discrete phenomenological model. In: 17thInternational Liquid Crystal Conference, Program and abstract book. UniversiteLouis Pasteur, Centre National de la Recherche Scientifique, Strasbourg, P-246.

T. Kranjc, M. Čepič (1998): Learning process and learning outcomes. In: S. Oblak(Ed.): New ways of teaching physics, Proceedings. Board of Education of RS, 412-416.



M. �karabot, M. Čepič, B. �ek�, R. Blinc, Heppke, G., Kityk, A. V., Mu�evič, I.(1998): Birefringence and tilt angle in the antiferrielectric, ferroelectric, andintermediate phases of chiral smecticliquid crystals. Phys. rev., E Stat. phys. plasmasfluids relat., 58, 575-584.



M. Čepič (1998): Podmornica na vzmet - kako deluje v vesolju in na zemlji. Presek,26, 4, 194-197.

M. Čepič (1998): Polarni smektiki. Obz. mat. fiz., 45, 1, 14-28.


M. Čepič (1998), sodelavka: Teorija faznih prehodov in kritičnih sprememb. In�titut Jo�efStefan, Ministrstvo za znanost in tehnologijo.

M. Čepič (1998), sodelavka: Proteus. In�titut Jo�ef Stefan, Univerza Picardie, Amiens,Evropska skupnost.


66

D R . L U C I J A Č O Kdocentka za didaktiko italijanskega jezika

Dr. Lucija Čok raziskuje na področju zgodnjega učenja tujih jezikovin dvojezičnih otrok. Njeno raziskovalno delo je v okvirumednarodnih projektov usmerjeno predvsem na poučevanje drugega intujega jezika na pred�olski stopnji in v osnovni �oli.



1.3.1. Doma

L. Čok (1998): Early foreign language learning/teaching, training of foreignlanguage teachers a comarative analysis. V: C. Razdev�ek Pučko (ur.), M. PečekČuk (ur.): Evropski trendi v izobra�evanju razrednih učiteljev, zbornik, prispevki kprojektu Tempus Respect, Collection of papers. Univerza v Ljubljani, Pedago�kafakulteta, Ljubljana, 129-144.

1.3.2. Mednarodni

L. Čok (1998):. Foreign languages at primary school level: what forms ofinstruction? In: B. Fink (Ed.): Modern language learning and teaching in central andeastern Europe: which diversification and how can it be achieved? Proceedings ofthe second colloquy of the European Centre for Modern Languages, Graz, Austria.Strasbourg Cedex: Council of Europe, Strasbourg, France, 238-245.

L. Čok (1998): Training for early foreign language teaching � something new at theFaculty of Education in Ljubljana. In: M. Sardoč (Ed.): European Conference onEducational Research, Book of abstracts. University of Ljubljana, Faculty ofEducation, Educational Research Institute, Ljubljana, 67-68.


II. skupina: mednarodne revije, uvr�čene v mednarodne baze podatkov

R. Pi�ot, L. Čok (1998): Konvergenca med motorično aktivnostjo in zgodnjimpoučevanjem tujega jezika. Sodob. pedagog., 49, 2, 217-220.


L. Čok (1998): Celostno vrednotenje odziva učencev: jezikovni portfolijo kot sredstvovrednotenja in samovrednotenja pri pouku tujega jezika. Uporab. jezikosl., 5, 206-215.



L. Čok, članica uredni�kega odbora (1998): Annales, Series historia et sociologia,Zgodovinsko dru�tvo za ju�no Primorsko. Znanstveno-raziskovalno sredi�čeRepublike Slovenije, Koper.



67

L. Čok, M. Bufon (1998): �irjenje slovenskega znanja ZRS RS Koper. Raziskovalec,27, 5, 74-75.

L. Čok (1998): Izhodi�ča projekta in pričakovani rezultati. V: L. Čok (ur.), M. PlazarMlakar (ur.), V. Gomezel Mikolič (ur.): Razvojni projekt Koper 2020, 11. zvezek,Razvoj dru�benih dejavnosti. Mestna občina Koper, Koper, 8-9.

L. Čok (1998): Nastajanje nove slovenske univerze na Primorskem. V: L. Čok (ur.),M. Plazar Mlakar (ur.), V. Gomezel Mikolič (ur.): Razvojni projekt Koper 2020, 11.zvezek, Razvoj dru�benih dejavnosti. Mestna občina Koper, Koper, 31-39.

L. Čok, M. Bufon (1998): Vloga Znanstveno-raziskovalnega sredi�ča RepublikeSlovenije Koper pri �irjenju slovenskega znanja. V: L. Čok (ur.), M. Plazar Mlakar(ur.), V. Gomezel Mikolič (ur.): Razvojni projekt Koper 2020, 11. zvezek, Razvojdru�benih dejavnosti. Mestna občina Koper, Koper, 57-60.

L. Čok (1998): Ali ima ZRS Koper strategijo znanstvenega delovanja? Has ZRSKoper got its own strategy of scientific activity? Glas, ZRS Koper, 3, 4, 5-8.

L. Čok, A. Lah, M. Bufon (1998): Qui bono? Ali kaj je narobe s programomZnanstveno-raziskovalnega sredi�ča R Slovenije v Kopru? Nova revija, 17, 194/195,51-53.

L. Čok (1998): Poročilo o delu ZRS Koper v letu 1997, Report on the work carried outby ZRS Koper in 1997. Glas, ZRS Koper, Koper, 3, 4, 9-17.

L.. Čok (1998): Priprava strokovnih podlag za ustanovitev enote ZRS Koper zasredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo, Preparation of professional bases for theestablishment of the unit for Mediterranean agriculture and olive growing within theframework of ZRS, Science and Research Centre, Koper. Glas, ZRS Koper, Koper, 3,5, 5-21.


L. Čok (1998): Creating a bilaterate environment for foreign language teaching to younglearners. Learning reading and writing in bilingual setting of Slovenija. Workshop 10/98.European centre for modern languages. Graz, Avstrija.

L. Čok (1998): Unità didattica di ricerca-azione. Univerza u Rijeci. Pedago�ki fakultet uPuli.

L. Čok (1998): Slovenija and its bilingual settings: reflections on language policy andsecond language teaching models. Saami College, Kautukeino, Norve�ka.

Raziskovalni in razvojni projekti

L. Čok, nosilka (1998): Koper 2020: Dru�bene dejavnosti. Mestna občina Koper.L. Čok, nosilka (1998): Modeli dvojezičnega izobra�evanja v osnovni �oli: Kombiniranimodel �olstva narodnosti in vzgoje za so�itje. Ministrstvo za �olstvo in �port.

L. Čok, vodja projektne skupine (1998): SEP Tempus 11187 RESPECT, Tuji jezik narazredni stopnji. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, Ljubljana.


68

L. Čok, nacionalni koordinator (1998): Evropski jezikovni portfolijo, mednarodni pilotniprojekt. Svet Evrope 1998 � 2000.

MAG. ČRTOMIR FRELIH, SPEC.docent za didaktiko likovne vzgoje

Na področju raziskovalne dejavnosti se mag. Črtomir Frelih ukvarja značrtovanjem, razvijanjem in aplikacijo umetni�kih praks na področjulikovne didaktike s poudarkom na srednje�olski populaciji. Raziskujedijakove zmo�nosti samostojnega načrtovanja likovnih nalog,povezavo formalne logike in likovnega prakticiranja. Na umetni�kempodročju razvija alternativne grafične tehnike s področja kolagrafije,na izraznem področju reducira vizualno podobo na likovni znak.Izku�nje in spoznanja aplicira v didaktičnih postopkih, primernih zarazlične stopnje likovnega izobra�evanja.


2.1. Javna izvedba ali predstavitev umetni�kega dela

Č. Frelih (1998): Razstava grafik. Kulturni dom Jo�a A�mana, Bohinjska Bistrica.






Č. Frelih (1998): AGART, Svetovni grafični festival. Galerija Smelt, Ljubljana.

Č. Frelih (1998): I. mednarodna likovna kolonija Kri�anke. Vite�ka dvorana,Ljubljana.



Č. Frelih (1998): Pokrajina in njena podoba: INTART Bohinj 1995/96. Likovnavzgoja, 1, 3/4, 43-47.


69

Č. Frelih (1998): Med likovno nalogo in likovno tehniko. Likovna vzgoja, 1, 5, 16-17.


Č. Frelih (1998): Uvodnik. Likovna vzgoja. 1, 3/4, 3.

Č. Frelih (1998): Rahljanje praznin. Likovna vzgoja, 1, 3/4, 56.

Č. Frelih (1998): Oddaljeni pogledi. V: A. Tacol (ur.), Č. Frelih (ur.): Likovna vzgojav kurikularni prenovi, Zbornik objavljenih besedil o likovni vzgoji v slovenskihosnovnih in srednjih �olah. Likovna vzgoja, Debora, Ljubljana, 42.

Č. Frelih, glavni urednik (1998): Likovna vzgoja. Debora, Ljubljana.

Katalogi razstav


Z. Huzjan, M. Bratu�a, D. Čade� Lapajne, Č. Frelih, T. Gorjup, B. Jesih, B. Kovačič, I.Mr�nik, B. Tom�ič Čerkez (1998): Srečanja � Begegnung. Pedago�ka akademija, Celovec,Avstrija, (zlo�enka).


70

D R . S L A V K O G A B E Rdocent za sociologijo

Dr. Slavko Gaber se raziskovalno udejstvuje na področju sociologijevzgoje in sociologije politik. Na področju sociologije vzgoje seukvarja z vpra�anji dr�avljanske vzgoje, vrednot in vzgoje terizobra�evanja, primerjave sistemov edukacije, zunanjega preverjanjain zagotavljanja kvalitet v vzgoji in izobra�evanju. Na področjusociologije politik pa predvsem z vpra�anji predstavni�ke demokracije,mejami demokracije, volilnimi sistemi in konceptom dr�avljanstva.



S. Gaber (1998): Večji del sedanjih vlaganj bi zaključili v letu 2001. Delo , 40, 56, 4.

S. Gaber (1998): Minister pred interpelacijo? Pogovor s �olskim ministrom SlavkomGabrom. Delo, 40, 199, 33.

S. Gaber (1998): Ljudje bolj verjamejo �oli kot Cerkvi: dr. Slavko Gaber, minister za�olstvo in �port. Mladina, 38, 26-30.

S. Gaber (1998): Za laično �olo z vrednotami, ki ne povzročajo novih delitev. �ol.razgl., 49, 13, 3.


71

D R . M I R K O G A L E � Adocent za specialno didaktiko in metodiko

vzgoje z individualnim programom za otrokez motnjami

Znanstveno-raziskovalna dejavnost dr. Mirka Gale�a je usmerjeno vvizijo razvoja vzgoje in izobra�evanja otrok s posebnimiedukacijskimi potrebami. Proučuje in razvija klasifikacijo funkcijskihin vsebinskih ciljev za področje individualizacije z namenom kreiranjain uvajanja individualiziranih programov.



1.3.2. Mednarodni

Gale�a (1998): Mainstreaming in Slovenia: the task facing teachers. In: M. Sardoč,(Ed.): European Conference on Educational Research, Book of Abstracts. Universityof Ljubljana, Faculty of Education, Educational Research Institute, Ljubljana, 111.


S. Pulec (1998): Priredba Connersove ocenjevalne lestvice CTRS-R za odkrivanje,diagnosticiranje in usmerjanje otrok z deficitom pozornosti in hiperaktivnostjo. Univerza vLjubljani, Pedago�ka fakulteta, Ljubljana, 223 str.


72

DR. IRENA GANTAR GODINAdocentka za zgodovino Slovencev injugovzhodne Evrope v 19. stoletju

Dr. Irena Gantar Godina raziskovalno deluje na področju zgodovineSlovencev v 19. in začetku 20. stoletju, s poudarkom na raziskovanjuslovensko − slova�kih odnosov, delovanju slovenskih intelektualcev vslovanskih de�elah (Če�ka, Slova�ka, Poljska, Rusija) in vplivovslovenskih kulturnikov, politikov, znanstvenikov na slovenskeizobra�ence.




I. Gantar Godina (1998): Slovenes and Czechs: an enduring friendship. J. of Soc.Slovene Studies, 17, 1-2, 95-112.


1.3.1. Doma

I. Gantar Godina (1998): Iskanje re�itve v panslavizmu. V: S. Granda (ur.), B. �atej(ur.): Slovenija 1848-1998, Iskanje lastne poti, Mednarodni znanstveni simpozij,Maribor, Narodni dom, Pokrajinski muzej. Zveza zgodovinskih dru�tev Slovenije,Ljubljana, 111-114.

I. Gantar Godina (1998): Iskanje re�itve v panslavizmu. V: V. Melik: Slovenija1848-1998, Iskanje lastne poti, Mednarodni znanstveni simpozij, Maribor, Narodnidom, Pokrajinski muzej. Zveza zgodovinskih dru�tev Slovenije, Ljubljana, 1 str.



I. Gantar Godina (1998): Jan Lego. Razgledi, 17, 1120.

Predavanja na kongresih, posvetih in drugih srečanjih

H. �itnik, I. Gantar Godina (1998): Ob 100. obletnici rojstva Louisa Adamiča - intelektualciv diaspori. Mednarodni znanstveni sestanek. In�titut za slovensko izseljenstvo, ZRC SAZU,Portoro�.

I. Gantar Godina (1998): Jan Lego, glasnik slovensko-če�ke vzajemnosti, Intelektualci vdiaspori. In�titut za slovensko izseljenstvo, ZRC SAZU, Portoro�.

I. Gantar Godina (1998): Slovenski izobra�enci � v Prago ali Krakov. UniversityKomenskega, Bratislava, Slova�ka.I. Gantar Godina (1998): Franti�ek Palacky and the Slovenes. Narodni knihovna ČeskeRepubliky, Slovanska knihovna, Praga, Če�ka.


73

I. Gantar Godina (1998): Slovenci in neoslavizem. Narodni knihovna Česke Republiky,Slovanska knihovna, Praga, Če�ka.

I. Gantar Godina (1998):. Slovensko-če�ko sodelovanje do leta 1918. Austrian Institut ofEast and South-east European Studies, Krakow, Poljska.

D R . D O R A J E L E N Cdocentka za diagnostiko in logopedijo

Raziskovalno delo dr. Dore Jelenc je usmerjeno v proučevanjeizobra�evanja odraslih oseb z zmerno in te�jo motnjo v du�evnemrazvoju in potreb star�ev otrok, mladostnikov in odraslih oseb zzmerno, te�jo in te�ko motnjo v du�evnem razvoju.



1.3.1. Mednarodni


D. Jelenc (1998): Rapid automatized naming test in speech therapy diagnostics. In:M. Mejov�ek (Ed.): Rehabilitation and inclusion, Proceedings of the 5th ScientificConference. University of Zagreb, Faculty of Special Education and Rehabilitation,Zagreb, Hrva�ka, 93-101.



E. Novljan, D. Jelenc, J. Jerman (1998): Stali�ča osnovno�olcev do vrstnikov s te�aviv razvoju. Defektol. slov., 6, 1, 7-21.

D. Jelenc (1998): Fleksibilnost defektolo�ke diagnostike. Defektol. slov., 6, 2, 49-62.


3.1. Univerzitetni učbenik z recenzijo

D. Jelenc (1998): Osnova vedenja o komunikaciji. Univerza v Ljubljani, Pedago�kafakulteta, 64 str.


74

D R . M A R J A N A K O B Edocentka za mladinsko knji�evnost

Raziskovalno področje dr. Marjane Kobe je področje mladinskeknji�evnosti s poudarkom na teoriji, zgodovini in kritiki slovenskemladinske knji�evnosti od njenih začetkov v 18. stoletju do danes.


1.1. Monografija

M. Kobe (1998): Slovenska mladinska knji�evnost in ilustracija, SlowenischeJugendliteratur und Illustration. Slovenska sekcija IBBY, Pionirska knji�nica,Ljubljana, 30 str.


M. Kobe (1998): Zgodbe iz mesta Rič-rač, Kovačičev pripovedni vzorec za otroke. V:D. Zajc, T. Virk: Lojze Kovačič, Zbirka Interpretacije 8. Nova revija, Ljubljana, 1961-205.



M. Kobe, članica uredni�kega odbora (1998): Otrok in knjiga, Univerza v Mariboru,Pedago�ka fakulteta, Mariborska knji�nica.


M. Kobe (1998): Strni�a Gustav. V: M. Javornik (ur.), D. Voglar (ur.), A. Dermastia(ur.): Enciklopedia Slovenije, 12 zv. Mladinska knjiga, Ljubljana, 344.

M. Kobe, B. Hartman (1998): Suhadolčan Leopold. V: M. Javornik (ur.), D. Voglar(ur.), A. Dermastia (ur.): Enciklopedia Slovenije, 12 zv. Mladinska knjiga, Ljubljana,372.


M. Kobe (1998): Ljubljana, Vodnikova domačija: Rok Orel, Sonček sveti na de�eloto. Likov. svet, 23, 13-14.

M. Kobe (1998): Ure pravljic, kje ste? V: T. Pogačar (ur.): Pionirji smo tudi mi �knji�ničarji, Izbor prispevkov knji�ničarjev Pionirske knji�nice v Ljubljani. Knji�nicaOtona Zupančiča, Prionirska knji�nica, Ljubljana, 22-25.


75

D R . A L E N K A K O B O L Tdocentka za socialno pedago�ke intervencije

Raziskovalno področje dr. Alenke Kobolt je kontinuumsocialnopedago�kih individualnih, skupinskih in v dru�ino usmerjenihintervencij: socialnopedago�ko diagnostično raziskovanje, ocenjevanjeter individualno načrtovanje svetovalnih, korektivnih insocioterapevtskih oblik pomoči. Raziskovanje depriviligiranih skupin(otroci/mladostniki v izvendru�inski vzgoji, migranti ipd.). Poklicnaidentiteta socialnih pedagogov ter supervizija kot oblika poklicnerefleksije in razvoja poklicne identitete. Aplikativno raziskovalnopolje − uvajanje preventivnih projektov interaktivne vzgojne prakse,namenjene razvoju socialne kompetence otrok/mladostnikov ste�avami v socialni integraciji.



A. Kobolt (1998): Značilnosti in prvine supervizije v stanovanjskih skupinah. V:Supervizija v stanovanjskih skupinah. Dru�tvo strokovnih delavcev v stanovanjskihskupinah BIVA, Maribor, 29-49.

A. Kobolt (1998): Odnos vzgojiteljev in vzgojiteljic stanovanjskih skupin dosupervizije in njihove izku�nje s supervizijskim procesom. V: Supervizija vstanovanjskih skupinah. Dru�tvo strokovnih delavcev v stanovanjskih skupinah BIVA,Maribor, 50-58.


1.3.1. Doma

A. Kobolt (1998): Poklicna samopodoba in zdravstvenovzgojno delo. V: M. Bohnec(ur.): Zbornik predavanj. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni, Klinični center, Ljubljana, 81-92.

1.3.2. Mednarodni

A. Kobolt (1998): Aspects of quality in the social pedagogy study programme. In:M. Sardoč (Ed.): European Conference on Educational Research, Book of Abstracts.University of Ljubljana, Faculty of Education, Educational Research Institute,Ljubljana, 61.

A. Kobolt (1998): Elementi kvalitete socialno-pedago�kega dela v izvendru�inskizavodski vzgoji. V: V. Rosič (ur.): Kvaliteta u odgoju i obrazovanju, Collection ofscientific papers. Pedago�ki fakultet, Odsjek za pedagogiju, Rijeka, Hrva�ka, 340-346.

A. Kobolt (1998): Social activity skills intervention in life space. In: M. Mejov�ek(Ed.): Rehabilitation and inclusion, Proceedings of the 5th Scientific Conference.University of Zagreb, Faculty of Special Education and Rehabilitation, Zagreb,Hrva�ka,177-183.


76

1.4. Uvodno, objavljeno plenarno predavanje

1.4.2. Mednarodno srečanje

A. Kobolt (1998): Učenje socijalnih vje�tina u pred�kolskoj dobi. V: H. Ivon (ur.):Mirisi djetinstva: zbornik radova. Dječji vrtiči �upanije splitsko-dalmatinske, Split,11-14.



A. Kobolt (1998): Identiteta in profesionalizacija socialne pedagogike. Soc. pedagog.,2, 1, 4-22.

A. Kobolt (1998): Posebnosti pri usmerjanju otrok z motnjo vedenja in osebnosti.Defektol. slov., Dru�tvo defektologov, 6, 2, 41- 48.

A. Kobolt (1998): Teorijske osnove socijalno pedago�kih intervencija. Kriminologija isocijalna integracija, 6, 1, 61 -70.


4.2. Urednik ali sourednik revije

A. Kobolt, odgovorna urednica (1998): Socialna pedagogika. Ljubljana, Zdru�enje zasocialno pedagogiko, Nacionalna sekcija FICE, Ljubljana.

A. Kobolt, članica uredni�kega odbora (1998): Revija za rehabilitacijska istra�ivanja,Review of Rehabilitation Research. Universitet u Zagrebu, Edukacijskorehabilitacijski fakultet, Zagreb, Hrva�ka.


A. Kobolt (1998): Otroci in nasilje. Otrok & dru�ina, 2, 24.


A. Kobolt, prevod (1998): W. Trede: O polo�aju in statusu socialnih pedagogov vzavodih � v evropskih dr�avah. Soc. pedagog., 2,1 95-102.


A. Kobolt (1998): Posebnosti pri usmerjanju otrok z motnjo vedenja in osebnosti. 1.Kongres Defektologov Slovenije, Portoro�.

A. Kobolt (1998): Zavodski sistem obravnave otrok in mladostnikov. In�titut za varovanjezdravja Republike Slovenije, Ljubljana.

S. �orga, A. Kobolt, E. Wiesner (1998): Development of Supervision in the EasternNeighbourhood Countries (workshop). Professional Supervision, Criterions BeyondSchools. OVS Professional Conference, Graz, Avstrija.


77

S. �orga, A. Kobolt (1998): Development of Supervision in Slovenia (raund table).Professional Supervision, Criterions Beyond Schools. OVS Professional Conference, Graz,Avstrija.

A. Kobolt (1998): Pomen vrstnikov v odra�čanju. Glotta Nova, Ljubljana.


A. Kobolt (1998): Kvalitative Forschung in Migration, v sklopu raziskovalnega projekta:Alteren in fremden Kulturen. Fachhochschule Hildesheim/Holzminden, ZR Nemčija.

A. Kobolt (1998): Socialnopedago�ka diagnostika. Universitet u Zagrebu, Rehabilitacijskoedukacijski Fakultet, Zagreb, Hrva�ka.


A. Kobolt, nosilka (1998): Socialno pedago�ke diagnoze � samopercepcija insamoprezentacija otrok in mladostnikov s te�avami v socialni integraciji. Univerza vLjubljani, Pedago�ka fakulteta, Ministrstvo za znanost in tehnologijo.

A. Kobolt, sodelavka v mednarodni raziskavi (1998): Altern in fremden Kulturen �Handlungsansaetze und soziale Interventionen � Perspektiven der Sozialen Arbeit mitMigrantinnen und Migranten. Fachhochschule Hildesheim/Holzminden, FachbereichSozialpaedagogik, Digesa, Nemčija.

A. Kobolt, nosilka slov. dela bilateralnega raziskov. projekta (1998): Primerjalna analizasocialno pedago�kih modelov diagnostike, prevencije in intervencij v Sloveniji in naHrva�kem v obdobju tranzicije. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, Universitet uZagrebu, Edukacijsko rehabilitacijski fakultet, Ministrstvo za znanost in tehnologijoSlovenije in Hrva�ke.


78

D R . S L A V K O K O C I J A N Č I Čdocent za osnove elektronike in elektrotehnike

Dr. Slavko Kocijančič raziskuje mo�nosti uporabe analitičnih metodnelinearne dinamike. S tega področja proučuje računalni�ko zajemanjemeritev in njihovo analizo pri eksperimentih z izoliranim srcem. Nadidaktičnem področju razvija metode in tehnike uvajanja računalnika v�olski laboratorij pri pouku naravoslovnih in tehničnih predmetov.



1.3.2. Mednarodni

S. Kocijančič (1998): Integrating computer based science lab and multimedia. In: P.Tomanek (Ed.), N. Uhdeova (Ed.): Experiments and measurements in engineeringphysics education, Proceedings. Technical University, Faculty of ElectricalEngineering and Computer Science, Brno, Če�ka, 20-24



S. Kocijančič (1998): Anketa o eksperimentalnih izku�njah in uporabi računalnika pripouku fizike v osnovni in srednji �oli. Fiz. �oli, 4, 1, 42-50.


79

D R . S T A N E K O � I Rdocent za osnove teorije defektologije s

surdopedagogiko

Raziskovalno delo dr. Staneta Ko�irja je področje motenj govora injezika ter z njima povezano rehabilitacijsko metodiko. Proučujeparametre ocene otrokovega razvoja v pogojih prilagojenega izvajanjaprograma vrtca in osnovne �ole za gluhe in naglu�ne otroke.



1.3.1. Doma

S. Ko�ir (1998): Kategorizacija, razvr�čanje, členjenje. V: A. Rop (ur.): Gluhi innaglu�ni v reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Zbornik referatov,Fiesa. Zveza gluhih in naglu�nih Slovenije, Ljubljana, 65-72.

M. Ozbič, S. Ko�ir (1998): Teme pogovora v debatnih skupinah: pričakovanebonitete za osebe s slu�no motnjo. V: A. Rop (ur.): Gluhi in naglu�ni v reformipokojninskega in invalidskega zavarovanja, Zbornik referatov, Fiesa. Zveza gluhihin naglu�nih Slovenije, Ljubljana, 104-123.

S. Ko�ir (1998): Cohlearni implanti � naučimo se kaj iz tujih izku�enj. V: Zbornikreferatov 1. slovenskega posveta o rehabilitaciji oseb s kohlearnim implantom,Maribor. Center za sluh in govor, Maribor, 17-25.

1.3.2. Mednarodni

S. Ko�ir (1998): Einfluss der Sozialspiele auf die Sprachentwicklung desVorschulkindes. In: Sprachheilpadagogik uber alle Grenzen � Sprachentwicklung inBewegung, Kongressführer. Deutsche Gesellschaft für Sprachheilpadagogik,Dresden, 53.



S. Ko�ir (1998): Mathematische Strategien der tauben Schüler bei der Addition -Ergebnisse einer Untersuchung. Horgeschadigten-Padagog., 52, 6, 360-368.


S. Ko�ir (1998): Utemeljevanje totalne komunikacije. Defektol. slov., 6, 1, 64-71.

S. Ko�ir (1998): Sprejeta doktrina surdopedago�kega usposabljanja po operacijipol�kovega vsadka. Defektol. slov., 6, 3, 63-65.




80

S. Ko�ir, član uredni�kega odbora (1998): Defektologica slovenica. Dru�tvodefektologov Slovenije, Ljubljana.


S. Ko�ir (1998): Pripombe in dopolnitve Oddelka za defektologijo Pedago�kefakultete Univerze v Ljubljani k predlogu zakona o usmerjanju otrok s posebnimipotrebami strokovnega �olstva: prva obravnava - EPA 1066. Defektol. slov., 6, 3, 102-106.

D R . M A R T I N A K R I � A JO R T A R

docentka za sodobni knji�ni jezik

Dr. Martina Kri�aj Ortar se posveča predvsem skladnji sodobnegaknji�nega jezika ter didaktiki slovenskega jezika kot maternega in kotdrugega/tujega jezika. Je soavtorica novega učnega načrta za predmetsloven�čina v devetletni osnovni �oli in v srednjih �olah ter soavtorica,konzulentka in recenzentka �tevilnih učbenikov ter �tudijskih gradiv.



1.3.2. Mednarodni

M. Kri�aj Ortar (1998): Spremembe v publicističnem poročanju o prvotnih govornihdogodkih v Sloveniji med leti 1945 in 1996. V: A. Vidovič Muha (ur.): Slovenskijezik, Najnowsze dzieje jezykow slowianskich. Uniwersytet Opolski, InstitutFilologii Polskie, Opole, 201-220.



M. Grginič, M. Kri�aj Ortar (1998): ABC 3, Delovni učbenik za slovenski jezik v 2.razredu osnovne �ole. Izolit, Trzin, 2 zvezka, 67 in 67 str.

M. Be�ter, M. Kri�aj Ortar, M. Končina, D. Ambro�, M. Bavdek, M. Poznanovič, S.�idan (1998): Poskusni učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazije. Rokus,Ljubljana, 94 str.

M. Be�ter, M. Kri�aj Ortar, M. Končina, D. Ambro�, M. Bavdek, M. Poznanovič, S.�idan (1998): Poskusni delovni zvezek za slovenski jezik v 1. letniku gimnazije.Rokus, Ljubljana, 101 str.

M. Kri�aj Ortar, D. Rose Leskovec (1998): Slovenski jezik, Zbirka nalog za preizkusznanja, dopolnjena izdaja. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana, 155 str.


81


4.1. Poljudno-znanstvena knjiga

M. Javornik (ur.), M. Be�ter, M. Kri�aj Ortar, I. Novak Popov, P. Kostanjevec et al.(1998): Veliki splo�ni leksikon v osmih knjigah (pisanje novih gesel, prevajanje inprirejanje gesel). DZS, Ljubljana.




M. Kri�aj Ortar (1998): Obravnava enogovornih neumetnostnih besedil, Seminar za učiteljetriletnih poklicnih �ol. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana.

M. Kri�aj Ortar (1998): Poročani govor v lektoratu sloven�čine, Seminar za lektorjesloven�čine kot drugega/tujega jezika. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana.

M. Kri�aj Ortar (1998): Teoretična izhodi�ča prenove jezikovnega pouka v �tiriletnihsrednjih strokovnih �olah, Seminar za učitelje 4-letnih srednjih �ol. Zavod RS za �olstvo,Ljubljana.

M. Kri�aj Ortar (1998): Teoretična izhodi�ča prenove jezikovnega pouka v gimnazijah,Seminar za gimnazijske učitelje. Zavod RS za �olstvo, �kofja Loka.

M. Kri�aj Ortar (1998): Razvijanje poimenovalne in slovnične zmo�nosti, Seminar zaučitelje sloven�čine v ZDA, Kanade in Avstralije. Zavod RS za �olstvo, Radovljica.

M. Kri�aj Ortar (1998): Komunikacijski pouk jezika v 1. razredu osnovne �ole, Pedago�kadelavnica v okviru modularnega izobra�evanja. Univerza v Mariboru, Pedago�ka fakulteta,Maribor.

M. Kri�aj Ortar (1998): Teoretična izhodi�ča za obravnavo neumetnostnih besedil v 1.triletju osnovne �ole, Seminar za predstavnike �tudijskih skupin. Zavod RS za �olstvo,Ljubljana.

M. Kri�aj Ortar (1998): Predstavitev pripomb učiteljev k osnutku učnega načrta za prvotriletje ter upo�tevanje le-teh pri izdelavi predloga učnega načrta, Seminar za pedago�kesvetovalce za razredni pouk. Zavod RS za �olstvo, Radovljica.

M. Kri�aj Ortar (1998): Predstavitev osnutka učnega načrta za slovenski jezik v devetletniosnovni �oli, Posvetovanje ravnateljev osnovnih �ol. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana.


82

D R . M A R I J A L A P D R O Z Gdocentka za organizacijo dela in metodiko

gospodinjskega izobra�evanja

Raziskovalno področje dr. Marije Lap Drozg je preučevanjegospodinjskih poklicev v evropskih dr�avah ter ekonomskih insocialnih vidikov dru�inskega menagementa.



1.3.2. Mednarodni

M. Lap Drozg (1998): A new approach to home economics as a school subject inSlovenia. In: K. Turkki (Ed.): New approaches to the study of everyday life,Research Abstracts. The Organizing Committee Section of Home Economics,University of Helsinki, Helsinki, Finska, 105.



M. Lap Drozg), odgovorna urednica (1998): Bilten. Dru�tvo strokovnih in predmetnihučiteljev gospodinjstva Slovenije, Ljubljana.


M. Lap Drozg (1998): Dru�inska ekonomika in upravljanje. Bilten, Dru�tvostrokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva Slovenije, 14, 29, 24-33.


M. Lap Drozg (1998): Kurikularna prenova osnovno�olskega predmeta gospodinjstvo.�ol. razgl., 49, 5, 3.

M. Lap Drozg (1998): Profesionalna kultura učiteljev gospodinjstva in kurikularnaprenova osnovno�olskega predmeta gospodinjstvo. Bilten, Dru�tvo strokovnih inpredmetnih učiteljev gospodinjstva Slovenije, 14, 29, 9-10.

M. Lap Drozg (1998): Welcome address by the president of the Slovene Associationof Home Economics Teachers. In: S. A. Gla�ar (Ed.): International Workshop onHousing Heritage and Social Change, Proceedings. University of Ljubljana, Faculty ofEducation, Ljubljana, 8.

M. Lap Drozg (1998): Poročilo občnemu zboru o delu ZEGS v obdobju: oktober 1995� november 1998. Bilten, Dru�tvo strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstvaSlovenije, 14, 29, 172-179.


M. Lap Drozg (1998): Home economics professions in Eastern Europe. Second EuropeanWorkshop, Advancing the Recognition of Home Economics Professions in Society,Fribourg, �vica.


83

D R . V I K T O R M A J D I Čdocent za slovenski jezik

Dr. Viktor Majdič se kot jezikoslovec ukvarja z raziskovanjemslovenskega jezika, predvsem z leksikografijo, jezikovno kulturo injezikovno politiko, zadnja leta po namenja največ pozornostipreučevanja slovenskih naselbinskih imen.


1.1. Monografija

M. Ahlin, L. Bokal, A. Glo�ančev, M. Haj�ek-Holz, M. Humar, J. Keber, P.Kostanjevec, B. Ko�mrlj Levačič, B. Lazar, J. Muller, F. Novak, Z. Praznik, J. Snoj, I.�ircelj �nidar�ič, C. Tavzes, N. Vojnovič, J. Jenčič, T. Koro�ec, Z. Leder Mancini, V.Majdič, J. Meze, M. Silvester, A. Vidovič Muha, I. Černelič, P. Jakopin, A. Bajec(ur.): Slovar slovenskega knji�nega jezika, Slovarji DZS. DZS, Ljubljana, XLVI, 1714str.

M. Ahlin, L. Bokal, A. Glo�ančev, M. Haj�ek-Holz, M. Humar, J. Keber, P.Kostanjevec, B. Ko�mrlj Levačič, B. Lazar, J. Muller, F. Novak, Z. Praznik, J. Snoj, I.�ircelj �nidar�ič, C. Tavzes, N. Vojnovič, M. Jane�ič, J. Jenčič, T. Koro�ec, I.Kozlevčar, Z. Leder Mancini, V. Majdič, J. Meze, M. Silvester, A. Vidovič Muha, I.Černelič, P. Jakopin, A. Bajec (ur.): Slovar slovenskega knji�nega jezika z odzadnjimslovarjem slovenskega jezika in besedi�čem slovenskega jezika z oblikoslovnimipodatki, Slovarji DZS. DZS, Ljubljana, 1CD-ROM.


V. Majdič (1998): Pleter�nikovo narečno besedje v SSKJ. V: J. Topori�ič (ur.):Pleter�nikov slovensko-nem�ki slovar. Zbornik s simpozija '96 v Pi�ecah, Komisija"Maks Pleter�nik". Dolenjska zalo�ba, Novo mesto, 79-86.

1.3. Dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih

1.3.1. Doma

V. Majdič (1998): Kersnikov pogled na jezik. V: Z. Jan (ur.): Janko Kersnik innjegov čas, Zbornik Slavističnega dru�tva Slovenije, 8. Zavod RS za �olstvo,Ljubljana, 103-108.

V. Majdič (1998): Razgledi po krajevnih imenih: Slovenska krajevna imena v lučislovnične obravnave. V: Z. Jan (ur.): Janko Kersnik in njegov čas, ZbornikSlavističnega dru�tva Slovenije, 8. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana, 143-144.



V. Majdič (1998): Boris Urbančič: 1913-1998. Jez. slovst., 44, 3, 89-90.


84

D R . J O � E M A L E � I Čdocent za geometrijo in elementarno

matematiko

Dr. Jo�e Male�ič raziskuje na področju geometrijske topologijehomogenost kompaktov in vlo�itve Cantorjeve mno�ice vmnogoternosti ter nekatere invariante vozlov in spletov, na področjuneskončnorazse�ne topologije pa selekcije večličnih preslikav.



1.3.2. Mednarodni

J. Male�ič (1998): Homogeneity of metric Cantor sets. In: Conference on GeometricTopology, Abstracts, Dubrovnik. Inter-University Centre, Dubrovnik, 35.



J. Male�ič (1998): Odmevna mednarodna promocija na�e matematike. Delo, 40, 244,15; 40, 255, 14.


J. Male�ič (1998): Nekotorye invarianty uzlov. Univerza v Brestu, Brest, Belorusija.

J. Male�ič (1998): Invarianty Vasileva. Univerza v Vladimiru, Vladimir, Ruska federacija.


85

D R . A L E K S A N D E R M A L N I Čdocent za diskretno in računalni�ko

matematiko

�ir�a raziskovalna področja dr. Aleksandra Malniča so kombinatorika,teorija grup in teorija ploskev, o�ja področja pa grafi s posebnimisimetrijskimi lastnostmi, zemljevidi na ploskvah ter avtomorfizmikrovnih projekcij.



1.3.2. Mednarodni

A. Malnič (1998): On the structure of lifted groups. In: S. Klav�ar (Ed.), T. Pisanski(Ed.): 16th Ljubljana-Leoben seminar on graph theory, Kranjska gora. In�titut zamatematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana, 5.

A. Malnič (1998): Lifting groups in terms of voltages, SIGMAC-98, Book ofAbstracts. University of Northern Arizona, USA, 13-15.



A. Malnič (1998): Group actions, coverings and lifts of automorphisms. DiscreteMath., 182, 1/3, 203-218.


A. Malnič (1998): Action graphs. Univerza Beida, Peking, Kitajska.

A. Malnič (1998): On the structure of lifted groups. Kitajska akademija znanosti, Peking,Kitajska.


86

DR. MIRJAM MILHARČIČ HLADNIKdocentka za sociologijo vzgoje

Raziskovalno področje dr. Mirjam Milharčič Hladnik je sociologijavzgoje, s poudarkom na vplivu dru�benih pogojevin učinkov vzgoje na notranjo artikulacijo �olskega sistema in njegovihsestavin.



M. Milharčič Hladnik (1998): Spremembe �olskih vrednot in ciljev - vzgoja za včeraj?V: D. �trajn (ur.), J. Kolenc (ur.), M. �menc (ur.), J. Justin (ur.): Dru�bene spremembein izobra�evanje. Laserprint, Ljubljana,165-176.

M. Milharčič Hladnik (1998): Spol in upor. Uredni�ka beseda. V: K. Klav�ar (ur.), D.Herman (ur.), M. Vrenjak (ur.): Angela Vode, Spol in upor, (Zbrana dela AngeleVode, knj. 1). Krtina, Ljubljana, 10-91, 342-351.



M. Milharčič Hladnik: Angela Vode kot učiteljica. Delta , 4, 1/2, 121-130.



M. Milharčič Hladnik, M. Peček Čuk, T. Devjak (1998): Etika in dru�ba, Učbenik za7. razred osnovne �ole. DZS, Ljubljana, 87 str.



M. Milharčič Hladnik, članica uredni�kega sveta (1998): Časopis za kritiko znanosti.�tudentska organizacija Univerze v Ljubljani, Ljubljana.


M. Milharčič Hladnik, M. Lu�nik Pohar (1998): Spol in upor: izobra�evalni program,RSL 3. RTV Slovenija, Ljubljana, 10.XII.1998.

M. Milharčič Hladnik (1998): Z vsemi kot z bogastvom: ob 50-letnici Splo�nedeklaracije človekovih pravic o neki pozabljeni �enski. Dnevnik, 48, 337, 13.


87

D R . M O J C A P E Č E K Č U Kdocentka za teorijo vzgoje

Dr. Mojca Peček Čuk se raziskovalno ukvarja z zgodovinoučiteljevanja z vidika strokovne avtonomije učiteljev,konceptualizacijo dr�avljanske vzgoje v osnovnih �olah ter razloge inpogoje za integracijo učencev s posebnimi potrebami v redne �ole.


1.1. Monografija

M. Peček Čuk (1998): Avtonomnost učiteljev nekdaj in sedaj. Znanstveno inpublicistično sredi�če, Ljubljana, 261 str.


M. Peček Čuk (1998): Educating primary teachers for integration of pupils withspecial needs. V: C. Razdev�ek Pučko (ur.), M. Peček Čuk (ur.): Evropski trendi vizobra�evanju razrednih učiteljev, European trends in primary school teachereducation, zbornik, prispevki k projektu Tempus Respect, Collection of papers.Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, Ljubljana, 117-126.



M. Peček Čuk (1998): Učitelji o mo�nostih in mejah svoje strokovne avtonomije vdrugi polovici 19. stoletja, �olska kronika, 31, 7, 111-124.

M. Peček Čuk (1998): Values education around the world: Slovenia. TheDevelopment Education Journal, 4, 2, 22-23.



M. Milharčič Hladnik, M.Peček Čuk, T. Devjak (1998): Etika in dru�ba, učbenik za7. razred osnovne �ole. DZS, Ljubljana.



M.Peček Čuk, članica uredni�kega odbora (1998): �olska kronika. Slovenski �olskimuzej.

M.Peček Čuk, članica uredni�kega odbora (1998): Socialna pedagogika. Zdru�enje zasocialno pedagogiko, Slovenska nacionalna sekcija FICE.

M.Peček Čuk, članica uredni�kega odbora (1998): Iskanja � vzgoja, prevzgoja.Prosvetni delavec.



88

M. Peček Čuk (1998): Obeta se večja avtonomija. �olski razgledi, 49, 28, 1.


M. Peček Čuk (1998): Zborniku na pot. Introduction. V: C. Razdev�ek Pučko (ur.),M. Peček Čuk (ur.): Evropski trendi v izobra�evanju razrednih učiteljev, Europeantrends in primary school teacher education, zbornik, prispevki k projektu TempusRespect, Collection of papers. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, Ljubljana,17-18, 19-20.

M. Peček (1998): Med cerkvijo in dr�avo. Mladina, 49, 30-34. Predavanja na kongresih, simpozijih, posvetih in drugih srečanjih

Peček, M. (1998): Civic Education Between Human Rights and Public Good �Discussionsabout the Concept of Civic Education in Slovenia. Citizenship and Civic Education inDemocracies, International Conference, Ljubljana.

D. F. Challenger, O. Luthar, M. �agar, M. Peček-Čuk, J. Krek, B. �trukelj, organizacijakonference (1998): Citizenship and civic education in democracies, Internationalconference, Ljubljana.


Peček, M., sodelavka (1998): Socialno pedago�ke diagnoze. Ministrstvo za znanost intehnologijo.

Peček, M., sodelavka (1998): Reconstructing Primary Teacher's Study Program �RESPECT. TEMPUS projekt S_JEP-11187-96.

Peček, M., sodelavka (1998): Comparative Analysis of Decentralization Policies and itsResults in Middle European Countries. Ministrstvo za �olstvo Avstrije, Če�ke, Mad�arske,Slova�ke in Slovenije.


89

D R . S T A N K O P E L Cdocent za dru�boslovje - geografija

Področje raziskovalnega dela dr. Stanka Pelca je prostorsko inurbanistično planiranje s posebnim poudarkom na geografiji prometain razvoju pode�elja predvsem obrobnih pode�elskih območjih.

1. Znanstveno-raziskovalna dejavnsot

1.1. Monografija

B. Belec, J. Fridl, M. Gabrovec, M. Hrvatin, B. Kert, D. Kladnik, F. Lovrenček, L.Mihelič, A. Mihevc, B. Mihevc, J. Mrak, M. Natek, L. Olas, M. Oro�en Adamič (ur.),M. Pak, B. Pavlin, M. Pav�ek, S. Pelc, D. Perko (ur.), D. Plut, D. Počkaj Horvat, M.Po�e�, I. Rejec Brancelj, P. Repolusk, I. �ebenik, M. Topole, M. Urbanc, A. VovkKor�e, J. Zupančič, I. �iberna: Slovenija: pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga,Ljubljana, 735 str.


S. Pelc (1998): Dnevna migracija. Obremenitev cest. Promet prek dr�avne meje. V: J.Fridel (ur.), D. Kladnik (ur.), D. Perko (ur.) (1998): Geografski atlas Slovenije: dr�avav prostoru in času. DZS, Ljubljana, 144-145, 232-233, 236-237.

I. Piry, S. Pelc (1998): Gospodarska moč prebivalstva. V: J. Fridel (ur.), D. Kladnik(ur.), D. Perko (ur.) (1998): Geografski atlas Slovenije: dr�ava v prostoru in času.DZS, Ljubljana, 278-279.

S. Pelc, A. Černe (1998): Prometno omre�je. V: J. Fridel (ur.), D. Kaldnik (ur.), D.Perko (1998): Geografski atlas Slovenije: dr�ava v prostoru in času. DZS, Ljubljana.


1.3.1. Doma

S. Pelc (1998): Pomen prometne geografije v izobra�evanju. V: M. Lipičnik (ur.): 1.kongres Transport - promet - logistika, Zbornik. Univerza v Mariboru, Fakulteta zagradbeni�tvo, Maribor, 61-65.

1.3.2. Mednarodni

S. Pelc (1998): EU perspectives of the marginal rural areas in Slovenia. In: D.Gourlay (Ed): Marginal rural areas in the new millennium: new issues? Newopportunities? Scottish Agricultural College, Aberdeen, UK, 243-253.


90

D R . R A D O P I � O Tdocent za didaktiko �portne vzgoje

Področje raziskovalnega dela dr. Rada Pi�ota je motorični razvoj vpovezavi s celostnim razvojem pred�olskega otroka. Proučujeposebnosti v latentni strukturi motoričnega prostora otroka innevrofiziolo�ki regulaciji gibanja otroka. Na področju didaktikeugotavlja načine povezovanja specialnih didaktik pri integraciji pouka.




D. Jakomin, R. Pi�ot (1998): Example of five-day skiing course for five to seven-year old children, From the first steps on the snow to the curves through the use ofgames. In: M. Pavlovič (Ed.): III. International symposium Sport of the Young,Proceedings, Bled. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za �port, Ljubljana, 113-121.

R. Pi�ot (1998): The Structure of morphological characteristics of six-and-a-half-year old boys. In: M. Pavlovič (Ed.): III. International symposium Sport of theYoung, Proceedings, Bled. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za �port, Ljubljana, 188-194.

R. Pi�ot, B. Sila (1998): Sporting and recreation activities of elderly citizens of themunicipality of Koper. In: R. �ugman (Ed.): International scientific meeting at thecentenary of the olympic champion Leon �tukelj, Sport− Health � Old Age,Abstracts, Bled. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za �port, Ljubljana, 79-86.



R. Pi�ot, L. Čok (1998): Konvergenca med motorično aktivnostjo in zgodnjimpoučevanjem tujega jezika. Sodob. pedagog., 49, 2, 217-220.



R. Pi�ot (1998): Otrokovi prvi zavesljaji. Fit, 1, 2, 52-53.

R. Pi�ot (1998): Le čevlje sodi naj Kopitar! Fit, 1, 3, 36.

R. Pi�ot (1998): Kdaj in kako do prvih zavojev na snegu? Fit, 1, 4, 47-49.


R. Pi�ot, B. Sila (1998): �portnorekreativna dejavnost občanov MOK in nekateramnenja, stali�ča in interesi na �portnem področju. V: L. Čok (ur.), M. Plazar Mlakar(ur.), V. Gomezel Mikolič (ur.): Razvojni projekt Koper 2020, 11. zvezek, Razvojdru�benih dejavnosti. Mestna občina Koper, Koper, 98-142.


91

D R . J O � E R U G E L Jdocent za področje računalni�tva

Osnovne področje raziskovalnega dela dr. Jo�eta Ruglja soračunalni�ke komunikacije. V okviru tega �ir�ega področja se jeposvetil predvsem problematiki protokolov za skupinske komunikacijein uporabe optimizacijskih metod pri vzpostavljanju večtočkovnihpovezav v komunikacijskih omre�jih.Drugo področje raziskovanja dr. Jo�eta Ruglja so sistemi za podporoskupinskemu delu in sodelovanju na daljavo ter njihovo uvajanje inuporaba na področju izobra�evanja, raziskovalne dejavnosti inmedicine.

1.Znanstveno-raziskovalna dejavnost


S. Hansen, L. Dirckinck Holmfeld, R. Lewis, J. Rugelj (1998): Using telematics tosupport collaborative knowledge construction. In: P. Dillenbourg (Ed.): Collaborativelearning: cognitive and computational approaches, (Advances in learning andinstruction series). Pergamon, Amsterdam, 23 p.


1.3.2. Mednarodni

J. Rugelj (1998): Collaborative virtual environments for problem based learning. In:Neties'98: networking for the millennium, 4th International Conference onNetworking Entities, Leeds. Leeds Metropolitan University, European Associationfor Telematic Application (EATA), Leeds, UK, 113-116.

J. Rugelj, R. Novak (1998): Stigmergic building algorithms for multicast virtualconnections in point-to-point networks. In: First International Workshop on AntColony Optimization, Book of abstracts, Brussels. ANTS'98 - from ant colonies toartificial ants, CD.



E. Ainslie, L. Carswell, A. Bernat, D. Deveaux, P. Frison, V. Meisalo, J. Meyer, U.Nulden, J. Rugelj, J. Tarhio (1998): Development and use of multimedia and Internetresources for a problem based learning environment. SIGCSE bull., 30, 45b-60b.

E. Ainslie, L. Carswell, A. Bernat, D. Deveaux, P. Frison, V. Meisalo, J. Meyer, U.Nulden, J. Rugelj, J. Tarhio (1998): Resources, tools, and techniques for problembased learning in computing. SIGCUE outlook, 26, 41-56.



J. Rugelj (1998): Uporaba računalni�kih komunikacij v izobra�evanju. In�titut Jo�efStefan, 44 str.


92

Komentorstvo, doktorsko delo

R. Novak (1998): Porazdeljeno večtočkovno povezovanje in prevezovanje v povezavnoorientiranih komunikacijskih omre�jih. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalni�tvo ininformatiko, 280 str.


J. Rugelj, koordinator slovenskega dela projekta (1998): Projekt APOLLO, TransEuropeanPilot for Paramedical Training in Mediacal Informatics via an Open Distance LearningSystems. EU Leonardo da Vinci

J. Rugelj, nosilec projekta (1998): Virtualna učilnica za računalni�ko podprto učenje nadaljavo. In�titut Jo�ef Stefan, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Iskratel.

J. Rugelj, vodja projektne skupine (1998): Uporaba teleinformacijskih tehnologij vizobra�evanju. In�titut Jo�ef Stefan, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, DZS d.d.


93

D R . I G O R S A K S I D Adocent za slovensko knji�evnost

Področje raziskovalnega dela dr. Igorja Sakside je splo�na inmladinska knji�evnost, literarna kritika in literarna teorija. Posebnopozornost namenja preučevanju zgodovine in teorije mladinskeknji�evnosti ter knji�evni didaktiki.

1.Znanstveno-raziskovalna dejavnost

1.1. Monografija

I. Saksida (1998): Slovenska mladinska dramatika. Obzorja, Maribor, 210 str.


1.3.1. Doma

I. Saksida (1998): Okvir problematike uvodnega predavanja: dialo�kost branja inpouka knji�evnosti. Branje sodobne mladinske proze: perspektiva in literarni lik.Novi pristopi k umetnostnemu besedilu v osnovni �oli. V: V. Sever (ur.), M. De�elan(ur.): Bralna značka, strokovni seminar za mentorje, zbornik. Zveza prijateljevmladine Slovenije, Ljubljana, 39-40, 41-43, 44-46.


I. Saksida (1998): How childhood is understood and presented in contemporarySlovene children's literature. In: P. Cotton (Ed.): European children's literature II,Kingston Hill Papers in Education, Conference papers. Kingston University,Kingston Hill, 80-88.



I. Saksida (1998): Izhodi�ča in predlogi za zunanje preverjanje bralne sposobnosti.Jez. slovst., 44, 3, 51-60.

III. skupina: nacioanalne revije

I. Saksida (1998): Zvočnost, domi�ljija, komunikativnost: mladinska besedila Jo�etaSnoja. Otrok in knjiga, 25, 45, 5-20; 25, 46, 5-21.



I. Saksida, zbiratelj (1998): Babica, ti lovi�! (slovensko berilo za 3. razred osnovne�ole), 1. natis. Mladinska knjiga, Ljubljana, 175 str.

M. Kordigel, I. Saksida (1998): Priročnik k berilu za 3. razred osnovne �ole, Babica, tilovi�! Mladinska knjiga, Ljubljana, 188 str.


94


4.1. Poljudno znanstvena knjiga

I. Saksida (1998): Petdeset zlatnikov. Učila, Tr�ič, 214 str.

4.2. Urednik ali sourednike revije, knjige

I. Saksida, urednik, zbiratelj (1998): T. Pavček: Deček gre za soncem: pesmi omladoletju. Mladinska knjiga, Ljubljana, 121 str.

I. Saksida, urednik (1998): Ime mi je igra: antologija slovenskih mladinskihgledali�kih iger. Obzorja, Maribor, 355 str.


I. Saksida (1998): Tone Pavček. Bookbird, 36, 4, 51-53.

I. Saksida (1998): Predlog učnih načrtov za izbirne predmete, področje sloven�čina.Jez. slovst., 43, 3, 113-116.

I. Saksida (1998): Relativna objektivnost kot izhodi�če zaključnega preverjanjaznanja. Sloven�čina v �oli, 3, 6, 30-33.

I. Saksida (1998): Zunanje preverjanje znanja danes in jutri: relativna objektivnost kotizhodi�če zaključnega preverjanja znanja. Sloven�čina v �oli, 3, 6, 30-33.



M. Mohor, I. Saksida (1998): Izbirni predmeti s področja materin�čine: poročilo ookrogli mizi.V: J. Zoltan (ur.): Janko Kersnik in njegov čas, Zbornik Slavističnegadru�tva Slovenije 8. Zavod Republike Slovenije za �olstvo, Ljubljana, 125-128.

I. Saksida (1998): Kje so tiste stezice.., dobrodo�la pomoč za pouk knji�evnosti vsrednji �oli. Delo, 40, 245, 21.

I. Saksida (1998): Po�asti, v katere se bralec zaljubi. Otrok in knjiga, 25, 45, 107-109.

I. Saksida (1998): Igra, zvočnost, gibanje. Otrok in knjiga, 25, 45, 110-113.

I. Saksida (1998): Svet, ki ga skoraj ne poznamo več. Otrok in knjiga, 25, 45, 113-115.

I. Saksida (1998): Zakaj, kako, za koga - "petdeset zlatnikov"? Otrok in knjiga, 25, 46,83-85.

I. Saksida (1998): Portret stiske in brezbri�nosti. Otrok in knjiga, 25, 46, 106-109.

I. Saksida (1998): Literatura ali pedagogika? Otrok in knjiga, 25, 46, 109-113.


95

I. Saksida (1998): Pesnikova pot k mladoletju. V: T. Pavček: Deček gre za soncem:pesmi o mladoletju. Mladinska knjiga, Ljubljana, 108-119.

I. Saksida (1998): Kako lep mozaik! Zakaj ne znam napisati spremne besede kSrečavanjem. V: J. Zupan: Srečavanja. Karantanija, Ljubljana, 349-354.

I. Saksida (1998): Vile za vsakdanjo rabo - fantastična pripoved. V: M. Novak: Vile zavsakdanjo rabo, Zbirka Mlada Obzorja. Obzorja, Maribor, 115-117.

I. Saksida (1998): Ad nova slovenska literatura. Razgledi, 1/1104, 24-25, 3, 16.

I. Saksida (1998): Ena nič za učbenik! Ali ni uspeh prenove povezan tudi (predvsem?)s kakovostnimi učbeniki? �ol. razgl., 49, 7, 7.

J. Sne�ič (1998): Spreminja matura literaturo v truplo? Večer, 54, 282, 43.

D R . M I R K O S L O S A Rdocent za didaktiko glasbene vzgoje

Dr. Mirko Slosar deluje na umetni�kem področju kot dirigent inskladatelj, na raziskovalnem področju pa preučuje razvoj glasbenihsposobnosti pri otrocih in odraslih ter uvaja nove metode glasbenevzgoje in raziskuje vpliv glasbe na človeka.



1.3.2. Mednarodni

M. Slosar (1998): Music teachers in primary schools: factors that affect the qualityof music education. In: M. Sardoč (Ed.): European Conference on EducationalResearch, Book of abstracts. University of Ljubljana, Faculty of Education,Educational Research Institute, Ljubljana, 164.



M. Slosar (1998): Taksonomija vzgojno-izobra�evalnih ciljev glasbene vzgoje narazredni stopnji osnovne �ole. Sodob. pedagog., 49, 4, 401-421.


2.2. Javna izvedba in predstavitev umetni�kega dela z objavljeno kritiko

Koncerti Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Adamič− Marjan Gabrijelčič: Ma�a brevis. Celje.− Celovečerni koncert, predstavitev slovenskih novitet. Martin, Tučanske Teplice,

Slova�ka.


96

− Koncert od 100-letnici �olskega muzeja (Mirko Slosar: Siničja to�ba, krstnaizvedba). Slovenska fiharmonija. Ljubljana.

− Celovečerni koncert, Glasbeni forum. Roga�ka Slatina.

Koncerti Portoro�kega pevskega zbora− Celovečerni koncert. Berlin, Nemčija.− Celovečerni koncert. Tomaj, Izola, Hrvatini, Piran, Portoro�, Nova vas.− Celovečerni koncert, Revija Primorska poje. Pivka.− Koncert obzidanih mest. Ptuj.



M. Slosar, član uredni�kega odbora (1998): Glasba v �oli. Zavod RS za �olstvo,Ljubljana.


B. Oblak, M. Ajtnik, I. Vrbančič, M. Slosar, L. Černuta, S. Čibej, B. Potočnik: Učninačrt za glasbeno vzgojo, predlog. Ministrstvo za �olstvo in �port, Urad za �olstvo, 45str.


97

D R . I V O � K O F L E Kdocent za teorijo du�evnih in vedenjskih

posebnosti in motenj vzgojnega inprevzgojnega dela

Raziskovalno delo dr. Iva �kofleka vključuje preučevanje vzrokov,nastajanje in pojavne oblike motenj vedenja in osebnosti otrok inmladostnikov ter metodiko vzgojnega in prevzgojnega dela. O�jepodročje raziskovalnega dela pa so vpra�anja zavodske vzgoje kot soto mladinski domovi, stanovanjske skupine, vzgojni zavodi inprevzgojni domovi.



1.3.1. Doma

V. Skalar, I. �koflek, A. �i�ak (1998): Zavodska vzgoja in vzgojni zavodi danes:okrogla miza. V: B. Dekleva (ur.): Zbornik povzetkov 1. �tudijskih dni socialnepedagogike, Gozd Martuljek. Zdru�enje za socialno pedagogiko, Ljubljana, 62.



I. �koflek, član uredni�kega sveta (1998): Bilten. Dru�tvo za do�ivljajsko pedagogikoSlovenije, Ljubljana.

I. �koflek, član uredni�kega sveta (1998): Socialna pedagogika. Zdru�enje za socialnopedagogiko, Ljubljana.


I. �koflek (1998): Moji spomini na Vi�njo Goro na dveh straneh. V: I. Kavčič, V.Strmljan, L. Hočevar, T. Zrnič, J. Horvat: Vzgojno izobra�evalni zavod Vi�nja Gora1948-1998, Zbornik ob 50-letnici Vzgojno izobra�evalnega zavoda Vi�nja Gora.Vzgojno izobra�evalni zavod, Vi�nja Gora, 25-26.


M. Horvat (1998): Profesionalne obremenitve delavcev v vzgojnih zavodih pri delu spopulacijo vedenjsko in čustveno motenih otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani,Pedago�ka fakulteta, 185 str.

M. Krajnčan (1998): Teoretična analiza izhodi�č in usmeritev delovanja vzgojnega zavodaob vstopu v 21. stoletje. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, 207 str.


98

D R . D A R I J Z A D N I K A Rdocent za sodobno filozofijo

Dr. Darij Zadnikar se raziskovalno ukvarja s socialno filozofijo, etikoin filozofijo edukacije.




D. Zadnikar (1998): Nezasedena vrzel marksizma. Čas. krit. znan., 26, 188, 5-6.

D. Zadnikar (1998): Novi red. Čas. krit. znan., 26, 189, 5-6.

D. Zadnikar (1998): Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Čas. krit. znan., 26, 190/191, 5-6.

D. Zadnikar (1998): Totalitarizem in Slovenci. Čas. krit. znan., 26, 192, 5-7.



D. Zadnikar, odgovorni urednik (1998): Časopis za kritiko znanosti. �tudentskaorganizacija Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

D R . D A R J A Z O R C M A V E Rdocentka za socialno pedagogiko

Dr. Darja Zorc Mover raziskuje odklonsko vedenje otrok v osnovni�oli s poudarkom na socializacijskih problemih in procesihstigmatizacije v �oli.



D. Zorc-Maver, članica uredni�kega odbora (1998): Iskanja vzgoja prevzgoja.Skupnost domov za učence srednjih �ol Republike Slovenije, Ljubljana.

D. Zorc Maver, članica uredni�kega odbora (1998): Časopis za kritiko znanosti.�tudentska organizacija Univerze v Ljubljani, Ljubljana.


99

D R . S O N J A � I T K OD U R J A V A

docentka za zgodovino umetnosti

Področje raziskovalnega dela dr. Sonje �itko Durjava je kiparstvo 19.stoletja in zgodnjega 20. stoletja v Sloveniji in srednjeevropskemprostoru nasploh. V okviru te likovne zvrsti preučuje zlastispomeni�ko, nagrobno in arhitekturno plastiko in relacije slovenskegain dunajskega kiparstva okrog leta 1900. Posebno pozornost posvečadelovanju tujih kiparjev na Slovenskem, kakor tudi slovenskihkiparjev v območju habsbur�ke monarhije in v Italiji.





S. �itko Durjava (1998): Lo scultore sloveno Valentino Saitz nel Vicentino. Arte doc.,12, 174-179.

S. �itko Durjava (1997): Fernkorns und Tilgners Werke für Ljubljana. Österr. Z.Kunst Denkmalpfl., 51, 2, 408-414.

S. �itko Durjava (1997): Nagrobna plastika slovenskih akademskih kiparjev okrog leta1900. Zb. umet. zgod. (N. vrsta), 33, 36-68.

S. �itko Durjava (1998): Nadvojvoda Janez in njemu postavljeni spomeniki naSlovenskem. Acta hist. artis slov., 3, 103-113.



S. �itko Durjava (1998): Spomenik. V: M. Javornik (ur.), D. Voglar (ur.), A.Dermastia (ur.): Enciklopedija Slovenije, 12 zv. Mladinska knjiga, Ljubljana, 209-211.

�. Čopič, S. �itko Durjava (1998): Spomenik. Literatura. V: M. Javornik (ur.), D.Voglar (ur.), A. Dermastia (ur.): Enciklopedija Slovenije, 12 zv. Mladinska knjiga,Ljubljana, 212-213.


100

V I � J I P R E D A V A T E L J I

mag. Marcela Batistič Zorec

mag. Alenka Cemič

dr. Majda Kaučič Ba�a

dr. Du�an Krnel

dr. Breda Kroflič

mag. Zlatan Magajna

mag. Majda Plestenjak

mag. Nada Turn�ek

mag. Maja Umek

mag. Tatjana Vonta


101

MAG. MARCELA BATISTIČZOREC

vi�ja predavateljica za razvojno psihologijo

Področje raziskovalne dejavnosti mag. Marcela Batistič Zorec jerazvojna psihologija v povezavi s pred�olsko vzgojo v vrtcih. Sodelujepri razvijanju in evalvaciji visoko�olskega programa izobra�evanjavzgojiteljev pred�olskih otrok.



M. Batistič Zorec, član uredni�kega odbora (1998): Educa. Melior, Kanal.


M. Batistič Zorec (1998): �tudijski program pred�olska vzgoja in razvojnapsihologija. Panika, IV, 1, 26-27.

MAG. ALENKA CEMIČvi�ja predavateljica za motoriko pred�olskega

otroka in metodiko gibalno-�portne vzgoje

Mag. Alenka Cemič preučuje gibalni razvoj pred�olskih otrok in vplivgibanja na celovit razvoj otroka ter načine gibalnih spodbud glede narazvojno stopnjo otroka za optimalni razvoj osebnosti.



1.3.1. Doma

A. Cemič (1998): Trije pedagogi v bodočem prvem razredu osnovne �ole. V: A. Rot(ur.): �portna vzgoja v luči novih mo�nosti in zahtev. Zveza dru�tev �portnihpedagogov Slovenije, 43-45.


102

DR. MAJDA KAUČIČ BA�Avi�ja predavateljica za slovenski jezik in

sociolingvistike

Dr. Majda Kaučič Ba�a raziskuje na področju sociolingvistikemehanizme opu�čanja rabe slovenskega jezika. Poznavanje tehmehanizmov je osnova za jezikovno planiranje, ki bi opu�čanjeomejilo. V tem okviru preučuje predvsem vzročno-posledičnorazmerje med statusom, rabo in korpusom slovenskega jezika.


1.1. Monografija

M. Kaučič Ba�a (1998): Načrtovanje statusa slovenskega jezika v Italiji v letih 1954-1993. Znanstveno-raziskovalno sredi�če, Koper, 94 str.


3.4. Gostujoči profesor

M. Kaučič Ba�a (1998): Slovenski jezik. Università degli studi di Trieste, Facoltà diLettere e Filosofia, Trst, Italija.



M. Kaučič Ba�a (1998): Vsebinska perspektiva kulturnih ustanov: vpra�anje jezika.Diskusijski prispevek na posvetu Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Pretoki, 1-2,67-70.


M. Kaučič Ba�a (1998): Deveti Primorski slovenistični dnevi, posvet o slovenskemjeziku ob italijansko-slovenski meji in o posebnostih Benečije. Primorski dnevnik, 54,76, 5.


M. Kaučič Ba�a (1998): Kako je pri�lo do posebne, sociolingvistiki slovenskega jezikaposvečene �tevilke mednarodne revije "International Journal of the Sociology ofLanguage". Predstavitev 124. zvezka IJSL "The Sociolinguistic of Slovene", Mouton deGruyter, Berlin. Predstavitev: Univerza v Mariboru, Maribor.

M. Kaučič Ba�a (1998): Slovenski jezik na etnično me�anem območju ob italijansko-slovenski meji, Deveti Primorski slovenistični dnevi. �peter Slovenov, Italija.

M. Kaučič Ba�a (1998): Kraj kot sociolingvistični pojav. XXXIV, Seminar slovenskegajezika, literature in kulture. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

M. Kaučič Ba�a (1998): Scelta del codice e status della lingua: Il caso degli Sloveni inItalia. Znastveni simpozij "Parallela VIII", Università degli studi di Trento, Trento, Italija.


103


M. Kaučič Ba�a, nosilka (1998): Slovenski jezik na etnično me�anem ozemlju. Univerza vLjubljani, Pedago�ka fakulteta, Ministrstvo za znanost in tehnologijo.

M. Kaučič Ba�a, nosilka (1998): Slovenski jezik v Italiji. Slovenski raziskovalni in�titut,Trst, Italija.

D R . D U � A N K R N E Lvi�ji predavatelj za metodiko pouka

naravoslovja

Dr. Du�an Krnel se ukvarja z raziskovanjem razvoja naravoslovnihpojmov pri otrocih. O�je področje raziskovanja so povezave medotro�kimi in napačnimi pojmi odraslih ter zgodovinskim razvojemizbranih naravoslovnih pojmov. Na pedago�kem področju razvijametodiko pouka naravoslovja na pred�olski stopnji in na stopnjirazrednega pouka.



1.3.2. Mednarodni

S. A. Gla�ar, M. Vrtačnik, D. Krnel (1998): Concept maps - a tool for recognizingmisconceptions. In: 15th International Conference on Chemical Education"Chemistry and global environmental change", Book of Abstracts, InternationalConference Center, Cairo. University of Cairo, Egipt,123.

D. Krnel, S. A. Gla�ar (1998): Development of the concept of matter. In: M. Sardoč,(Ed.): European Conference on Educational Research, Book of Abstracts. Universityof Ljubljana, Faculty of Education, Educational Research Institute, Ljubljana, 133.

D. Krnel, S. A. Gla�ar (1998): How the ideas of sustainable development andenvironmental management are reflected in the new primary school curriculum inSlovenia. In: Sustainable Development on the Islands and the Role of Research andHiger Education, Book of Abstracts. University of Agean, Rhodes, Grčija, 1p.



D. Krnel, R. Watson, S. A. Gla�ar (1998): Survey of research related to thedevelopment of the concept of "matter". Int. J. Sci. Educ., 20, 3, 257-289.II. skupina: mednarodne revije, uvr�čene v mednarodne bibliografske baze

D. Krnel, S. A. Gla�ar (1998): Kaj vedo tri in pet let stari otroci o predmetih in osnoveh. Sodob. pedagog., 49, 1, 82-98.

S. A. Gla�ar, D. Krnel, M. Vrtačnik (1998): Področja raziskovanja v naravoslovnemizobra�evanju. Sodob. pedagog., 49, 4, 440-445.


104



M. Kralj, V. Ku�tor, D. Krnel, B. Bajd (1998): �ivim z naravo. 1, Pojdimo v gozd,Spoznavanje narave za 4. razred osnovne �ole. Modrijan, Ljubljana, 117 str.



D. Krnel, tehnični urednik (1998): Gospodarjenje z odpadki. BITEKS, Ljubljana.

D. Krnel, sourednik (1998): Pedago�ka obzorja, Univerza v Ljubljani, Pedago�kafakulteta.

D. Krnel, član uredni�kega odbora (1998): Kemija v �oli. Raziskovalna enota Srednjenaravoslovne �ole, Ljubljana.

D. Krnel, član uredni�kega odbora (1998): Naravoslovna solnica. Modrijan zalo�ba,Ljubljana.


D. Krnel (1998): Zgodnje učenje naravoslovja. Naravosl. solnica, 2, 1-2, 13-18.


D. Krnel, K. Cunder, D. Vr�čaj, M. Antić, D. Rakovič, M. Janjac, A. Velkavrh (1998):Učni načrt za spoznavanje okolja, predlog. Ministrstvo za �olstvo in �port, Urad za�olstvo, Ljubljana, 57 str.

D. Mati, M. Kralj, D. Krnel (1998): Kaj prinesejo �tudentje v vrtec? V: J. Ferbar (ur.):Ustvarjalnost in mentorstvo. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, 79-80.


D. Krnel, D. Skribe Dimec (1998): Ali tudi rastline dihajo? Naravosl. solnica, 2, 1-2,27.

A. Poredo�, D. Krnel (1998): Razlaga k posterju Vreme včeraj, danes, jutri. Naravosl.solnica, 2, 1-2, 38-47.

D. Krnel (1998): Razlaga k posterju Očala spremenijo pogled. Naravosl. solnica, 2, 3,30-32.

D. Krnel (1998): Ko zami�im, me ni več. Naravosl. solnica, 3, 1, 28-29.


105

D R . B R E D A K R O F L I Čvi�ja predavateljica za metodiko plesne vzgoje

in pedago�ko psihologijo

Dr. Breda Kroflič raziskuje psiholo�ka vpra�anja človekovega gibanjav povezavi s področji ustvarjalnosti, učenja, komunikacije inumetnostne terapije. Zanimajo jo celostne metode in tehnike razvijanjaustvarjalnega mi�ljenja na vseh stopnjah izobra�evalnega sistema, �eposebej v pred�olski vzgoji in razrednem pouku. Preučuje učinkeustvarjalnega giba kot splo�ne vzgojno-izobra�evalne metode narazlične vidike otrokovega razvoja ter metode in učinke pomoči zumetnostjo osebam s posebnimi potrebami.



1.3.2. Mednarodni

B. Kroflič (1998): Creative movement in holistic approach for teaching and learning. In: M.Sardoč (Ed.): European Conference on Educational Research, Book of abstracts. Universityof Ljubljana, Faculty of Education, Educational Research Institute, Ljubljana, 67. In: S.Saunders (Ed.): ECER � European Conference on Educational Research, University ofLjubljana, Ljubljana, Slovenia, Education Line http://www.leeds.ac.uk/educol, University ofLeeds, Leeds, UK.

B. Kroflič, M. Vogelnik (1998): Developing empathy through dance, music and art in groupwork. 5th European Educators for Piece Congress, Report. European Institute of CultureData, Graz, Avstrija, 23.


S. Tancig, M. Vogelnik, B. Kroflič (1998): Pomoč z umetnostjo na področjuzdravstva, socialnega varstva in �olstva. Znanstveno-raziskovalno sredi�če, Koper, 1zv.

http://www.leeds.ac.uk/educol


106

M A G . Z L A T A N M A G A J N Avi�ji predavatelj za didaktiko matematike in

elementarno matematiko

Glavni del raziskovalnega dela mag. Zlatana Magajne zavzemapreučevanje matematik raznih dejavnosti v vsakdanjem �ivljenju, priučenju v �oli, na delovnem mestu in drugod, odnosa med njimi ter stem povezanimi vpra�anji poučevanja matematike v osnovnih inpredvsem srednjih �olah. Preučuje tudi uporabo raznih orodij oz.tehničnih sredstev pri poučevanju matematike.



Z. Magajna (1998): Formal and Informal Mathematical Methods in Work Settings. In:A. Watson (Ed.): Situated Cognition and the Learning of Mathematics, CMER �University of Oxford, Department of Educational Studies, 59-70.


1.3.1. Doma

Z. Magajna (1998): Tretja matematika. V: Občni zbor DMFA Slovenije, Dru�tvomatematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Ljubljana, 47.

1.3.2. Mednarodni

Z. Magajna, J. Monaghan (1998): Non-elementary Mathematics in a Work Setting.In: Proceedings of 22nd Conference of the International Group for the Psychology ofMathematical Education. Stellenbosch, 3, 231-238.



M. Cotič, Z. Magajna, A. �akelj (1998): Ne le hitrost, pomembna je tudi smer,odgovor Predmetne kurikularne komisije za matematiko na članek Zvonka Perata. �ol.razgl., 49, 8, 7.

G.Tom�ič, A. �akelj, D. Pagon, B. Kej�ar, Z. Magajna, M. Cotič, N. Vehovec, N.Ivanc Milo�evič, M. Dornik, A. Senegačnik (1998): Učni načrt za matematiko,predlog. Ministrstvo za �olstvo in �port, Urad za �olstvo, 76 str.


Z. Magajna (1998): Razmi�ljanja o pouku statistike. Stalno strokovno spopolnjevanjesrednje�olskih profesorjev matematike. Dru�tvo matematikov, fizikov in astronomov,Ljubljana.

Z. Magajna (1998): Matematično modeliranje. Matematična delavnica za nadarjene učence.Dru�tvo matematikov, fizikov in astronomov, Bled.

Z. Magajna (1998): Geometrija: videti ali vedeti. Stalno strokovno spopolnjevanjesrednje�olskih profesorjev matematike, Slovenske Konjice. DZS, Ljubljana.


107

M A G . M A J D AP L E S T E N J A K

vi�ja predavateljica za teorijo vzgoje inpred�olsko pedagogiko

Raziskovalno področje mag. Majde Plestenjak je razvoj in evalvacijavisoko�olskega programa izobra�evanja vzgojiteljev pred�olskihotrok.



1.3.2. Mednarodni

M. Cencič, M. Plestenjak (1998): Three years of the evaluation process of theprogramme for preschool teachers. In: M. Sardoč (Ed.): European Conference onEducational Research, Book of abstracts. University of Ljubljana, Faculty ofEducation, Educational Research Institute, Ljubljana, Slovenia, 86.


4.2. Urednik ali sourednik revije,knjige

M. Plestenjak, sourednica (1998): Pedago�ka obzorja. Univerza v Ljubljani,Pedago�ka fakulteta.


108

M A G . N A D A T U R N � E Kvi�ja predavateljica za metodiko uvajanje v

dru�beno okolje

Na raziskovalnem področju je mag. Nada Turn�ek vključena vraziskovalno-razvojni projekt Poročilo o človekovem razvoju, ki gavodi Organizacija zdru�enih narodov v sodelovanju z Uradom zamakroekonomske analize in razvoj. V okviru tega analizira ininterpretira podatke mednarodne raziskave vrednot in prepričanj,posebej tiste, ki zadevajo odnos do otrok ter vzgoje in izobra�evanja.

1. Znanstveno-raziskovalno delo


M. Han�ek, J. Javornik, P. Beltram, M. Kersnik Bergant, D. Radovan, J. Kond�a,M. Bevc, A. Kajzer, S. Kovačič, T. Kraigher, B. Mlakar, S. Mandič, J. Pečar, B.Ple�ec, N. Stropnik, M. �ircelj, J. �u�ter�ič, R. �u�tar�ič, B. Tavčar, N. Turn�ek, E.�nidar�ič (1998): Human development report: Slovenia 1998. Institute ofMacroeconomic Analysis and Development, Ljubljana, 35-39.



M. Bevc, S. Mandič, B. Malnar, N. Stropnik, N. Turn�ek, M. Han�ek (1998): Poročiloo človekovem razvoju: Slovenija 1998. Urad Republike Slovenije zamakroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, 14-19.


109

M A G . M A J A U M E Kvi�ja predavateljica za didaktiko dru�boslovja

Mag. Maja Umek preučuje uspe�nost posameznih metod in didaktičnihsistemov v okviru didaktike dru�boslovja s poudarkom na geografiji.Posebno pozornost posveča področju začetnega kartografskegaopismenjevanja.



1.3.2. Mednarodni

M. Umek (1998): What ideas do school children in first-grade and second-grade ofelementary school have about maps in Slovenia? In: M. Sardoč (Ed.): EuropeanConference on Educational Research, Book of abstracts. University of Ljubljana,Faculty of Education, Educational Research Institute, Ljubljana, 132.



M. Ko�ak, O. Jan�a Zorn, M. Umek (1998): Atlas za spoznavanje dru�be, 1. atlas.DZS, Ljubljana, 78 str.



M. Umek (1998): Učna priprava se spreminja z učiteljevo strokovno rastjo. Geogr.�oli, 7, 1, 13-17.


J. Bogataj, M. Budnar, O. Jan�a Zorn, T. Rener, M. Umek, M. Zabukovec, D. Kos(1998): Učni načrt za dru�bo, predlog. Ministrstvo za �olstvo in �port, Urad za �olstvo,33 str.


110

M A G . T A T J A N A V O N T Avi�ja predavateljica za teorijo vzgoje s

pred�olsko pedagogiko

Mag. Tatjana Vonta raziskuje na področju uvajanja na otrokeosredotočenih pristopov v vzgoji in izobra�evanju, razvijanjainstrumentov za evalvacijo in spremljanje razvoja otrok terocenjevanja kvalitete vzgojno-izobra�evalnega procesa za otroke odrojstva do desetega leta.



1.3.1. Doma

T. Vonta (1998): Vključevanje dru�in v �ivljenje vrtca. V: A. �erovnik (ur.):Dru�ina � �ola. Zbornik simpozija, Pedago�ki in�titut, Ljubljana, 110-122.



T. Vonta (1998): Kratka opredelitev programa Korak za korakom za vrtce. Educa, 7,4, 185-192.


111

P R E D A V A T E L J II N L E K T O R J I

Darinka Bole

Brina Je� Brezav�ček

Soča Fidler

Matja� Jaklin

Branka Potočnik

Ne�a Rojko

mag. Darinka �kerjanc

Mirjam �gavec


112

D A R I N K A B O L Epredavateljica za glasbeni praktikum in

vokalnoinstrumentalni pouk

Temeljna usmeritev raziskovalnega dela Darinke Bole je iskanje inrazvijanje didaktičnih pristopov in metod dela v glasbeni vzgoji sposebnim poudarkom na razvijanju pozitivnega odnosa do glasbe inmo�nosti duhovne rasti posameznika ob glasbi.


D. Bole (1998): Musician and Listener, Serving the Future of Music. 7th InternationalCongress Musicosophia. Sankt Peter, Freiburg, Nemčija.

B R I N A J E � B R E Z A V � Č E Kpredavateljica za vokalno instrumentalni

pouk

Brina Je� Brezav�ek deluje prvestveno na umetni�kem področju.Sklada dela za različne zasedbe, od solističnih, komornih,ansambelskih do orkestrskih ter elektroakusičnih. Izvedbe njenih delso v Sloveniji v okviru nacionalnih institucij, predvsem FestivalaLjubljana. Poleg tega so njene skladbe izvajali tudi v Nemčiji, Francijiin Italiji.Na pedago�kem področju se ukvarja s praktičnim presku�anjemuvajanja neposredne glasbene ustvarjalnosti pri pouku �tudentov, pričemer je njihova dodatna glasbena izobrazba poseben parameterraziskav.


2.3. Javna izvedba ali predstavitev umetni�kega dela na pomembnih predstavitvahnacionalnega pomena

B. Je� Brezav�ček, skladateljica (1998): Perfume Composition za violo solo. Nočslovenskih skladateljev, Dru�tvo slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija,Ljubljana.

B. Je� Brezav�ček, skladateljica (1998): avtorska scenska glasba za dokumentarnitelevizijski film Aulofonia domestica (avtorica Alenka Auersperger). RTV Slovenija,Dokumentarni program, Ljubljana.


B. Je� Brezav�ček, skladateljica (1998): In z vsakim trenutkom tonemo v večnosti.Prva izvedba. Muzina, Dru�tvo za novo glasbo, Rdeča dvorana Mestne hi�e,Ljubljana.

B. Je� Brezav�ček, skladateljica (1998): Wassermann (Povodni mo�, F. Pre�eren),kantata za me�ani zbor in tolkala. Prva izvedba. Klangnetze, Musika femina,München, Nemčija.


113



B. Je� Brezav�ček (1998): Otroci se vrtijo (F. Bevk) za otro�ki zbor in klavir: note.Glasba v �oli, IV, 3-4, notna priloga.

B. Je� Brezav�ček (1998): Mamici (Nina �u�tar�ič) za otro�ki zbor in zvončke: note.Glasba v �oli, IV, 3-4, notna priloga.

B. Je� Brezav�ček (1998): Poljub (Niko Grafenauer) za triglasni mladinski zbor: note.Glasba v �oli, IV, 3-4, notna priloga.

B. Je� Brezav�ček (1998): Tri grajske minijature: Poco libero za oboo in mandolino(oz. kitaro ali harfo), Con nostalgia za violino in klavir, Deciso, ritmico za klavir (oz.čembalo): note. Glasba v �oli, IV, 3-4, notna priloga.


B. Je� Brezav�ček (1998): Kako sli�i �ensko uho. O jubilejnem festivalu Musicefemine v Münchnu. Delo, 8, 246.

S O Č A F I D L E Rlektorica za angle�ki jezik

Področje raziskovalnega dela Soče Fidler je didaktična obdelavaknji�evnih besedil in oblikovanje ter izpopolnjevanje kriterijev zaocenjevanje maturitetnih pisnih sestavkov iz angle�kega jezika.Preučuje tudi izpra�evalčevo vlogo pri ugotavljanju jezikovnihsposobnosti iz angle�kega jezika.



S. Benulič, S. Fidler, M. Grosman, V. Rot Gabrovec, C. Sokolov (1998): Izpra�evalecna maturi iz angle�kega jezika. V: M. Grosman (ur.): Jezikovne zmo�nosti za maturoiz angle�čine. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana, 75-81.


S. Fidler (1998): William Shakespeare: Introduction and Sonnet 130. V: Poezija primaturi iz angle�kega jezika. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana, 1-8.

S.Fidler (1998): Emily Dickinson: How happy is the little Stone. V: Poezija pri maturiiz angle�kega jezika. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana, 17-27.


Soča Fidler (1998): William Shakespeare: Introduction and Sonnet 130. Seminar: Pripravaučiteljev na maturo 1999 � Poezija pri maturi iz angle�kega jezika. Zavod RS za �olstvo,Ljubljana.


114

Soča Fidler (1998): Emily Dickinson: How happy is the little Stone. Seminar: Pripravaučiteljev na maturo 1999 � Poezija pri maturi iz angle�kega jezik. Zavod RS za �olstvo,Ljubljana.

Soča Fidler (1998): Assessment of the Matura Writing Paper. Delavnica na simpozijuExploring TEA in the Language Classroom, Dunaj, Avstrija.

M A T J A � J A K L I Npredavatelj za proizvodno-tehnolo�ki

praktikum in praktikum gledali�ke in filmskekulture

Matja� Jaklin preučuje vpliv vključevanja didaktičnih pripomočkov napoučevanje tehnične vzgoje.



M. Jaklin (1998): Vključitev tehnične vzgoje v vzgojno delo v vrtcu. V: J. Ferbar(ur.): Seminar Ustvarjalnost in mentorstvo. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta,Ljubljana, 77-78.


115

B R A N K A P O T O Č N I Kpredavateljica ve�čin za vokalno-

instrumentalni pouk in zbor z osnovamizborovodstva

Na umetni�kem področju deluje Branka Potočnik kot dirigentka inpevka v različnih pevskih zasedbah, ki izvajajo glasbo odsrednjeve�kega korala do skladb sodobnih avtorjev. Področje njenegaraziskovalnega dela je celostna vzgoja zborovskega pevca, spoudarkom na tehniki petja.



B. Potočnik, dirigentka (1998): Komorni zbor De profundis. Avtorski večerskladatelja Damijana Močnika. Cankarjev dom, Ljubljana.

B. Potočnik, dirigentka (1998): Komorni zbor De profundis. Koncert del skladateljev:F. B. Mendelssohn, J. G. Rheinberger, E. F. Richter, J. Brahms, K. Nystedt, T.Kverno, M. Kogoj, D. Močnik, L. Bardos, E. Aguiar, W. Mathias, J. Berkey, K. Shaw,S. Asmussen / B. Halberg. Kapela Lo�kega gradu, �upnijska cerkev, Lesce.

B. Potočnik, dirigentka (1998): Komorni zbor De profundis. Koncert (Teden mladih1998) del skladateljev: T. Kverno, M. Strmčnik, G. Verdi, C. Monteverdi, L. Lebič, A.Čopi, G. in J. Gershwin / C. Clapham, H. Arlen / G. Turner. �upnijska cerkev sv.Kancijana in tovari�ev, Kranj.

B. Potočnik, dirigentka (1998): Komorni zbor De profundis. Koncert ( Koncertni cikelkomornih zborov in vokalnih skupin) del skladateljev: C. Monteverdi, T. Thomkins, JBrahms, G. Verdi, B. Britten, T. Kverno, J. Berkey, G. in J. Gershwin / C. Clapham, J.Kosma / A. Carter, H. Arlen / G. Turner, A. Čopi, D. Močnik. Zavod sv. Stanislava,Ljubljana.

B. Potočnik, dirigentka (1998): Komorni zbor De profundis. Koncert ( Stra�i�kikulturni teden 1998 ) del skladateljev: K. Shaw, E. Aguiar, G. Verdi, T. Kverno, M.Kogoj, U. Vrabec, A. Čopi, T. Habe, M. Tomc, L. Lebič, J. Gregorc, D. Močnik, P.Merku. �martinski dom, Kranj.

B. Potočnik, dirigentka in producentka (1998): Kvintet Drumlca. Izdaja CD plo�če:Slovenske ljudske pesmi in kolednice. Samozalo�ba.

B. Potočnik, dirigentka (1998): Komorni zbor De profundis. Koncert XIV.Mednarodni kongres estetike, izvedba del skladateljev: C. Monteverdi, F. B.Mendelssohn, J. Brahms, G. Verdi, D. Močnik, T. Kverno, E. Aguiar, L. Lebič, A.Čopi, T. Habe, G. in J. Gershwin / C. Clapham, J. Kosma / A. Carter, C. Porter / D.Blackwell, H. Arlen / G. Turner. Franči�kanska cerkev, Ljubljana.

2.4. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetni�kega dela na mednarodni ravni

B. Potočnik, dirigentka (1998): Komorni zbor De profundis. Koncert del skladateljev:C. Monteverdi, F. B. Mendelssohn, G. Verdi, M. Kogoj, L. Lebič, T. Kverno, L.Bardos, G. Ligeti, J. Je�, T. Habe, D. Močnik, A. Čopi, M. Tomc, P. Merku, G. in J.


116

Gershwin / C. Clapham, Arlen / G. Turner. Pfarrkirche St. Johannes der Taeufer,Moenchberg , Nemčija.

B. Potočnik, dirigentka (1998): Komorni zbor De profundis. Koncert (InternationaleMusikwochen ) del skladateljev: K. Nystedt, F. B. Mendelssohn, J. Brahms, M. Kogoj,J. Berkey, D. Močnik, L. Lebič, T. Kverno, L. Bardos, J. Je�, T. Habe, A. Čopi, G. inJ. Gershwin / C. Clapham, Arlen / G. Turner, J. Kosma / A. Carter, C. Porter / D.Blackwell. Stiftkirche, Millstatt, Avstrija.

2.5. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetni�kega dela, ki ga stroka opredeljuje kotvrhunski dose�ek nacionalnega pomena

B. Potočnik, dirigentka in producentka (1998): Komorni zbor De profundis. Izdaja CDplo�če: Slovenske ljudske pesmi. Samozalo�ba.

2.6. Javna izvedba, objava ali predstavitev umetni�kega dela, ki ga stroka opredeljuje kotvrhunski dose�ek v mednarodnem prostoru

B. Potočnik, dirigentka (1998): Komorni zbor De profundis. Mednarodno tekmovanje( Internationaler Chorwettbewerb 1998 ), izvedba del skladateljev v obveznem inprostem programu: C. Monteverdi, G. Verdi, L. Bardos, L. Lebič, G. Ligety, J. Je�, A.Čopi, P. Merku; dose�eno 3. mesto. Buergcentrum Elsenfeld, Miltenberg, Nemčija.



B. Potočnik, sourednica (1998): Notna mapa za �olske zbore; 1, 2- 4, Astrum, Tr�ič.


B. Oblak, M. Ajtnik, I. Vrbančič, M. Slosar, L. Černuta, S. Čibej, B. Potočnik: Učninačrt za glasbeno vzgojo, predlog. Ministrstvo za �olstvo in �port, Urad za �olstvo, 45str.


B. Potočnik (1998): Individualen pristop k zborovskemu pevcu. Srečanje �tudijske skupineza področje glasbe � mladinski zbori. Zavod RS za �olstvo, Kranj.

B. Potočnik (1998): Delo s pevskim zborom. Glasba v prvem triletju, seminar. Zavod RS za�olstvo, Dravograd, Murska Sobota.

B. Potočnik (1998): Ljudska pesem. Individualen pristop k zborovskemu pevcu. Zborovska�ola. Zavod za �olstvo, Celje.

B. Potočnik (1998): Vzgoja pevskega glasu in Otro�ka ljudska pesem. Ob petju soustvarja�.Zavod RS za �olstvo, Celje.

B. Potočnik (1998): Vokalna tehnika. Republi�ki seminar za zborovodje odraslih pevskihzborov. Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Ljubljana.


117

N E � A R O J K Opredavateljica za angle�ki jezik

Področje raziskovalnega dela Ne�e Rojko je preučevanje angle�kihjezikovnih zakonitosti, zlasti značilnosti jezika stroke s področjaizobra�evanja.



N. Rojko (1998): �kotska izku�nja, The Scottish Experience. V: C. Razdev�ek Pučko(ur.), M. Peček Čuk (ur.): Evropski trendi v izobra�evanju razrednih učiteljev,European trends in primary school teacher education, zbornik, prispevki k projektuTempus Respect, Collection of papers. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta,Ljubljana,145-147.



N. Rojko, lektor (1998): Socialna pedagogika. Zdru�enje za socialno pedagogiko,Slovenska nacionalna sekcija FICE, Ljubljana.


N. Rojko, prevod (1998): N. Landa: Do�ivljanje in razumevanje elementov: voda,ogenj, zrak & zemlja. Didakta, Radovljica, 96 str.

N. Rojko, prevod (1998): J. Bluestein: Kako otroku postaviti meje in poskrbeti tudizase! In�titut za razvijanje osebne kakovosti, 194 str.

N. Rojko, prevod (1998): J. Cornell, M. Deranja: Potovanje v srce narave: vodenoraziskovanje, namenjeno zlasti mladostnikom. Zbirka Dru�inska knji�nica, Mohorjevadru�ba, Celje, 144 str.

N. Rojko, prevod (1998): J. Cornell: Veselimo se z naravo: naravoslovne dejavnosti zavse starosti. Zbirka Dru�inska knji�nica, Mohorjeva dru�ba, Celje, 160 str.


N. Rojko, sodelavka (1998): Restructuring Primary Teacher's Study Programme, JEPTempus Respect. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, University of Helsinki, Facultyof Education, University Strathclyde, Faculty of Education, Glasgow.


118

M A G . D A R I N K A � K E R J A N Cpredavateljica za metodiko glasbene vzgoje in

glasbeni praktikum

Na raziskovalnem področju mag. Darinka �kerjanc preučuje razvoj inpomen didaktike glasbeno vzgoje za pred�olsko in razredno stopnjoizobra�evanja. V tem okviru posveča posebno pozornost mednarodniprimerjavi in razvijanju ter evalvaciji novih učnih načrtov za področjeglasbe.



1.3.1. Doma

D. �kerjanc (1998): Glasba v visoko�olskem programu pred�olske vzgoje naPedago�ki fakulteti v Ljubljani. Glasbeni forum 1998, Vpliv kurikularne prenove naglasbeni pouk in na odnos do glasbe, Zbornik posveta, Roga�ka Slatina. Zavod RSlovenije za �olstvo, Ljubljana, 71-74.



D. �kerjanc (1998): Stali�ča učiteljev do učnega načrta za glasbo na razrednem pouku.Glasba v �oli, 4, 1-2, 37-42.



D. �kerjanc, urednik in zbiratelj gradiva (1998): M. Voglar: Glasbene igre-bibarije.Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta.


119

M I R J A M � G A V E C predavateljica za vokalno-instrumentalni pouk

Področje raziskovalnega dela Mirjam �gavec je preučevanja delaskladatelja Pavla �ivica. Razvija tako informativno kot tudipoglobljeno refleksivno raven pisanja o glasbi in je uveljavljena kotocenjevalka koncertov in zgo�čenk.Za poročanje posku�a izbirati najbolj aktualne teme in zanimivosti spodročja klasične, rock, jazz in etno glasbe.



1.3.1. Doma

M. �gavec (1998): Kdo je Pavel �ivic? Veliki portret skladatelja Pavla �ivica. RadioSlovenija, III. program, 16. 2. 1998



M. �gavec (1998): Podobe notacij. Glasba za oči ali profesor Baltazar i�če sponzorja.Jutranjik, 4, 19.

M. �gavec (1998): Tolkala, ki ljubijo srednjo Evropo. Pogovor z ameri�ko tolkalistkoAmy Lynn Barber. Jutranjik, 11, 19.


M. �gavec (1998): Gidon Kremer: Le Cinema. Jutranjik, 4, 19.

M. �gavec (1998): Mormonski tabernakeljski zbor: Jesu, Joy of Man desiring.Jutranjik, 11, 19.

M. �gavec (1998): Druga godba. Jutranjik, 11, 19.

M. �gavec (1998): Prokofjev: klavirska glasba. Jutranjik, 18, 19.

M. �gavec (1998): Grdi, umazani, zli. Jutranjik, 18, 19.

M. �gavec (1998): Jani Kovačič: Povabilo na bluz. Jutranjik, 25, 19.

M. �gavec (1998): Italijanski koncerti za oboo. Jutranjik, 25, 19.

M. �gavec (1998): Mi�a Maiski. Vikend magazin. Delo, 302, 32.

M. �gavec (1998): Alfred �nitke. Vikend magazin. Delo, 303, 30.

M. �gavec (1998): Hildegard von Bingen. Vikend magazin, Delo, 304, 29.

M. �gavec (1998): �tiri recenzije koncerta zelenega abonmaja, informativna oddaja.Radio Slovenija.


120


M. �gavec (1998): �el je popotnik skozi vzporedni svet, Kolokvij na temo Ob 90. letniciskladatelja Pavla �ivica. Mednarodni festival sodobne komorne glasbe, Radenci.


121

A S I S T E N T I

mag. Claudio Battelli

mag. Milena Bla�ič

mag. Mara Cotič

mag. Tatjana Devjak

Hedvika Dermol Hvala

mag. Tatjana Devjak

Ana Gostinčar Blagotin�ek

Janez Jam�ek

mag. Janez Jerman

mag. Mojca Juri�evič

dr. Marija Kavkler

dr. Verena Koch

Mitja Krajnčan

dr. Metka Kralj

mag. Franc Krpač

mag. Mojca Lipec Stopar

Danica Mati

mag. Vida Medved Udovič

Irena Nančovska

mag. Marjanca Pergar Ku�čer

mag. Alenka Polak

Jana Rapu� Pavel

mag. Barbara Sicherl Kafol

mag. Darja Skribe Dimec

Vesna �temberger

mag. Tonka Tacol

mag. Beatriz G. Tom�ič Čerkez

mag. Milena Valenčič Zuljan

mag. Boris Zgrablić


122

M A G . C L A U D I OB A T T E L L I

asistent za didaktiko naravoslovja �biolo�ke vsebine

Raziskovalno delo mag. Claudia Battellija je osredotočeno kpreučevanju morske makrobento�ke algne flore in vegetacije obalnegamorja Slovenije. Zasleduje spremembe morske bento�ke vegetacije vdalj�em časovnem obdobju in s tem neposredno prispeva kpreučevanju biodiverzitete obalnega morja Slovenije.




C. Battelli, I. H. Tan (1998): Ulva scandinavica bliding, (Chlorophyta), A new speciesfor the Adriatic Sea. Ann. Ser. Hist. Nat., 8, 13, 121-124.


4.2. Urednik, sourednik revije, knjige

C. Battelli, sourednik (1998): Falco. Ornitolo�ko dru�tvo "Ixobrychus", Koper.


C. Battelli (1998): Zvezdasta anadiomena (Anadyomene stellata). Proteus, 61, 2, 72-76.

C. Battelli (1998): Pecljate pahljačke in halimede ni te�ko prepoznati, Spoznavajmomorsko floro Slovenije. Proteus, 61, 6, 248-251.


C. Battelli, zunanji sodelavec (1998): INTERREG II: Studio della produttività primaria edella produzione secondaria delle strutture artificiali poste in prossimità del dosso di S.Croce, Golfo di Trieste, Alto Adriatico, Proučevanje primarne in sekundarne produkcije naumetnih strukturah postavljenih pri S. Croce, Tr�a�ki zaliv, Severni jadran. Università diTrieste, Dipartimento di biologia, Trst, Italija.

C. Battelli, član delovne skupine za obalne in morske ekosisteme (1998): Nacionalniprogram varstva narave in strategije izvajanja Konvencije o biolo�ki raznovrstnosti, Morskobiolo�ka postaja, Piran.


123

M A G . M I L E N A B L A � I Ćasistentka za didaktiko knji�evnosti

Mag. Milena Bla�ić se raziskovalno posveča ustvarjalnemu pisanjuosnovno�olskih otrok.



M. Bla�ić (1998): �olska ura z Grafenauerjem �Ustvarjalno pisanje kot metodaustvarjalnega branja literarnega besedila. V: S. Novljan (ur.), M. Grosman (ur.):Branje � skrb vseh. Bralno dru�tvo Slovenije, 73-90.



M. Bla�ić (1998): Ustvarjalno pisanje kot metoda ustvarjalnega branja literarnegabesedila. V: Zbornik Bralna značka dodatek. Zveza prijateljev mladine Slovenije,Ljubljana, 29 str.



M. Bla�ić (1998): Ustvarjalno pisanje kot metoda ustvarjalnega branja literarnegabesedila. Slov. �oli, 3, 4, 26-36.


M. Bla�ić (1998): �agar France, Knjige imajo svojo usodo: pogovor s profesorjemFrancetom �agarjem. Slov. �oli, 3, 3, 1-6.

M. Bla�ić, V. Fi�er (1998): Valerija. Jezikovne vadnice niso več stra�ljiva pu�čoba.Delo, 40, 209, 19.


124

M A G . A L E N K A C E M I Časistentka za motopedagogiko in metodiko

gibalno �portne vzgoje

Mag. Alenka Cemič raziskuje na področju gibalnega razvojapred�olskih otrok.



1.3.1. Doma

A. Cemič (1998): Trije pedagogi v bodočem 1. razredu osnovne �ole. V: A. Rot(ur.), B. �kof (ur.), M. Kovač (ur.), M. Rogelj (ur.): �portna vzgoja v luči novihmo�nosti in zahtev, zbornik referatov. Zveza dru�tev �portnih pedagogov Slovenije,Ljubljana, 43-45.

1.3.2. Mednarodni

A. Cemič (1998): The correlation between mobility efficiency of five-and-a-half yearold children and scholastic success in the first grade of elementary school. In: M.Pavlovič (Ed.): III. International symposium Sport of the Young, Proceedings, Bled.University of Ljubljana, Faculty of Sport, Ljubljana, 89-93.

M A G . M A R A C O T I Časistentka za didaktiko matematike in

matematiko za razredni pouk

Mag. Mara Cotič raziskovalno deluje na področju uvajanja obdelavepodatkov (statistike, kombinatorike in verjetnosti) v poukosnovno�olske matematike. Pri didaktiki matematike razvijadidaktične modele poučevanja in učenja matematike na razrednistopnji osnovne �ole.



M. Cotič, T. Hodnik, V. Manfreda, S. Mutić, L. �toka (1998): Prvo srečanje zgeometrijo, Delovni zvezek. DZS, Ljubljana, 71 str.

M. Cotič, T. Hodnik, V. Manfreda, S. Mutić (1998): Prvo srečanje z geometrijo,Priročnik. DZS, Ljubljana, 28 str.


125

4. Strokovni članek


M. Cotič, Z. Magajna, A. �akelj (1998): Ne le hitrost, pomembna je tudi smer:odgovor Predmetne kurikularne komisije za matematiko na članek Zvonka Perata. �ol.razgl., 49, 8, 7.

G. Tom�ič, A. �akelj, D. Pagon, B. Kej�ar, Z. Magajna, M. Cotič, N. Vehovec, N.Ivanc Milo�evič, M. Dornik, A. Senegačnik (1998): Učni načrt za matematiko,predlog. Ministrstvo za �olstvo in �port, Urad za �olstvo, 76 str.

M A G . T A T J A N A D E V J A Kasistentka za teorijo vzgoje

O�je področje raziskovalnega dela mag. Tatjane Devjak jepreučevanje vpra�anj in modelov poučevanja dr�avljanske in moralnevzgoje v osnovni in srednji �oli v svetu in pri nas.



M. Milharčič Hladnik, M. Peček Čuk, T. Devjak (1998): Etika in dru�ba, učbenik za7. razred osnovne �ole. DZS, Ljubljana.


T. Devjak (1998): Etična in dr�avljanska vzgoja v osnovni �oli. Pedogo�ko andrago�kidnevi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana.

T. Devjak (1998): Dana�nja dru�ba in vloga medijev v njej. �tudijska skupina za etiko indru�bo. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana.

T. Devjak (1998): Uporaba učbenika za Etiko in dru�bo v 7. razredu. �tudijska skupina zaetiko in dru�bo. Zavod RS za �olstvo, Dravograd.


126

ANA GOSTINČARB L A G O T I N � E K

asistentka za fiziko

Področje raziskovalnega dela Ane Gostinčar Blagotin�ek so tekočikristali. Preučuje vpliv zunanjega električnega polja na urejenosttekoče-kristalne plasti.



A. Gostinčar Blagotin�ek, članica uredni�kega odbora (1998): Naravosl. solnica.Modrijan, Ljubljana.


A. Gostinčar Blagotin�ek (1998): Kako dobro pozna� pojave? Naravosl. solnica, 2, 3,28-29.

A. Gostinčar Blagotin�ek (1998): Razlaga k posterju Na�e osončje. Naravosl. solnica,3, 1, 32-33.

J A N E Z J A M � E Kasistent za elektrotehniko

Področje raziskovalnega dela Janeza Jam�ka je kibernetika v medicinis poudarkom na preučevanju biomedicinskih signalov.



1.3.1. Doma

J. Jam�ek, A. Stefanovska (1998): Selektivna diskretna Fourierova analiza. V: B.Zajc (ur.): 7. Elektrotehni�ka in računalni�ka konferenca ERK 1998, Zbornik,Portoro�. Slovenska sekcija IEEE, Ljubljana, 339-342.


127

M A G . J A N E Z J E R M A Nasistent za metodologijo raziskovanja

Raziskovalno delo mag. Janeza Jermana je usmerjeno v preučevanjemetrijskih karakteristik normativnih in kriterijskih testov in vrazvijanje računalni�kih programov za analizo testnih nalog. Kotmetodolog in statistik sodeluje v raziskavah s področja psihologije,defektologije, genetike, ortopedije in drugih znanstvenih vej.



1.3.2. Mednarodni


N. Logar, N. Velikonja, D. Flisar, J. Kobal, J. Jerman, B. Peterlin (1998): Indicationfor Meiotic Drive in Huntington's Disease. Europen Journal of Human Genetics, 6,Supplement 1, 30th Annual Meeting of the European Society of Human Genetics,Abstracts, 106.

N. Velikonja, N. Logar, J. Zidar, I. Medica, J. Jerman, B. Peterlin (1998):Segregation Distortion of Myotonic Dystrophy Alleles in Slovene Population.Europen Journal of Human Genetics, 6, Supplement 1, 30th Annual Meeting of theEuropean Society of Human Genetics, Abstracts, 107.



J. Jerman (1998): Analiza napačnih odgovorov z računalni�kim paketom SPSS+/PC zateste z nalogami večstranske izbire: več napačnih in eden pravilen. Sodob. pedagog.,49, 4, 433-439.


E. Novljan, D. Jelenc, J. Jerman (1998): Stali�ča osnovno�olcev do vrstnikov ste�avami v razvoju. Defektol. slov., 6, 1, 7-21.

J. Jerman (1998): Znanje iz osnov računanja pri �tudentih prvega letnika defektologijein sociologije. Defektol. slov., 6, 3, 7-19.


128

M A G . M O J C A J U R I � E V I Časistentka za pedago�ko psihologijo

Osrednje področje raziskovalnega dela mag. Mojce Juri�evič jepreučevanje dejavnikov samopodobe �olskega otroka in profesionalnirazvoj učiteljev.



1.3.2. Mednarodni

M. Juri�evič (1998): Between ages two to twelve: the decline of the self-conceptduring school years as a developmental process. In: M. Sardoč (Ed.): EuropeanConference on Educational Research, Book of abstracts. University of Ljubljana,Faculty of Education, Educational Research Institute, Ljubljana, 24.

M. Juri�evič (1998): Between ages ten to twelve: The decline of the self-conceptduring school years as a development process, 19.Http://gps.leeds.ac.uk/cgibin/ucs/brs_engine_v1.


M. Juri�evič, sodelavka (1998): Restructuring Primary Teacher's Study Programme, JEPTempus Respect. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, University of Helsinki, Facultyof Education, University Strathclyde, Faculty of Education, Glasgow.


129

D R . M A R I J A K A V K L E Rasistentka za specialno didaktiko in metodiko

dela z osebami z motnjamiv razvoju

Področje raziskovalnega dela dr. Marije Kavkler je ocenjevanjematematičnih dose�kov pred�olskih otrok, preučevanje splo�nih inspecifičnih učnih te�av pri matematiki, ocenjevanje aritmetičnegaproceduralnega in deklarativnega znanja, uvajanje metod realističnematematike v redne osnovne �ole in integracija otrok s posebnimivzgojno izobra�evalnimi potrebami.



1.3.2. Mednarodni

M. Kavkler, M. Lipec Stopar (1998): Basic arithmetical knowledge and strategies of6 - 11 year old children. In: M. Mejov�ek (Ed.): Rehabilitation and inclusion, 5thScientific Conference of Faculty of Special Education and Rehabilitation,Proceedings. University of Zagreb, Faculty of Special Education and Rehabilitation,Zagreb, Hrva�ka, 273-280.

C. Aubrey, S. Tancig, L. Magajna, M. Kavkler (1998): Getting it right from thestart? The influence of early school entry on later achievement in mathematics. In:Early childhood education: new challenges, new teachers, Abstracts. EECERA,University of Santiago, Santiago de Compostela , �panija, 23.

C. Aubrey, S. Tancig, L. Magajna, M. Kavkler (1998): The development ofnumeracy in England and Slovenia. In: M. Sardoč (Ed.): European Conference onEducational Research, University of Ljubljana, Faculty of Education. Book ofabstracts. University of Ljubljana, Faculty of Education, Educational ResearchInstitute, Ljubljana, Slovenia, 150.


C. Aubrey, S. Tancig, L. Magajna, M. Kavkler (1998): Mathematics lessons fromabroad. Scientia paedagogica experimentalis, 35, 1, 209-222.


M. Kavkler (1998): Dobra naravoslovna poučevalna praksa za integrirane otroke sposebnimi vzgojno-izobra�evalnimi potrebami. Pedago�. obz., 13, 5-6, 223--229.



M. Kavkler, E. Novljan, T. Uran (1998): Učimo se računati 1. DZS, Ljubljana, 133str.

M. Kavkler, E. Novljan (1998): Vaje za prvo�olca. DZS, Ljubljana, 34 str.


130



M. Kavkler (1998): Defektolog v osnovni �oli. Na� zbornik, 31, 6, 5-6.


M. Kavkler (1998): Pomoč se splača: otroci z učnimi te�avami. Delo , 40, 141, 35.

M. Kavkler (1998): Dileme pri spreminjanju učnega načrta matematike za osnovno�olo: v Angliji in pri nas. �ol. razgl., 49, 3, 4.

M. Kavkler (1998): Naj učne te�ave ne bodo tudi �ivljenjske te�ave: veliko otrok ssplo�nimi in posebnimi učnimi te�avami tudi v prihodnje ne bo imelo dovolj ustreznepomoči. �ol. razgl., 49, 10, 6.


M. Kavkler (1998): Education of Children with Learning Difficulties in Mathematics inSlovenia. Christ Church University College, Canterbury, Anglija.


M. Kavkler, sodelavka (1998): Sodobne psiholo�ke koncepcije učenja in znanja in pomenza poučevanje: interaktivni pristop. Pedago�ki in�titut, Ljubljana, Ministrstvo za znanost intehnologijo.

M. Kavkler, nosilka slovenskega dela programa (1998): The Application of CognitiveStrategy Instruction to Mathematics. Christ Church University College, Canterbury, Anglija.

M. Kavkler. sodelavka (1998): Razvijanje aritmetičnih strategij pri otrocih s posebnimivzgojno izobra�evalnimi potrebami po individualiziranem programu in s prilagojenimizvajanjem izobra�evalnega procesa � kognitivni pristop. Evropska �tudija, University ofUtrecht, Nizozemska.


131

D R . V E R E N A K O C Hasistentka za prehrano

Področje raziskovalnega dela dr. Verene Koch je preučevanjeprehrane in prehrambenih navad prebivalcev Slovenije z vidikavarovanja zdravja. Poleg tega razvija in uvaja nove metodepoučevanja pri gospodinjskem izobra�evanju.



V. Koch, prevajalka (1998): C. Fitzsimons: O hrani, �olska enciklopedija. Tehni�kazalo�ba Slovenije, Ljubljana, 128 str.


V. Koch (1998): Področje prehrane v devetletki. Dietetikus, 3, 4, 3.

V. Koch (1998): Kuharske tehnike. V: O. Debelič (ur.): Ta dobra zdrava hrana, 650izbranih jedi za dolgo �ivljenje. Kmečki glas, 9-13.

V. Koch (1998): Shranjevanje �ivil v gospodinjstvu. V: O. Debelič (ur.): Ta dobrazdrava hrana: 650 izbranih jedi za dolgo �ivljenje. Kmečki glas, 279-296.


M. Lap Drozg, I. Simčič, V. Koch, P. Ore�ič, I. Fijav� (1998): Učni načrt zagospodinjstvo, predlog. Ministrstvo za �olstvo in �port, Urad za �olstvo, 59 str.

M. Lap Drozg, I. Simčič, V. Koch, P. Ore�ič, I. Fijav� (1998): Učni načrt za sodobnopripravo hrane, predlog. Ministrstvo za �olstvo in �port, Urad za �olstvo, 9 str.

M. Lap Drozg, I. Simčič, V. Koch, P. Ore�ič, I. Fijav� (1998): Učni načrt za načineprehranjevanja. Ministrstvo za �olstvo in �port, Urad za �olstvo, 9 str.


V. Koch, član uredni�kega odbora (1998): Bilten. Dru�tvo strokovnih in predmetnihučiteljev gospodinjstva Slovenije, Ljubljana.


V. Koch, sodelavka (1998): Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije kotizhodi�če za varovanje zdravja. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, Ministrstvo zaznanost in tehnologijo, Ministrstvo za zdravstvo.

V. Koch, sodelavka (1998): Klasifikacija slovenskih medov. Univerza v Ljubljani,Pedago�ka fakulteta, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano.


132

M I T J A K R A J N Č A Nasistent za metodiko socialno pedago�kega

dela

Polje raziskovalnega dela Mitje Krajnčana je delo v vzgojnih zavodih,stanovanjskih skupinah, metodika socialnopedago�kega dela vrazličnih ustanovah in do�ivljajska pedagogika.




M. Krajnčan (1998): Metodično spremljanje praktikantov socialne pedagogike vvzgojnih zavodih. Soc. pedagog., 2, 1, 79-93.



M. Krajnčan, član uredni�kega odbora (1998): Bilten. Dru�tvo za do�ivljajskopedagogiko Slovenije, Ljubljana.

M. Krajnčan, član uredni�kega sveta (1998): Zeitschrift für Erlebnispädagogik. Institutfür Erlebnispädagogik, Lüneburg, Nemčija.


133

D R . M E T K A K R A L Jasistentka za naravoslovje

Dr. Metka Kralj raziskuje ultrastrukture celice in spremembe, ki jih nanivoju ultrastrukture povzročajo procesi odmiranja. Na področjuizobra�evanja se ukvarja z razvojem poučevanja naravoslovja vosnovni �oli in vključevanjem računalnika v pouk naravoslovja.



1.3.2. Mednarodni

M. Kralj, N. Pipan (1998): Induction of apoptosis by accumulation of membranes inthe extracellular space. In: Life sciences conference 1998, Proceedings, GozdMartuljek. Slovenian Physiological Society, Ljubljana, 112.



M. Kralj, N. Pipan (1998): Accumulation of membranes and photoreceptordegeneration in mouse retina. Folia Morphol., 57, 4, 331-342.



M. Kralj, V. Ku�tor, D. Krnel, B. Bajd (1998): �ivim z naravo. 1, Pojdimo v gozd,spoznavanje narave za 4. razred osnovne �ole. Modrijan, Ljubljana, 117 str.


M. Kralj, prevajalka (1998): C. Forne: Na polju in na vrtu. Tehni�ka zalo�baSlovenije, Ljubljana, 181 str.

M. Kralj, prevajalka (1998): P. A. Baeuerle, N. Landa: V svetu celice in genov, �olskaenciklopedija. Tehni�ka zalo�ba Slovenije, Ljubljana, 161 str.



J. Ferbar, I. Vodopivec, S. A. Gla�ar, A. Velikonja, M. Kralj, M. Novak, I. Hostnik,D. Cvetre�nik (1998): Učni načrt za naravoslovje in tehnika, predlog. Ministrstvo za�olstvo in �port, Urad za �olstvo, Ljubljana, 59 str.

D. Mati, M. Kralj, D. Krnel (1998): Kaj prinesejo �tudentje v vrtec. V: J. Ferbar (ur.):Ustvarjalnost in mentorstvo. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, 79-80.


134

M A G . F R A N C K R P A Časistent za didaktiko �portne vzgoje

Mag. Franc Krpač raziskuje na področju �portne didaktike. O�japodročja raziskovanja so pedago�ka ravnanja učiteljev pri �portnivzgoji, aktivni odmor in minuta za zdravje ter izletni�tvo, pohodni�tvoin gorni�tvo.



1.3.1. Doma

F. Krpač (1998): Sodelovanje razrednih učiteljev in �portnih pedagogov. V: A. Rot(ur.), B. �kof (ur.), M. Kovač (ur.), M. Rogelj (ur.) : �portna vzgoja v luči novihmo�nosti in zahtev, zbornik referatov. Zveza dru�tev �portnih pedagogov Slovenije,Ljubljana, 58-62.

F. Krpač, K. Petrovčič (1998): Sodelovanje razrednih učiteljev in �portnihpedagogov v �portnih oddelkih. V: A. Rot (ur.), B. �kof (ur.), M. Kovač (ur.), M.Rogelj (ur.) : �portna vzgoja v luči novih mo�nosti in zahtev, zbornik referatov.Zveza dru�tev �portnih pedagogov Slovenije, Ljubljana, 63-67.

1.3.2. Mednarodni

F. Krpač (1998): Realization of the recreation break at the class level of primaryschool. Comparison of male and female pupils� opinions from lower classes ofelementary school about pedagogical behaviour of their teachers at physicaleducation lessons. In: M. Pavlovič (Ed.): III. International Symposium Sport of theYoung, Proceedings, Bled. University of Ljubljana, Faculty of Sport, Ljubljana, 131-135, 136-143.



F. Krpač (1998): Vodniki, vpeti v člene pravilnika. Planin. vestn., 98, 6, 272-273.

F. Krpač (1998): Izletni�tvo, pohodni�tvo in gorni�tvo na Pedago�ki fakulteti vLjubljani. Planin. vestn., 1998, 98, 9, 398-399.


135

M A G . M O J C A L I P E C S T O P A Rasistentka za specialno metodiko dela za

otroke z motnjami v du�evnemin telesnem razvoju

Raziskovalno delo mag. Mojce Lipec Stopar je preučevanje metod,pristopov in strategij poučevanja in učenja otrok s posebnimipotrebami s poudarkom ocenjevanja in razvijanja bralnegarazumevanja.



1.3.2. Mednarodni

M. Kavkler, M. Lipec Stopar (1998): Basic arithmetical knowledge and strategies of6 -11 year old children. In: M. Mejov�ek (Ed.): Rehabilitation and inclusion, 5thScientific Conference of Faculty of Special Education and Rehabilitation,Proceedings. University of Zagreb, Faculty of Special Education and Rehabilitation,Zagreb, 273-280.


M. Lipec Stopar, sodelavka (1998): Restructuring Primary Teacher's Study Programme,JEP Tempus Respect. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, University of Helsinki,Faculty of Education, University Strathclyde, Glasgow, Faculty of Education.


136

D A N I C A M A T Iasistentka za naravoslovje

Danica Mati dela raziskovalno na področju didaktike naravoslovja.Posebno pozornost posveča uvajanju in razumevanju simbolov zaponazarjanje naravoslovnih pojmov na pred�olski stopnji in prvih trehrazredih osnovne �ole.



1.3.2. Mednarodni





3.Strokovna dejavnost


D. Mati, B. Pintar (1998): Danes de�uje. Naravosl. solnica, 2, 1-2, 23-26.

D. Mati (1998): Ali je Luna na nebu samo ponoči? Naravosl. solnica, 2, 3, 24-26.

N. Razpet, D. Mati (1998): Dve palici z enakima sencama. Presek, 26, 3, 154-156.


D. Mati, M. Kralj, D. Krnel (1998): Kaj prinesejo �tudentje v vrtec. V: J. Ferbar (ur.):Ustvarjalnost in mentorstvo. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, 79-80.

D. Mati (1998): Kaj lahko �tudentje prinesejo v vrtce, integrirana praksa pri predmetuMetodika začetnega naravoslovja za �tudente pred�olske vzgoje v letu 1997/98. V: J.Ferbar (ur.): Seminar Ustvarjalnost in mentorstvo. Univerza v Ljubljani, Pedago�kafakulteta, 81-83.


137

M A G . V I D A M E D V E D U D O V IČasistentka za didaktiko slovenskega jezika in

knji�evnosti

Mag. Vida Medved Udovič se raziskovalno ukvarja s problematikorecepcije dramskih besedil in igre. Pri didaktiki slovenskega jezika inknji�evnosti razvija celosten pristop pri opismenjevanju in učenjusloven�čine v prvem triletju osnovne �ole.



V. Medved Udovič, članica uredni�kega odbora (1998): Sloven�čina v �oli. ZavodRepublike Slovenije za �olstvo, Ljubljana.


V. Medved Udovič (1998): Učenci spontano, drseče in skozi igro vstopajo v svetbranja in pisanja, Učni načrt za slovenski jezik, predlog. Slov. �oli, 3, 4, 1-5.


V. Medved Udovič, M. Bla�ić (1998): Knjige imajo svojo usodo. Pogovor sprofesorjem Francetom �agarjem. Slov. �oli, 3, 3, 1-6.


138

I R E N A N A N Č O V S K Aasistentka za elektrotehniko

Raziskovalno področje Irene Nančovske so napetostni referenčnielementi v povezavi z nevronskimi mre�ami.

1. Znanstveno�raziskovalna dejavnost


1.3.1. Doma

I. Nančovska, A. Jeglič, D. Fefer (1998): Identifikacija skupinskega DCnapetostnega referenčnega vira z rekurenčno nevronsko mre�o. V: B. Zajc (ur.):Zbornik sedme Elektrotehni�ke in računalni�ke konference ERK '98, Portoro� . IEEERegion 8, Slovenska sekcija IEEE, 627-630.

1.3.2. Mednarodni

L. Todorovski, I. Nančovska, A. Jeglič, D. Fefer (1998): Experimental neuralnetworks and equation discovery system used for time serisprediction. In: P.Daponte (Ed.), M. D'Apuzzo (Ed.), A. Langella (Ed.):10th International Symposiumon Development in Digital Measuring Instrumentation and 3rd Workshop on ADCModelling and Testing, Proceedings. Naples, Italija, 569-574.

I. Nančovska, L. Todorovski, A. Jeglič, D. Fefer (1998): Identification andprediction of DC voltage generation system with equation discovery system andneural networks. In: S. F. Adam (Ed.), E. M. Petrin (Ed.), V. Piuri (Ed.): IEEEInternational Workshop on Emerging Technologies, Intelligent Measurement andVirtual Systems for Instrumentation and Measurement, Proceedings. St. Paul,Minnesota, ZDA, 20-29.

I. Nančovska, D. Hudoklin, D. Fefer, A. Jeglič (1998): Predictive neural networkscontrol in the high accuracy DC voltage reference source. In: IEEE Instrumentationand measurement technology conference, Where instrumentation is going,Proceedings. St. Paul, Minnesota, ZDA, 303-307.



I. Nančovska, P. Kranjec, A. Jeglič, D. Fefer (1998): Case study of the predictivemodels used for stability improvement of the DC voltage reference source. IEEE trans.instrum. meas., 47, 6, 1487-1491.


139

MAG. MARJANCA PERGARKU�ČER

asistentka za razvojno psihologijo

Mag. Marjanca Pergar Ku�čer raziskuje kognitivni razvoj v socialnemkontekstu in medkulturne primerjave razvoja pojmov in razumevanjavrednot.



M. Pergar Ku�čer (1998): Delo z mlaj�imi učenci, Teaching younger children. V: C.Razdev�ek Pučko (ur.), M. Peček Čuk (ur.): Evropski trendi v izobra�evanju razrednihučiteljev, European trends in primary school teacher education, zbornik, prispevki kprojektu Tempus Respect, Collection of papers. Univerza v Ljubljani, Pedago�kafakulteta, Ljubljana, 109-114.



M. Pergar Ku�čer (1998): Struktura pojmov � primerjava med japonskimi inslovenskimi �tudenti. Azij. afr. �tud., 21, 62-74.


M. Pergar Ku�čer, sodelavka (1998): Restructuring Primary Teacher�s Study Programme,JEP Tempus Respect. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, University of Helsinki,Faculty of Education, University Strathclyde, Glasgow, Faculty of Education.

M. Pergar Ku�čer, koordinatorica (1998): Socrates-CICE: Children�s Identity andCitizenship in Europe, Thematic Network Project. Erasmus-ETNE.


M. Pergar Ku�čer (1998): Six-years Olds in the Slovenian System of Education. Universityof Helsinki, Faculty of Education, Finska.

M. Pergar Ku�čer (1998): Vidiki vzgoje v japonski in slovenski osnovni �oli. Univerza vLjubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana.


140

M A G . A L E N K A P O L A Kasistentka za pedago�ko psihologijo

Mag. Alenka Polak se pri svojem raziskovalnem delu usmerja napodročje subjektivnih teorij učiteljev o znanju, učenju in poučevanju,k procesom spodbujanja osebnostnega in strokovnega razvojaučiteljev, v okviru katerega jo zanimajo predvsem tehnike spodbujanjareflektivnosti učiteljev. Intenzivno se posveča tudi področju timskegadela v �oli.



C. Razdev�ek Pučko, A. Polak (1998): The Slovenian context. V: J. Stephenson (Ed.),L. Ling (Ed.), E. Burman (Ed.), M. Cooper (Ed.): Values in education, (Philosophy ofeducation). Routledge, London, 110-130.

C. Razdev�ek Pučko, A. Polak (1998): Teamwork in School � Why, Who and How?V: C. Razdev�ek Pučko (ur.), M. Peček Čuk (ur.): Evropski trendi v izobra�evanjurazrednih učiteljev, European trends in primary school teacher education, zbornik,prispevki k projektu Tempus Respect, Collection of papers. Univerza v Ljubljani,Pedago�ka fakulteta, Ljubljana, 151-156.


1.3.3. Mednarodni

A. Polak (1998): Subjective theories about knowledge, learning ang teaching : threebasic educational concepts from the view of different groups of student teachers andteachers in school.

A. Polak (1998): Subjective theories about teaching of different groups of (student)teachers. In: M. Sardoč (Ed.): European Conference on Educational Research, Bookof abstracts. University of Ljubljana, Faculty of Education, Educational ResearchInstitute, Ljubljana, 63, 139.



A. Polak (1998): Učiteljev dnevnik kot spremljevalec strokovne rasti. Razred. pouk, 1,1, 16-19.

A. Polak (1998): Timsko delo prihodnjih učiteljev in vzgojiteljev. �ol. razgl., 49, 17,8.


M. Polak, sodelavka (1998): Restructuring Primary Teacher's Study Programme, JEPTempus Respect. Univerza v Ljubljani, Pedago�ka fakulteta, University of Helsinki, Facultyof Education, University Strathclyde, Glasgow, Faculty of Education.

M. Polak, sodelavka (1998): Sodobne psiholo�ke koncepcije učenja in znanja ter njihovpomen za poučevanje: interaktivni pristop. Pedago�ki in�titut, Ljubljana, Ministrstvo za�olstvo in �port.


141

J A N A R A P U � P A V E Lasistentka za socialno pedago�ke intervencije

Raziskovalno področje Jane Rapu� Pavel pokriva socialno pedago�kodiagnostiko in socialno pedago�ko intervencijo.


J. Rapu� Pavel, sodelavka (1998): Socialno pedago�ke diagnoze � samopercepcija insamoprezentacija otrok in mladostnikov s te�avami v socialni integraciji. Univerza vLjubljani, Pedago�ka fakulteta, Ljubljana, Ministrstvo za �olstvo in �port.


J. Rapu� Pavel (1998): Timsko delo. Izobra�evalni seminar za strokovnjake, uporabnikeslu�b za du�evno zdravje in njihove svojce. Organizacija za du�evno zdravje, �ENT, Kranj.

J. Rapu� Pavel (1998): Trening �ivljenjskih in socialnih spretnosti. Izobra�evalni seminar zastrokovnjake, uporabnike slu�b za du�evno zdravje in njihove svojce. Organizacija zadu�evno zdravje, �ENT, Kranj.

MAG. BARBARA SICHERL KAFOLasistentka za didaktiko glasbene vzgoje

Raziskovalno področje mag. Barbare Sicherl Kafol pokrivapreučevanje pomena in vloge glasbene vzgoje v celostnem vzgojnoizobra�evalnem procesu ter opisno ocenjevanje pri glasbeni vzgoji nazačetni stopnji izobra�evanja.


B. Sicherl Kofol (1998): Evalvacija glasbenega �ivljenja v prvem triletju osnovne �ole.Glasbeni forum z mednarodno udele�bo, Zavod RS za �olstvo, Roga�ka Slatina.


142

MAG. DARJA SKRIBE DIMECasistentka za didaktiko naravoslovja

Mag. Darja Skribe Dimec se na raziskovalnem področju ukvarja zdidaktiko naravoslovja s poudarkom na instrumentih za preverjanjenaravoslovnega znanja.



1.3.2. Mednarodni


D. Skribe Dimec (1998): Primary teachers� practice and students� ideas aboutscience instruction, analysing science lesson plans. In: M. Sardoč (Ed.): EuropeanConference on Educational Research, Book of abstracts. University of Ljubljana,Faculty of Education, Educational Research Institute, Ljubljana, 125.






D. Skribe Dimec (1998): Dobre in slabe izku�nje pri nastopih iz didaktikenaravoslovja. V: J. Ferbar (ur.): Seminar Ustvarjalnost in mentorstvo. Univerza vLjubljani, Pedago�ka fakulteta, 72-76.



D. Skribe Dimec (1998): Raziskovalne �katle: učni pripomoček za pouk naravoslovja.Modrijan, Ljubljana, 77 str.


D. Skribe Dimec, sourednica (1998): Pedago�ka obzorja. Univerza v Ljubljani,Pedago�ka fakulteta.

D. Skribe Dimec, članica uredni�kega odbora (1998): Naravoslovna solnica. Modrijan,Ljubljana.


143


D. Skribe Dimec (1998): Model prebavne poti. Naravosl. solnica, 3, 1, 10-13.

D. Krnel, D. Skribe Dimec (1998): Ali tudi rastline dihajo? Naravosl. solnica, 2, 1-2,27.

D. Skribe Dimec (1998): Merilec količine zraka v plučih. Naravosl. solnica, 3, 1, 25.

D. Skribe Dimec (1998): Z raziskovalnimi �katlami je pouk naravoslovja zanimiv!Katarina, Ptuj, 3, 4, 2-4.

D. Skribe Dimec (1998): Kako dobro pozna� svoje telo v resnici? Kviz o člove�kemtelesu. Naravosl. solnica, 2, 1-2, 28-29.


D. Skribe Dimec (1998): Kaj so akcijska (produktivna) vpra�anja? Komentar k člankuVpra�anja in zastavljanje vpra�anj. Naravosl. solnica, 2, 1-2, 32.

D. Skribe Dimec (1998): Moje prve drobne �ivali. Naravosl. solnica, 2, 3, 37.

D. Skribe Dimec (1998): Moje prve zimske vejice. Naravosl. solnica, 2, 3, 37.


144

V E S N A � T E M B E R G E Rasistentka za didaktiko �portne vzgoje

Raziskovalno področje Vesne �temberger zajema preučevanje pomenain vloge �portne vzgoje v celostnem razvoju otroka ter opisnoocenjevanje pri �portni vzgoji v prvih letih osnovnega �olanja.



1.3.1. Doma

V. �temberger (1998): Opisno ocenjevanje �portne vzgoje v prvi triadi osnovne �ole1. del. V: A. Rot (ur.), B. �kof (ur.), M. Kovač (ur.), M. Rogelj (ur.): �portna vzgojav luči novih mo�nosti in zahtev, zbornik referatov. Zveza dru�tev �portnihpedagogov Slovenije, Ljubljana, 157-160.

1.3.2. Mednarodni

V. �temberger (1998): Self-concept of schoolboys and schoolgirls and their generalsuccess. In: M. Pavlovič ((Ed.): III. International Symposium Sport of the Young,Proceedings, Bled. University of Ljubljana, Faculty of Sport, 247-249.



V. �temberger (1998): Influence of physical education in level to self-concept ofschoolboys and schoolgirls aged eleven. Acta Univ. Carol. Kinanthropologica, 34, 1,47-52.



V. �temberger (1998): Kekčeva de�ela na dveh kolesih. �port mlad., 6, 43, 31.

V. �temberger (1998): (Nova) vloga razredne učiteljice v (novi devetletni) osnovni�oli. �port mlad., 6, 44, 44.

V. �temberger (1998): Razredni učitelj: �portna vzgoja � zakaj le? Zakaj ne? �port,46, 2, 16-18.


145

M A G . T O N K AT A C O L

asistentka za likovno didaktiko

Raziskovalno delo mag. Tonke Tacol posega na področje likovnedidaktike v osnovni in srednji �oli. Preučuje predvsem dose�ke prilikovnem pouku in probleme integriranega pouka.



T. Tacol, članica uredni�kega odbora (1998): Likovna vzgoja. Debora, Ljubljana.

T. Tacol, likovna urednica (1998): A. Peric: Pojmo in igrajmo, delovni zvezek zaglasbeno pripravljalnico. Debora, Ljubljana, 32 str.

T. Tacol, likovna urednica (1998): A. Peric: Pojmo in igrajmo, priročnik za učitelje.Debora, Ljubljana, 41 str.

T. Tacol, likovna urednica (1998): I. Otrin: Razvoj plesa in baleta. Debora, Ljubljana,237 str.


T. Tacol (1998): Vzgojnoizobra�evalni proces likovne vzgoje kot sistem poučevanjain učenja. Likovna vzgoja, 1, 3-4, 8-10.

T. Tacol (1998): Kurikularna prenova in likovno snovanje v gimnazijah, srednjih inpoklicnih �olah. Likovna vzgoja, 1, 3-4, 59-60.

T. Tacol (1998): Zahteve za spremembe predmetnika osnovne �ole. Likovna vzgoja, 1,5, 26-27.

T. Tacol (1998): Likovna vzgoja odrinjena med izbirne predmete. V: A. Tacol (ur.),Č. Frelih (ur.): Likovna vzgoja v kurikularni prenovi, Zbornik objavljenih besedil olikovni vzgoji v slovenskih osnovnih in srednjih �olah. Likovna vzgoja, Debora,Ljubljana, 36-37.


T. Tacol (1998): Mala galerija. Delo, 40, 258, 47; 40, 270, 43.


146

MAG. BEATRIZ TOM�IČ ČERKEZasistentka za likovno vzgojo

Raziskovalno delo mag. Beatriz Tom�ič Čerkez posega na področjedidaktičnih metod in oblik dela v vzgojno izobra�evalnem procesulikovne vzgoje na različnih razvojnih stopnjah, organizacijskih invsebinskih realizacij vzgojno izobra�evalnega procesa likovne vzgojeter načinov medsebojnega povezovanja likovne vzgoje z ostalimipredmetnimi področji.



M. Tom�ič Čerkez (1998): Latinska Amerika v Sloveniji. Galerija Commerce,Ljubljana (vabilo), 3 eksponati.

M. Tom�ič Čerkez (1998): Razstava likovnih del delavcev Zavoda RepublikeSlovenije za �olstvo. Zavod RS za �olstvo, Ljubljana (vabilo in katalog), 3 eksponati.


D. Čade� Lapajne, M. Bratu�a, Č. Frelih, T. Gorjup, Z. Huzjan, B. Jesih, B. Kovačič,I. Mr�nik, B. Tom�ič Čerkez (1998): Srečanja � Begegnung. Pedago�ka akademija,Celovec, Avstrija, 3 eksponati.



M. Tom�ič Čerkez (1998): O �skriti� zgodovinski vlogi likovnosti. Likovna vzgoja, 2,6, 24-25.


M. Tom�ič Čerkez (1998): Odprta �ola. Zavod RS za �olstvo, Ministrstvo za �olstvo in�port, Ljubljana, 26 str.


147

MAG. MILENA VALENČIČ ZULJANasistentka za didaktiko

Področje raziskovalnega dela mag. Milene Valenčič Zuljan jepreučevanje modelov učiteljevega profesionalnega razvoja indejavnikov, ki nanj vplivajo. V tem okviru obdeluje različnekonceptualizacije pojmovanj pouka, znanja in učenja kot bistvenegadela učiteljeve profesionalne opreme.



1.3.2. Mednarodni

M. Valenčič Zuljan (1998): Perceptions of Slovene Student Teachers about �GoodInstruction� and Teacher�s Professional Role. In: M. Sardoč (Ed.): EuropeanConference on Educational Research, Book of abstracts. University of Ljubljana,Faculty of Education, Educational Research Institute, Ljubljana,139.

M. Valenčič Zuljan, J. Kalin (1998): Perceptions Slovene Student Teachers haveabout �A Good Teacher� when they enter university. 8th International ConferenceTeachers' Work and Professional Development. The International Study Associationon Teacher Thinking, Kiel, Nemčija, 28.

M


148

M A G . B O R I S Z G R A B L I Ćasistent za matematiko

�ir�i matematični področji raziskovalnega dela mag. Borisa Zgrablićasta kombinatorika in teorija grup, o�je področje tvorijo po vozli�čihprehodni grafi, v zadnjem obdobju pa sosednostno prehodni grafi.



1.3.2. Mednarodni

B. Zgrablić (1998): A class of quasiabelian Cayley graphs. In: S. Klav�ar (Ed.), T.Pisanski (Ed.): 16th Ljubljana-Leoben seminar on graph theory, Proceedings,Kranjska gora. In�titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana , 9.

B. Zgrablić (1998): On adjacency-transitivity in graphs. In: S. Wilson (Ed.):SIGMAC '98, Symmetry in Graphs, Maps and Complexes. Northern ArizonaUniversity, Flagstaff, Arizona, USA.



B. Zgrablić (1998): On adjacency-transitive graphs. Discrete Math., 182, 1-3, 321-332.



B. Zgrablić (1998): Grupe: svitek nalog iz teorije in rabe. Samozalo�ba, Ljubljana,171 str.


149

A S I S T E N T I , S T A � I S T IM L A D I R A Z I S K O V A L C I

Iztok Devetak

mag. Tatjana Hodnik

Branka D. Juri�ić

Stojan Kostanjevec

Roman Ko�tal

Janez Krek

Francka Lov�in

mag. Vida Manfreda

Andreja Marinič

mag. Sne�ana Mutić

Martina Ozbič

Darija Skubic

Anja Zorman


150

I Z T O K D E V E T A Kasistent za naravoslovje

Področje raziskovalnega dela Iztoka Devetaka je kemijskoizobra�evanje s poudarkom na preučevanju strategij re�evanjakemijskih problemov.




S. A. Gla�ar, N. Cebin, I. Devetak, T. Ferlan, B. Gori�ek, L. Hrvatin, I. Majdič, M.Strnad (1998): Prvi učbeniki s kemijskimi vsebinami na Slovenskem 1847 - 1914. �ol.kron., 31, 7, 150-162.

M A G . T A T J A N A H O D N I Kasistentka za didaktiko matematike

Raziskovalno področje mag. Tatjane Hodnik je preučevanjereprezentacij matematičnih pojmov na pred�olski in razredni stopnji inintegracija novih matematičnih vsebin ter učnih metod v poukosnovno�olske matematike, s poudarkom na re�evanju problemov inraziskovanju.



1.3.1. Doma

T. Hodnik (1998): Reprezentacije matematičnih algoritmov na razredni stopnji.Občni zbor Dru�tva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, 50. občni zbor,46.

1.3.2. Mednarodni

T. Hodnik (1998) Teaching statistics in primary school in Slovenia. In: A. Olivier,K. Newstead (Ed.): Proceedings of the 22nd Conference of the International Groupfor the Psychology of Mathematics Education. University of Stellenbosch,Stellenbosch, Ju�na Afrika, 4, 335.


151







T. Hodnik (1998): Vloge različnih reprezentacij računskih algoritmov na razrednistopnji. Matematika v �oli, 6, 1-2, 11-18.

B R A N K A D . J U R I � I Ćasistentka za defektologijo

Področje raziskovalnega dela Branke D. Juri�ić je preučevanjekognitivne modifikacije vedenja, vpliva pozornosti na kratkoročni,delovni in dolgoročni spomin in defektolo�ka diagnostika bralnihdose�kov.



1.3.1. Doma

B. D. Juri�ić (1998): Komunikacija s star�i in drugimi dru�inskimi člani zasvojenihotrok in mladostnikov. V: Mladostnik in zloraba drog, zbornik. Zdravo mesto,Maribor, 15-23.



B. D. Juri�ić (1998): Supermani, Batmani, angeli in zvezde kot (po)mo�ni nosilcipozitivnih prepričanj pri otrocih, Primer programa kognitivne modifikacije vedenja.Defektol. slov., 6, 3, 44-62.


152

S T O J A N K O S T A N J E V E Cmladi raziskovalec, asistent za gospodinjstvo

Na raziskovalnem področju se Stojan Kostanjevec ukvarja z analizoprehranskih navad posameznih skupin prebivalstva, predvsem sprehranskim stanjem in prehranskimi navadami srednje�olcev.



S. Kostanjevec (1998): Prehrana mladostnika. Bilten, Dru�tvo strokovnih inpredmetnih učiteljev gospodinjstva Slovenije, 14, 29, 121-128.

S. Kostanjevec (1998): Prehrana mladostnika. Dietetikus, 3, 2, 14-15.

R O M A N K O � T A Lmladi raziskovalec, asistent za socialno

pedagogiko

Področje raziskovalnega dela Romana Ko�tala je pedago�kadiagnostika in socialno pedago�ke intervencije v obdobju adolescence.V tem sklopu preučuje predvsem spoprijemalne strategije v obdobjuadolescence.




R. Ko�tal (1998): Socialni pedagog (v �oli) med vzgojo in terapijo? Soc. pedag., 2, 1,45-67.


R. Ko�tal, sodelavec (1998): Socialno pedago�ke diagnoze � samopercepcija insamoprezentacija otrok in mladostnikov s te�avami v socialni integraciji. Univerza vLjubljani, Pedago�ka fakulteta, Ministrstvo RS za znanost in tehnologijo.


153

J A N E Z K R E Kasistent za filozofijo

Področje raziskovalnega dela Janeza Kreka je novove�ka etična inpolitična filozofija, vzgoja in izobra�evanje ter teoretska psihoanaliza.



1.3.2. Mednarodni

J. Krek, M. K. �ebart (1998): Civic Education, Values and the Experience of aBreakdown of an Illusion. Citizenship and Civic Education in Democracies,International Conference. ZRC SAZU, Ljubljana (ameri�ka izdaja je v tisku).



J. Krek (1998): Človekove pravice, kot prisila in kot struktura strpnosti. Problemi, 36,3-4, 147-193.



J. Krek, prevajalec (1998): M. Walzer: O toleranci. Problemi, 36, 3-4, 97-137.

J. Krek, prevajalec (1998): J. Waldron: Rushdie in religija. Problemi, 36, 3-4, 139-145.


154

F R A N C K A L O V � I Nasistentka za gospodinjstvo

Področje raziskovalnega dela Francke Lov�in se navezuje naekonomiko upravljanja z viri v gospodinjstvih in s tem povezanokvaliteto �ivljenja.



F. Lov�in (1998): Denar. Bilten, Dru�tvo strokovnih in predmetnih učiteljevgospodinjstva Slovenije, 14, 29, 62-66.

F. Lov�in (1998): Informacijsko komunikacijska tehnologija in metodologija. Bilten,Dru�tvo strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva Slovenije, 14, 29, 129-133.

M A G . V I D A M A N F R E D Aasistentka za izbrana poglavja iz matematike

za razredni pouk z didaktiko matematike

Mag. Vida Manfreda raziskuje vzroke te�av otrok s formalnoaritmetiko po vstopu v �olo.



1.3.1. Doma

V. Manfreda, S. Mutić (1998): O mentalni aritmetiki na razredni stopnji. Občni zborDMFA Slov., 50, 1 str. (priloga).






155

M A G . S N E � A N A M U T I Ćasistentka za izbrana poglavja iz matematike

za razredni pouk z didaktiko matematike

Mag. Sne�ana Mutić se v okviru raziskovalnega dela ukvarjapredvsem s konstruktivističnim pristopom k poučevanju matematike.Preučuje socialni konstruktivizem ter vlogo jezika in komunikacije pripoučevanju in učenju matematike.



1.3.1. Doma

V. Manfreda, S. Mutić (1998): O mentalni aritmetiki na razredni stopnji. Občni zborDMFA Slov., 50, 1 str. (priloga).

1.3.2. Mednarodni

S. Mutić (1998): Constructivism in teaching primary mathematics. In: M. Sardoč(Ed.): European Conference on Educational Research, Book of Abstracts. Universityof Ljubljana, Faculty of Education, Educational Research Institute, Ljubljana,Slovenia, 123.







S. Mutić (1998): Jezik in poučevanje matematike na razredni stopnji. Matematika v�oli, 6, 1-2, 1-10.


156

M A R T I N A O Z B I Časistentka za defektologijo

Področje raziskovalnega dela Martine Ozbič je akustična analizagovora posebnih skupin ljudi na osnovi analize govornega signala,povezanost med slu�no percepcijo in govorno produkcijo pri osebah sslu�no motnjo, govorna avdiometrija ter preučevanje mo�nosti inomejitev pol�evega vsadka pri razvoju slu�nih in govorno-jezikovnihsposobnosti.



1.3.1. Doma

M. Ozbič, S. Ko�ir (1998): Teme pogovora v debatnih skupinah: pričakovanebonitete za osebe s slu�no motnjo. V: A. Rop (ur.): Gluhi in naglu�ni v reformipokojninskega in invalidskega zavarovanja, seminar, Fiesa. Zveza gluhih innaglu�nih Slovenije, 104-123.

M. Ozbič (1998): Kohlearni implant in (re)habilitacija med zvokom, govorom injezikom. V: Zbornik referatov 1. slovenskega posveta o rehabilitaciji oseb skohlearnim implantom, Maribor. Center za sluh in govor, Maribor, 36-51.

1.3.2. Mednarodni

M. Ozbič (1998): Akustična spektralna FFT analiza samoglasni�kega sistemaslovenskega jezika: formanti slovenskih samoglasnikov. V: T. Erjavec (ur.), J. Gros(ur.): International Multi-Conference Information Society - IS'98, Jezikovnetehnologije za slovenski jezik, Proceedings. In�titut Jo�ef Stefan, Ljubljana, 55-59.



M. Ozbič (1998): Razmerja med formanti samoglasnikov matične in tr�a�kesloven�čine. Uporab. jezikosl., 6, 124-135.

M. Ozbič (1998): Akustična spektralna EFT analiza samoglasni�kega sistemaslovenskega jezika pri tr�a�kih Slovencih. Defektol. slov., 6, 1, 22-51.


157

D A R I J A S K U B I Casistentka za metodiko jezikovne vzgoje

Področje raziskovalnega dela Darije Skubic vključuje metodičnesmernice za učenje in poučevanje maternega jezika v vrtcu in prvemrazredu osnovne �ole. Preučuje jezikovni instrumentarij zaspodbujanje otrok k različnim govornim in diskurzivnim dejanjem.




D. Skubic (1998): Primerjava razprave A. Breznika: Besedni red v govoru (1908) spoglavjem Coherence v delu T. A. van Dijka: Text and Context (1976). Jez. slovst.,43, 6, 269-286.



D. Skubic (1998): Dialog pri pouku sloven�čine kot drugega/tujega jezika. V: M.Be�ter (ur.): Zbornik za učitelje sloven�čine kot drugega/tujega jezika. Univerza vLjubljani, Filozofska fakulteta, Center za sloven�čino kot drugi/tuji jezik, 83-91.

A N J A Z O R M A Nasistentka za didaktiko italijanskega jezika

Področje raziskovalnega dela Anje Zorman je aplikativno jezikoslovjein didaktika poučevanja tujih jezikov.




A. Zorman (1998): Vloga slovnice pri učenju in poučevanju tujega jezika. Uporab.jezikosl., 5, 199-205.


158

ISSN 1408-3205

Gradivo zbral in uredil:prof. dr. Sa�a Aleksij Gla�ar

Oblikovanje:Klara Ogorevc Jenko

Računalni�ki prelom:Igor Cerar, ing.

Izdala:Univerza v LjubljaniPedago�ka fakulteta

Tisk:Tiskarna Littera picta d.o.o. Ljubljana

Naklada:200 izvodov

September 2000

Z RAZISKOVALNO IN U 1998 - University of Ljubljana...prvobitnemu nagonu, oblikuje osebni, robni svet med stvarnostjo in sanjami. Njegova umetnost je izpoved s sporočilom; preveva

Documents