XVIII. STROKOVNO SREČANJE RAVNATELJIC IN RAVNATELJEV ...kviz.solazaravnatelje.si/Files/Srecanja/GRADIVO... · Izvajalca: Čarangi (Andrej Fon in Samo Kutin) Izvajalca – glasbenika,

XVIII. STROKOVNO SREČANJE

RAVNATELJIC IN RAVNATELJEV SREDNJEGA ŠOLSTVA

GRADIVO ZA UDELEŽENCE

Zaključno konferenco projekta Vseživljenjsko učenje – usposabljanje za vodenje šol in vrtcev sofinancirata Evropski strukturni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport.

ORGANIZACIJSKI ODBOR

mag. Vinko Logaj, Ministrstvo za šolstvo in šport mag. Renata Zupanc Grom, Ministrstvo za šolstvo in šport Nataša Bucik, Ministrstvo za kulturo dr. Andrej Koren, Šola za ravnatelje Petra Weissbacher, Šola za ravnatelje

2

PROGRAM

PONEDELJEK, 21. 11. 2011 Dvorana Emerald, 11. nadstropje

Uvodni nagovor ministra in razprava z udeleženci 10.00−11.30 dr. Igor Lukšič, minister

Odmor 11.30−12.00

Konceptualna fotografija med vidnim in nevidnim svetom

12.00−13.00 dr. Evgen Bavčar

Odmor 13.00−15.00

Vzdrževanje discipline kot del celovitega vzgojnega prizadevanja

15.00−16.00 dr. Robi Kroflič, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Odmor 16.00−16.30

Socialna pravičnost in šola 16.30−17.30 dr. Zdenko Kodelja, Pedagoški inštitut

Odmor 17.30−19.00

Glasbeni džuboks 19.00−20.00 Kvartet klarinetov: Vid Pupis, Matic Titovšek, Damir Fajfar, Tomaž Kolar

Večerja z družabnim srečanjem 20.00 Restavracija v 10. nadstropju

TOREK, 22. 11. 2011 Dvorana Europa A, 12. nadstropje

Financiranje in programska ter institucionalna mreža šol 9.00−9.45

mag. Vinko Logaj, Ministrstvo za šolstvo in šport

Kadrovski pogoji med zakonodajo in bolonjsko prenovo

Predstavitev Eurydice Slovenija

9.45−10.30 mag. Darinka Cankar, Ministrstvo za šolstvo in šport Barbara Kresal Sterniša, Ministrstvo za šolstvo in šport

Odmor 10.30−11.00

Delo v delavnicah 11.00−12.30

Odmor 12.30−12.45

Delo v delavnicah 12. 45−13.45

Odmor 13.45−15.00

Učinki programa vseživljenjsko učenje na strokovni razvoj učiteljev

ZRSŠ in posodabljanje srednješolskih programov

Podpora CPI šolam pri implementaciji prenovljenih izobraževalnih programov

Matura 2012 in uporaba podatkov za spremljanje dosežkov šol

Novosti v usposabljanju ravnateljev

Dejavnosti CŠOD za izvajanje projektnih tednov v srednjih šolah

15.00−16.30

mag. Alenka Flander, CMEPIUS mag. Gregor Mohorčič, Zavod RS za šolstvo Elido Bandelj, Center RS za poklicno izobraževanje dr. Darko Zupanc, Državni izpitni center dr. Andrej Koren, Šola za ravnatelje Alenka Kovšca, Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Okrogla miza 16.30−17.00 Ministrstvo za šolstvo in šport

3

DELO V DELAVNICAH

Torek, 22. 11. 2011, 10.30−11.00 in 12.45−13.45

Delavnice potekajo v dvoranah v 11. in 12. nadstropju.

Vse delavnice bodo dvakrat ponovljene.

Vsebine delavnic Izvajalci Dvorana Standardi znanja v srednješolskih programih Vladimir Milekšič, Zavod RS za šolstvo Europa C,

12. nadstropje Mreža šol in dijaških domov – izhodišča in koncepti

mag. Renata zupanc Grom in Ines Vidmar, Ministrstvo za šolstvo in šport

Emerald 1, 11. nadstropje

Vloga in pomen vzgoje v dijaških domovih mag. Olga Dečman Dobrnjič, dr. Stanka Preskar, Nevenka Štraser, Zavod RS za šolstvo

Emerald 2, 11. nadstropje

Etičnost v vodenju dr. Andrej Koren in dr. Justina Erčulj, Šola za ravnatelje

Mediteranea, 11. nadstropje

MOBILNE PISARNE MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Torek, 22. 11. 2011, 10.30−12.45 in 14.30−16.00

Področje Dvorana v 11. nadstropju Investicije Adria 2 Normativi, sistematizacija in pogodbe o financiranju Posebne potrebe

Adria 1

Ravnatelj – pogodbe, aneksi Postopki ugotavljanja presežnih delavcev in delovna razmerja Najem učilnic in športnih dvoran, varovanje šolskega okolja

Pharos

4

Vabilo

Spoštovani strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih!

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na

Kulturnem bazarju 2012

v torek, 13. marca 2012, med 9. in 18. uro v Cankarjevem domu,

Prešernova cesta 10, Ljubljana

V bogatem programu in na razstavnih prostorih se bo predstavilo več kot 200 kulturnih ustanov in samostojnih kulturnih ustvarjalcev, katerih kakovostne programe in projekte sofinancira Ministrstvo za kulturo. Po dobrih lanskih izkušnjah Kulturni bazar ponovno pripravljamo kot obliko dodatnega strokovnega usposabljanja. Kulturni bazar obiščite, če želite:

- doživeti eno najbolj zanimivih strokovnih usposabljanj; program (delavnice, predavanja, vodene oglede gledaliških, lutkovnih, filmskih ali plesnih predstav, razstav …) si izberete glede na svoje zanimanje in potrebe; - izvedeti, kako organizirati zanimiv kulturni dan v svojem vrtcu ali šoli oziroma, kako se dogovoriti za izvedbo kulturnega dne v kulturni ustanovi in ga organizirati; - kako izbrati primerno predstavo, film, knjigo, razstavo, oddajo … za otroke, učence ali dijake; kako se dogovoriti za obisk ustvarjalca v vrtcu ali na šoli (nastop, izvedba delavnic, izvedba skupnega projekta …)

Glede na pestrost programa ter veliko število sodelujočih kulturnih ustanov, ki predstavljajo različna kulturno-umetnostna področja, predlagamo, da se Kulturnega bazarja iz posameznega vzgojno-izobraževalnega zavoda udeleži več strokovnih delavcev. Na strokovnem usposabljanju v okviru Kulturnega bazarja 2012 je udeležba za vse obiskovalce brezplačna. Dodatne informacije: Kristina Jermančič, Cankarjev dom E: [email protected] T: 01 241 7172

Bodite v koraku z najnovejšimi smernicami v kulturno-umetnostni vzgoji –

bodite na Kulturnem bazarju 2012! 6

mailto:[email protected]

KULTURA SE PREDSTAVI

Skrb za razvoj načrtne in kakovostne kulturno‐umetnostne vzgoje, področja na presečišču kulture, vzgoje in izobraževanja, je skupna naloga Ministrstva za kulturo (MK), Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ), Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ), vzgojno‐izobraževalnih ustanov in kulturnih ustanov, od lokalne do nacionalne ravni. Skladno z Nacionalnim programom za kulturo, v katerem je kulturna vzgoja opredeljena kot dolgoročni cilj slovenske kulturne politike, si že nekaj let z različnimi ukrepi, razpisi in dogodki prizadevamo povečati dostopnost kulture otrokom in mladim.

Na spletni strani www.mk.gov.si v rubriki Kulturna vzgoja in Kulturni bazar, ki jo namenjamo zlasti strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju in kulturi, najdete različne informacije o kakovostni kulturno‐umetnostni vzgoji, med njimi tudi:

• Vabilo na KULTURNI BAZAR 2012: Organizatorji prireditve, MK, MŠŠ in ZRSŠ ter izvršni producent Cankarjev dom v Ljubljani, vabimo strokovne delavce iz vzgojno‐izobraževalnih zavodov 13. marca 2012 v Cankarjev dom v Ljubljani. Kulturni bazar je organiziran kot enodnevno brezplačno strokovno usposabljanje (udeleženci prejmejo potrdilo o udeležbi), zato predlagamo, da ga vključite v svoje letne delovne načrte za šolsko leto 2011/2012.

• KATALOG PONUDBE KULTURNO‐UMETNOSTNE VZGOJE ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012, ki smo ga pripravili za vrtce, osnovne in srednje šole. Katalog je odličen pripomoček za načrtovanje kulturno‐umetnostnih dejavnosti v vzgojno‐izobraževalnih zavodih, saj na enem kraju predstavlja osnovno ponudbo kakovostnih ponudnikov iz vse Slovenije. Je tudi informator za vse, ki želijo spodbujati ustvarjalnost otrok in mladih skozi inovativne kulturno‐vzgojne projekte.

• Nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture RASTEM S KNJIGO, ki ga izvajamo Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS ter Združenje splošnih knjižnic ob podpori Zavoda za šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, javnimi in zasebnimi srednjimi šolami ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. “Rastem s knjigo SŠ 2011” je nadaljevanje in širitev projekta, ki ga v osnovnih šolah uspešno izvajamo že šest let, v srednjih šolah pa v tem šolskem letu poteka drugič. Vsak dijak prvega letnika bo letos ob organiziranem obisku najbližje splošne knjižnice prejel knjigo Izbrane rozine v akciji pesnika Andreja Rozmana ‐ Roze.

• E‐zbornik SKOZI UMETNOST O MEDOSEBNIH ODNOSIH, v katerem so obravnavane različne kulturne vsebine (literatura, gledališke in lutkovne predstave, filmi, TV‐oddaje, sodobna likovna umetnost, glasba), ki se dotikajo problematike nasilja v družini skozi različne zorne kote. Zbornik je pripravljen na podlagi medresorskega sodelovanja pri izvajanju Akcijskega načrta za preprečevanje nasilja v družini (nosilec Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), na povabilo Ministrstva za šolstvo in šport k sodelovanju z Inštitutom za kriminologijo v sklopu projekta ESS Sistemsko soočanje z nasiljem v družini – usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

• Analize in raziskave, strokovno literaturo ter strateške dokumente in smernice na področju kulturno‐umetnostne vzgoje.

Vabimo vas k ogledu rubrike Kulturna vzgoja in Kulturni bazar na spletni strani www.mk.gov.si!

7

ZVEZA GLASBENE MLADINE SLOVENIJE je bila ustanovljena decembra 1969 kot zveza društev z nepridobitnim delovanjem. Od leta 1992 je samostojna članica Mednarodne zveze Glasbenih mladin (Jeunesses Musicales International) s sedežem v Bruslju in združuje profesionalne ter neprofesionalne sodelavce v želji mladim obogatiti glasbeno življenje. Naše aktivnosti imajo tri osnovne cilje: 1. vzgajanje mladih poslušalcev, čemur je namenjenih največ projektov (komentirani šolski in mladinski koncerti različnih glasbenih zvrsti, glasbene delavnice, izdajanje revije Glasna, drugih publikacij in nosilcev zvoka …); 2. pomoč mladim glasbenikom, ki stopajo na profesionalno pot, obsega izpopolnjevanje na glasbenih taborih in mojstrskih tečajih, sodelovanje v mednarodnih orkestrih in zborih, nastopanje na koncertih doma in v tujini, mednarodne izmenjave, predstavitve v reviji Glasna in drugih medijih …; 3. negovanje in populariziranje glasbene dediščine, predvsem ljudske glasbe, ki jo je pred mnogimi leti prav Glasbena mladina Slovenije prva začela predstavljati mladim in ji utirati pot na slovenske odre. Pri predstavljanju mlade slovenske glasbene kulture v tujini in umetniških dosežkov mladih iz tujine pri nas GMS sodeluje z drugimi glasbenimi mladinami ter sorodnimi organizacijami doma in po svetu. NAŠI PROGRAMI GLASBENE KULTURNE VZGOJE Za sezono 2011 / 12 smo pri Glasbeni mladini Slovenije pripravili programsko oblikovane glasbene dogodke, s pomočjo katerih učenci spoznavajo različne glasbene zvrsti in se morda nad katero od njih celo navdušili. V programski knjižici za šolsko leto 2011 / 12 najdete koncerte, ki jih pripravljamo v Ljubljani (SIMFONIČNE MATINEJE GMS, PROGRAMI PLUS – Glasbena torta, koncert za mlade s tolkalnim projektom StoP, baletna predstava za najmlajše …) in take, ki lahko pridejo k vam (KONCERT, KI PRIDE K VAM …). Pedagoško oblikovani in komentirani koncerti, delavnice in ustvarjalnice so dobrodošlo dopolnilo uram glasbene vzgoje, z njimi lahko oblikujete kulturni dan ali obogatite šolsko prireditev. V knjižici najdete tudi glasbena programa oziroma projekta, ki jih namenjamo mladim glasbenikom – koncertni cikel GM ODER in festival NAJSTFEST. Posebej opozarjamo na novost v letošnjem programu – PRVO SLOVENSKO GLASBENO OLIMPIJADO, tekmovanje, ki je namenjeno učencem osnovnih in srednjih šol ter bo na državni ravni potekalo v začetku marca, najboljše pa peljalo na prvo mednarodno GLASBENO OLIMPIJADO v Talin. Ne spreglejte priložnosti za glasbeno nadarjene učence in njihove učitelje oziroma mentorje. Z našimi partnerji in sodelavci smo za šolsko leto 2011/12 pripravili programsko kvaliteten, zanimiv, raznolik in različnim starostnim stopnjam prilagojen program. Odločitev o načinu sodelovanja prepuščamo vam. KONCERT, KI PRIDE K VAM Programi iz cikla Koncert, ki pride k vam so izobraževalni, pestri in zabavni, njihov namen pa je mladim poslušalcem čimbolj približati glasbo s kvalitetno izvedbo v živo. Večino programov je mogoče izvesti kjerkoli – v dvorani,

8

kulturnem domu, šolski avli, večji učilnici, galeriji, muzeju, cerkvi … v kateremkoli kraju. Glasbeni programi torej pridejo k vam; tudi vsa glasbila (razen klavirja) in večino potrebne opreme izvajalci pripeljejo s seboj. Koncerti, ki pridejo k vam so razdeljeni po triadah. Programi so časovno različno dolgi, prilagojeni starosti poslušalcev in dopolnjujejo pouk glasbene vzgoje. Vsi koncerti, delavnice in ustvarjalnice so komentirani, večino programov je mogoče po predhodnem dogovoru spremeniti v glasbeni kulturni dan. Primeri programov

Nenavadna glasbila in zvočila Izvajalca: Čarangi (Andrej Fon in Samo Kutin) Izvajalca – glasbenika, izumitelja glasbil in voditelja kreativnih glasbenih delavnic vsakdanjo šolsko rutino poživita z glasbenim programom, ki predstavlja različna glasbila z vseh celin sveta in različne pristope k ustvarjanju glasbe. Poslušalci pri programu aktivno sodelujejo – preizkusijo se v igranju na glasbila in izdelajo preproste, lepo zveneče instrumente, kot so na primer zurle, klarineti iz plastičnih slamic, različne ropotulje, litofon in nenavadna pihala iz recikliranih materialov.

Fiesta Izvajalec: Tolkalna skupina Cascara Mladi poslušalci se seznanijo z latinsko‐ameriškimi ritmi in melodijami. Spoznajo izvire čudovite mešanice afriških ritmov in evropskih melodičnih tradicij, ki so se v stoletjih pomešale s temperamentom ter glasbo domačinov s Karibskih otokov, iz Srednje in Južne Amerike.

Sprehod skozi jazz Izvajalec: Jazz Deep Sea Sharks Jazz je nastal, ko se je črnska glasba srečala s popularnimi pesmimi bele družbe. Komentirani koncert zasedbe glasbenikov, ki jo vodi prof. Matevž Smerkol, predstavlja nastanek te glasbene zvrsti in sprehod skozi njeno zgodovino.

Orkester izvirnih instrumentov Izvajalca: Peter Kus in Andrej Žibert Glasbenika predstavita številne možnosti izdelovanja preprostih zvočil in instrumentov iz različnih materialov: plastike, gume, lesa, kovine, kože … V prvi uri programa učenci prisluhnejo koncertu, ki ga izvedeta glasbenika z izvirnimi instrumenti. V drugem delu učenci v delavnici izdelujejo instrumente; oblikujejo različne vrste glasbil in iz njih sestavijo orkester izvirnih instrumentov.

Balet od začetkov do danes Izvajalec: Društvo baletnih umetnikov Slovenije Kaj je balet? Kdo je lahko baletni plesalec? Je balet samo za dekleta? Kaj vse mora znati baletni plesalec danes? Zgolj stati na prstih in izvajati biserno čiste vrline klasične baletne tehnike? Ne! Spopasti se mora tudi s sodobnimi plesnimi tehnikami, ki so jih oblikovali največji koreografi sodobnega baleta v 20. stoletju.

9

Mutec in slepec Izvajalki: Glasbeno gledališče Trubadur (Nataša Vester Trseglav in Natalija Š. Cilenšek) V zgodbi o drugačnosti spoznamo umetnika Stefana, mojstra črnobelih tipk. Bolezen ga je pripeljala v svet tišine, kjer se je bil primoran naučiti posebnega načina sporazumevanja. Po ozdravitvi ostane v svetu slišočih osamljen, saj so ti »gluhi in slepi« za svet drugačnih.

REVIJA GLASNA Zveza Glasbene mladine Slovenije že več kot štirideset let izdaja glasbeno periodiko. V letu 2010 je revija Glasna doživela uredniško in vsebinsko prenovo. Glasna seznanja svoje bralstvo z novostmi iz glasbenega življenja doma in na tujem, predstavlja mlade glasbenike in posveča pozornost tudi njihovim zaslužnim profesorjem. V njej se brusijo mlada in uveljavljena kritiška peresa – v odmevih s koncertov, poglobljenih razmišljanjih o glasbi, predstavitvah posnetkov slovenskih in tujih založb ter odkrivanju zanimivih knjig o glasbi. Jedro revije bogatijo pogovori na izbrano temo, ki jo še dodatno krepijo variacije v obliki reportaž, kritiških zapisov, priložnostnih pogovorov. Revija Glasna posebno pozornost namenja vsem vedoželjnim iskalcem glasbenih vsebin, zato so portreti skladateljev vedno oplemeniteni z zahtevnejšimi glasbenimi analizami, hkrati pa odpirajo prostor za spoznavanje glasbe s pomočjo interdisciplinarnih vsebin. Za vse ljubitelje glasbe in za tiste, ki v ta svet šele vstopajo, je v reviji rezerviranih nekaj strani za dnevniške zapiske mlade glasbenice ter prekaljenega filharmonika. Zgodbe z zadnjega pulta odkrivajo v glasbi sočno življenje, mladostno nagajivost in živost, brez katerih tudi t. i. resna glasba nikakor ne more obstajati. Prepričani smo, da bo revija zbudila tudi vašo pozornost. Vsem udeležencem XX. strokovnega srečanja ravnateljic in ravnateljev osnovnega šolstva Glasbena mladina Slovenije podarja brezplačni izvod revije Glasna, prevzamete ga lahko na stojnici v preddverju.

Iz letošnje ponudbe predstavljamo še program, ki ga boste lahko poslušali v okviru srečanja: Glasbeni džuboks Glasbeni džuboks je interaktivni, komentirani glasbeni program s kreativnim pedagoškim pristopom, ki glasbene vsebine predstavlja na inovativen način. Poslušalci na zanimiv način spoznajo klarinet in s pomočjo žetonov izbirajo med celo vrsto glasbenih zvrsti (klasika, moderna, pop, rock, jazz, blues, filmska, računalniška, narodnozabavna, metal, country, tehno, ambientalna glasba). S tem širijo svoje znanje in razgledanost ter dovzetnost za glasbo kot univerzalni jezik. V programu se prepletata vrhunska glasbena izvedba in duhovit, glasbeno poučen komentar. Izvajalci: Kvartet klarinetov – Vid Pupis, Matic Titovšek, Damir Fajfar, Tomaž Kolar

Več informacij na www.glasbenamladina.si e‐pošta: [email protected], telefon: 01 23 22 570, 041 741 390

10

dr. Evgen Bavčar: KONCEPTUALNA FOTOGRAFIJA MED VIDNIM IN NEVIDNIM SVETOM

Iztočnice za predavanje

1. Moje srečanje z fotografijo. 2. Fotografija v odnosu do moje filozofske in literarne forme. 3. Filozofski predhodniki fotografije. 4. Izum Camere obscure. 5. Tema kot izhodišče fotografiranja − osebni odnos do tega. 6. Luč − njen ontološki in zgodovinski ter tehnični izvor. 7. Posest ognja v odnosu do luči. 8. Kozmos kot rojsten kraj luči in senc, fenomen sonca v odnosu do teme. 9. Transcedetna svetloba in slepota v odnosu do začasja, do zgodovine. 10. Grški mit o Erosu in Psihi ter položaj slepih. 11. Odnos med filmom in fotografijo. 12. Narcisi brez zrcal in fotografija. 13. Beseda in podoba skozi zgodovino − pomen tega odnosa za sodobni svet. 14. Fotografija kot pisava luči. 15. Lepota onkraj začasja, ki lahko rešuje svet. 16. Fotografija s tretjim očesom in vprašanje nevidnega. 17. Podoba v sodobnem svetu in zaključek.

11

dr. Robi Kroflič: VZDRŽEVANJE DISCIPLINE KOT DEL CELOVITEGA VZGOJNEGA PRIZADEVANJA

Človekova morala vedno vsebuje elemente presežnega – narediti nekaj v korist drugega ali skupnosti – ki jih ni mogoče spodbuditi zgolj z discipliniranjem kot navajanjem na upoštevanje obstoječega reda. Zato mora biti

šolska disciplina vedno v vlogi podpore za doseganje najvišjih vzgojno izobraževalnih ciljev.

Nekaj poudarkov iz novejše svetovne literature o učinkovitejšem vzgojnem delovanju šole:

»Konformno vedênje (ki ga doseženo z discipliniranjem, op. R. K.) je samo zase neustrezen cilj moralne vzgoje, čeprav brez dvoma vsebuje določeno mero socialne vrednosti.« (Wringe 2006, uvod v monografijo Moralna vzgoja (Izza poučevanja o dobrem in zlu))

»Na upornost mladih moramo gledati kot na bistveno dimenzijo moralnega razvoja na individualni ravni, ter moralnega napredka na družbeni ravni.« (Nucci 2008, uvod v monografijo Konflikt, nasprotovanje in protislovni elementi v moralnem razvoju in vzgoji) »Nestrinjanje med starši in mladostniki avtomatično ne pomeni zavračanje moralnih vrednot staršev, saj se mladostniki upirajo predvsem nameri staršev, da vplivajo na njihove osebne izbire, s katerimi mladostniki ne prizadenejo drugih, ter uveljavljajo konvencionalna pravila, ki niso dovolj racionalno utemeljena kot nujna…. Tudi v šoli so se dijaki pripravljeni podrediti pravilom, ki preprečujejo pretepanje in nagajanje vrstnikom, torej pravilom, ki skrbijo za dobrobit dijakov in pravičnost (62% dijakov se strinja s takšnimi pravili), redkeje pa se strinjajo s pravili, ki ščitijo avtoriteto, socialni red in uvajajo kaznovanje (le 16% dijakov se strinja s takšnimi pravili). Prav tako je v šolah potrebno s pogajanji razčistiti vprašanje, kaj dijaki doživljajo kot vprašanja osebne izbire in kaj odrasli doživljajo kot konvencionalna pravila, za katera so sami kompetentni in odgovorni… Dijaki si namreč želijo večjo avtonomijo glede kontekstualno konvencionalnih pravil in osebnih izbir v šoli.« (Smetana 2008, Konflikt med adolescenti in starši: upornost in prevratnost kot razvojna procesa, v Nucci 2008). V ZDA lahko prevladujoče liberalne in konservativne poglede na disciplino v šolah označimo za neprimerne. Medtem ko prvi podcenjujejo resnost disciplinskih težav v šolah in vpletanje sodnih obravnav v reševanje šolskih konfliktov, drugi preveč stavijo na uvajanje vzgojnih predmetov v kurikulum in striktno avtoritativno disciplino po načelu politike ničte tolerance… »Učinkovita šolska disciplina ne zahteva ničte tolerance, ampak moralno avtoriteto. Kot je komentiral Durkheim pred stotimi leti, ima šolska disciplina '…moralni značaj in vrednost le takrat, če je kazen s strani kaznovane osebe dojeta kot pravična, kar predpostavlja, da je avtoriteta osebe, ki kaznuje, prepoznana kot legitimna.'« (Arum 2003, Presojanje šolske discipline (Kriza moralne avtoritete)) Dvajseto stoletje postreže z vrsto uvidov v vzgojno problematiko šole, ki so še danes aktualni: o Šola za to, da bi uspešno vzgajala, ne potrebuje posebnih vzgojnih predmetov oziroma dejavnosti (Dewey) o Vzgojni učinki so izrazito nepredvidljivi, saj nanje vplivajo tudi nezavedni dejavniki komunikacije (Freud) o Vzgojni učinki so močnejši v manj formaliziranih, bolj spontanih okoljih (Krieck) o Pravila bivanja so bolj zavezujoča, če pri sprejemanju sodelujejo učenci/dijaki (Neill, Kohlberg) o Na vzgojo lahko gledamo kot na »odgovorno sintezo«, ki bo skupaj z izobraževanjem prispevala k dvigu kakovosti

šole (Oser)

12

Ključna vprašanja, na katerih je smiselno opredeliti pomen vzdrževanja discipline in širša vzgojna prizadevanja v javni šoli danes: o Smo danes med dijaki res priča narcisističnemu zavračanju vsakršnih pravil in omejitev?

o Če odgovorimo z ja, bomo pristali na primatu zahtev po dosledni disciplini po načelu »postavljanja meja, ki osvobajajo«

o Če odgovorimo z ne, bomo morali iskati ustrezno legitimiteto disciplinskih zahtev in vmestitev »disciplinskega menedžmenta« v širši in kompleksnejši vzgojni kontekst

o Ugledne sociološke (Beck) in psihološke raziskave (Smetana) zavračajo tezo o vse večji socialni neobčutljivosti mladih in škodljivosti »upora brez razloga«, hkrati pa analize politik ničte tolerance, utemeljene na nujnosti preprečevanja upornih praks mladih, kažejo na premeščanje problema in ne na njegovo reševanje (Skiba)

o Naj se zaradi nevarnosti ideologizacije vzgoje šola primarno posveti izobraževanju in zagotavljanju disciplinskih pogojev za doseganje tega cilja?

o Če odgovorimo z ja, bomo vzpostavili šolo, ki storilnostno teži k doseganju mednarodno postavljenih standardov uporabnega znanja, šolo pa zavarovali s formaliziranimi pravili in postopki za sankcioniranje prekrškov

o Če odgovorimo z ne, bomo iskali »odgovorno sintezo« med vzgojenostjo in izobrazbo, v šolo kot zapleten socialni mehanizem pa uvedli vrsto dejavnikov, ki podpirajo razvoj dijakove prosocialnosti in moralne zavesti, povezane tudi z vrednotno dimenzijo znanja in ravnanja na ustreznih poklicnih področjih ter usposabljanjem mladostnikov za aktivno državljanstvo

STROKOVNE OSNOVE RAZMISLEKA O VZGONEM KONCEPTU Zakaj morajo imeti tudi srednje šole svoj vzgojni koncept? o pravni razlogi ‐ šola kot družbena institucija nima primarne pravice do vzgoje otrok in mladine; legitimiteto

vzgoje ji dodeljujejo starši, ki morajo biti vnaprej seznanjeni z vzgojnim konceptom institucije o pedagoški razlogi ‐ šola je zapletena institucija, v kateri delujejo mnogi vzgojni dejavniki, ki jih z vzgojnim

konceptom povežemo v sklenjeno celoto, ki teži k realizaciji vnaprej opredeljenih vzgojnih smotrov oziroma vrednot; če tega ne storimo, bodo omenjene dejavnike zasedle naključne partikularne ideologije

o Vzgojni načrt mora poleg predpisanega kurikuluma upoštevati tudi delovanje dejavnikov prikritega kurikuluma o Vrednote so diskutabilne in ne absolutno veljavne entitete, zato naj naloga učitelja v današnjem času torej ne bi

bila le seznanjanje mladostnika z vrednotami, marveč tudi spodbujanje njegovega moralnega razsojanja ter razvoj tako imenovane prosocialne naravnanosti do sočloveka, šolske skupnosti, naravnega okolja in ne nazadnje do samega sebe.

o minimalni cilj vzgoje – zagotavljanje odnosov, discipline in splošne klime, ki omogočajo nemoten potek vzgojno‐

izobraževalne dejavnosti o maksimalni cilji vzgoje ‐ še posebej takrat, ko si prizadevamo za dosego višjih vzgojnih ciljev (oblikovanje osebno

odgovorne, strpne, družbeno angažirane, okoljsko ozaveščene osebnosti), sta vzgoja in izobraževanje neločljivo povezana

o vzgojnega koncepta ni smiselno omejiti na disciplinski režim o nujni »presežni element« etičnega razsojanja in delovanja pri Kantu in Levinasu: odpoved lastnemu ugodju na

račun upoštevanja bližnje osebe

o NE NAZADNJE: Spretnost reševanja konfliktov in druge socialne veščine danes veljajo za splošne sporazumevalne kompetence na različnih poklicnih področjih, zato z uspešnim reševanjem konfliktov hkrati dosegamo pomembne cilje poklicne socializacije

o S tem se nam razkrije pomen teze o konfliktu kot idealni učni situaciji

13

Teoretska načela za oblikovanje vzgojnega koncepta o iskanje raznolikih rešitev o zagotavljanje konsistentnosti ravnanja o pri utemeljevanju konkretnih vzgojno‐disciplinskih strategij je potrebno upoštevati temeljna načela pravičnosti in

globljo antropološko utemeljitev o potrebno se je zavedati substancialne razlike med jezikom prava in jezikom bolj poglobljenih antropoloških teorij Doslednost vzgojnega ukrepanja zahteva širši nabor pedagoških ukrepov o osnovno načelo ukrepanja ob neprijetnih dogodkih:

– opozorilo z argumentacijo, zakaj je neko ravnanje sporno – ko je z dejanjem prizadeta neka oseba (sošolec, učitelj), poseči po možnosti poprave posledic dejanja (s

pomočjo mediacije, restitucije) – med dovoljenimi ukrepi izberemo tiste alternativne ukrepe, ki jim sami najbolj zaupamo

– ko gre za hujše ali ponavljajoče dejanje, sledi formalni vzgojni ukrep – ko tudi ti ne zaležejo, posebni dogovori/oblike pomoči (pedagoška pogodba) in razmislek o izključitvi

oziroma ponujenem prešolanju Raznolike možnosti vzgojnega delovanja v šoli S čim vzgaja šola kot celota?

o z uveljavljanjem pravil šolskega in hišnega reda o z načini organiziranosti dijakov ‐ oddelčne skupnosti in skupnosti dijakov na šolski ravni o s sodelovanjem med šolo in starši o z delovanjem šolske svetovalne službe o s ponudbo izvenšolskih dejavnosti o s sodelovanjem med šolo in lokalno skupnostjo o s sodelovanjem med šolo in socialnimi partnerji o s sodelovanjem šole s širšim/evropskim okoljem (vključevanje v projekte, pobratene institucije) o s posebnimi projekti/strateškimi usmeritvami na ravni šole

Medtem ko so opisane dejavnosti, s pomočjo katerih dosega šola vzgojni učinek, lahko bolj ali manj formalizirane, pa je nujno izpostaviti še šolsko kulturo in klimo, ki sta v bistvu odraz konceptualizacije zgoraj opisanih dejavnikov. Vzgojni dejavniki na ravni razreda o direktna vzgoja o predpisane učne vsebine (poseben poudarek na reševanju vrednotnih vprašanj in produktivnem reševanju

konfliktov) o priložnostne učne vsebine (velik pomen umetniške imaginacije) o oblike in metode učnega dela o disciplinski pristop o socialni odnosi in razredna klima o učiteljeva osebnost Sestavine operativnega metodičnega načrta vzgoje o temeljni cilji – vrednote kot merilo, ki naj bo še posebej premišljeno opredeljeno v viziji šole o osnovni teoretski koncept vzgoje ‐ analitična pedagogika je učitelju lahko zemljevid predvidenega delovanja

ustreznih vzgojnih dejavnikov o konkreten operativni načrt vzgojnih dejavnosti ‐ instrument uresničevanja vzgojnega koncepta šole 14

o normativni dokumenti, ki omogočajo spoštovanje/zaščito dijakovih pravic s pomočjo jasno opredeljenih pravil, ki določajo dijakove pravice in dolžnosti

ANALIZA DISCIPLINSKIH UKREPOV V ŠOLI Potencialni vzgojni učinki izbranih kurativnih in preventivnih ukrepov o vsak vzgojni ukrep izhaja iz odgovorov na vprašanja:

– Je prekršek posledica zavestne odločitve ali prisile socialnih in psiholoških determinant? • avtonomija storilca ali ocena o storilcu kot žrtvi okoliščin

– Je kazenska sankcija pravična/upravičena? • retributivna in restorativna teorija pravičnosti ali sankcija kot oblika tretmajske/terapevtske pomoči?

– S čim posamezne vrste kazni lahko vplivajo na spremembo osebnostne naravnanosti storilca prekrška? – Katere pogoje moramo upoštevati za doseganje zaželenih vzgojnih posledic?

Primeri strokovnega utemeljevanja posameznih disciplinskih ukrepov Formalni ukrepi (vzgojni ukrep) Teoretske predpostavke:

o avtonomija storilca o retributivna logika kaznovanja

Predvideni pozitivni učinki disciplinskega ukrepa: o ker s kaznovanjem izpostavimo, da na dijaka gledamo kot na odgovorno osebo in s tem lahko krepimo njegovo

resnično odgovornost o ker je nagrajevanje in kaznovanje ena osnovnih oblik učenja v otroškem in mladostniškem obdobju

Pogoj za pozitivni vzgojni učinek: o pravičnost dodeljenega ukrepa in verodostojnost učitelja o ustrezna obrazložitev utemeljenosti vzgojnega ukrepa, ki ni zgolj formalno‐administrativna Poravnava s pomočjo mediacije Teoretske predpostavke:

o avtonomija storilca o restorativna teorija pravičnosti

Predvideni potek izvedbe ukrepa: o storilec mora poslušati zgodbo žrtve o v njem se prebudi emocionalni distres kot osnova prosocialne motivacije (sočutje, empatična krivda) o skupaj z žrtvijo išče način, kako povrniti nastalo škodo

Pogoj za pozitivni vzgojni učinek: o prostovoljnost udeležbe o mediacija je del celovitega vzgojnega koncepta in jo podpirajo vsi strokovni delavci na šoli Pozitivni vzgojni učinki (transformativni vidik) mediacije o opolnomočenje oseb, vpletenih v reševanje konflikta o premik k pripoznanju o aktivno poslušanje o empatično potopitev v položaj druge osebe o vznik notranje prosocialne motivacije ‐ motivacijskega premika o zmožnost pogleda na situacijo z vidika različnih udeležencev – torej preseganje egocentričnega pogleda o skupno iskanje primernih dejanj, s katerimi lahko popravimo nastalo škodo oziroma odpravimo stisko in

zadovoljstvo ob storjenem prosocialnem dejanju o zato je vrstniška mediacija tudi PREVENTIVNI VZGOJNI UKREP, saj z aktivnim razvojem prosocialnih zmožnosti 15

preprečuje nastajanje težjih konfliktov v institucionalnem okolju Poprava škodljivih posledic ravnanja s pomočjo restitucije

Teoretske predpostavke:

o avtonomija storilca o restorativna teorija pravičnosti

Predvideni pozitivni učinki disciplinskega ukrepa: o podobno kot v mediaciji prizadeti osebi povzročitelj povrne škodo, s tem pa dobi možnost za krepitev svoje

osebnosti Pogoj za pozitivni vzgojni učinek:

o prostovoljnost udeležbe o v šolski situaciji se običajno pojavi učitelj kot arbiter med storilcem in žrtvijo, ki določi ali vsaj potrdi ustreznost

povračilnega dejanja v obliki izbranega »dobrega dela« o ob tem storilec lahko razmisli o neprimernosti svojega početja (prepoznavanje perspektive drugega/žrtve in

učenje socialnih veščin – kako žrtvi poravnati škodo), zgublja pa se pomemben element opolnomočenja storilca Varovanje dijakov pred različnimi nevarnostmi in tveganji


o dijak je mnogokrat žrtev socialnih okoliščin o distributivna teorija pravičnosti

Predvideni pozitivni učinki disciplinskega ukrepa: o z nadzorom šolskega prostora preprečujemo priložnosti za odklonsko vedenje (negativna preventiva) in

ustvarjamo občutek varnosti o zagotovimo sistem hitrega sporočanja o konfliktih o pozitivna preventiva kot (ideološki) zagovor ustreznih vzorcev reševanja konfliktov (tematske razprave o

prepoznavanju nasilja, odvisnosti itn.) Pogoj za pozitivni vzgojni učinek:

o pretiran nadzor lahko poslabša klimo odnosov o zavedanje, da zaščita pred negativnimi izbirami ustvarja “umetno okolje”, ni priložnosti za učenje iz konfliktnih

dogodkov Odpravljanje socialnih okoliščin družbene nepravičnosti


o dijak je mnogokrat žrtev socialnih okoliščin o distributivna teorija pravičnosti

Predvideni pozitivni učinki disciplinskega ukrepa: o odpravljanje strukturnega nasilja:

– negativen vpliv neugodnih socialnih razmer – različne obravnave spolov – in drugačnih kulturnih navad na sprejemanje in šolski uspeh

o zagotavljanje varne, vključujoče ‐ inkluzivne skupnosti (občutek ontološke varnosti) o šola kot “tretji prostor” – ki zagotavlja neovirano soočenje javne in zasebne sfere Sklepna misel Tisto, kar dela uporabo sankcije v šolskem okolju strokovno ustrezno in jo loči od uporabe v okolju administrativno‐upravnega ali kazensko‐pravnega postopka, je nedvomno njena pedagoška vrednost ne glede na to, ali gre za formalni ali za alternativni vzgojni ukrep.

Kroflič – zaključna misel uvodnega poglavja monografije Kazen v šole? (CPI 2011)

16

TABELA 1 ‐ Kriteriji za razvrščanje teorij kaznovanja: - antropološka opredelitev človeka/potencialnega storilca kaznivega dejanja:

o človek kot nedeterminiran, avtonomen subjekt (retributivizem) o človek kot determinirano bitje, »žrtev okoliščin«:

• biološke determinante (izhodiščni pozitivizem – Lombrozo, medicinske metode tretmaja) • psihološke determinante (psihoanaliza, psihoterapevtski pristopi tretmana) • socialne determinante (sociološke teorije družbene anomije, kritika strukturnega nasilja

znotraj abolicionizma) o človek kot avtonomno bitje, ki zasluži priložnost, da popravi napako (abolicionistični metodi

mediacije in poravnave škode) - kriteriji za presojanje ustreznosti kazenske sankcije:

o pravičnost po načelu sorazmernosti prekrška in sankcije – just desert,ki se naslanja na redistributivno pravičnost, izpeljano iz Rawlsa (retributivizem)

o korist oziroma učinek sankcije (utilitarizem, pozitivizem, ideologija tretmaja) o abolicionizem kot poskus izstopa iz zgornja pradigmatske dihotomije, s tem da:

• ustvari novo, restorativno teorijo pravičnosti • bolj kot ideologija tretmaja zasleduje tudi korist žrtve

- vrsta sankcije in njeni potencialni vplivi na storilca: o prevzgojna vrednost povračilne (ne tudi maščevalne) kazni

• nagovor storilca kot odgovornega bitja in identifikacija z odgovornostjo • uporaba kazni in nagrade – temeljna oblika učenja/utrjevanja pomena družbene norme, ki

vodi postopno v avtonomijo o prevzgojna vrednost tretmajske pomoči

• individualne terapije • psihosocialna paradigma in skupinske terapije kot treningi socialnih veščin • pomen doizobraževanja

o prevzgojna vrednost abolicionističnega prizadevanja za soočenje storilca in žrtve – mediacija in restitucija

• prepoznavanje perspektive drugega • vzbujanje recipročnega emocionalnega distresa in s tem vznik prosocialnih emocij ‐

motivacija za poravnavo škode • učenje socialnih veščin – kako žrtvi poravnati škodo po načelu restorativne pravičnosti

o zavračanje kazni in preventiva ter odpravljanje socialnih okoliščin družbene nepravičnosti • negativna preventiva kot odpravljanje priložnosti za odklonsko/kriminalno vedenje (nadzor) • pozitivna preventiva kot ideološki zagovor ustreznih vzorcev reševanja konfliktov • odpravljanje strukturnega nasilja • zagotavljanje varne, vključujoče skupnosti, ki omogoča občutek ontološke varnosti

VIR: Kazen v šoli? (Izbrani pristopi k sankcioniranju prestopkov in podpori prosocialnega ter moralnega ravnanja). Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje 2011.

17

Viri:

Arum, R. (2003). Judging School Discipline (The Crisis of Moral Authority). Cambridge, Massachusetts, London: Harvard University Press.

Kroflič, R. (2002). Izbrani pedagoški spisi (Vstop v kurikularne teorije). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Kroflič, R. idr. (2009). Ali poklicne in strokovne šole potrebujejo vzgojni koncept?. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

Kroflič, R. idr. (2011). Kazen v šoli? : izbrani teoretski pristopi k sankcioniranju prekrškov in podpori prosocialnega ter moralnega ravnanja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

Nucci, L. (ur.) (2008). Conflict, Contradiction, and Contrarian Elements in Moral Development and Education. Taylor & Francis e‐Library.

Ule, M. (2008). Za vedno mladi? (Socialna psihologija odraščanja). Ljubljana: Založba FDV.

Wringe, C. (2006). Moral Education (Beyond the Teaching of Right and Wrong). Dordrecht: Springer (Philosophy and Education Serie).

18

dr. Zdenko Kodelja: SOCIALNA PRAVIČNOST IN ŠOLA

Pravičnost je že od Aristotela dalje razumljena na dva načina: kot skladnost z zakonom in kot enakost. Po eni strani je torej pravično, kar je v skladu z zakonom, po drugi strani pa je pravičnost isto kot enakost. Ideja pravičnosti kot enakosti se najbolj očitno kaže v načelu, daje treba »dati vsakomur, kar je njegovo«. Kljub temu, da je to geslo tavtološko, absurdno in vsebinsko prazno, pa je pogosto razumljeno kot bistvena opredelitev pravičnosti kot enakosti. Ker je to geslo oziroma maksima vsebinsko prazna, so različne teorije pravičnosti poskušale najti »kriterije pravičnosti«, ki bi določili, kdaj je nekaj pravično. Med take kriterije pravičnosti spadajo na primer izrazi: »vsakemu po njegovih zaslugah«, »vsakemu po njegovih sposobnostih«, »vsakemu po rezultatih njegovega dela«, »vsakemu po vloženem trudu« itd. Vendar za nobenega od teh kriterijev ni mogoče reči, da je sprejemljiv za vse in v vseh okoliščinah. Tudi socialna pravičnost je bistveno povezana z enakostjo, saj se nanaša predvsem na razdeljevanje primarnih družbenih dobrin. Vse te primarne dobrine (pravice, svoboščine, življenjske priložnosti, dohodek, bogastvo in družbene osnove samospoštovanja) morajo biti po Rawlsovem mnenju enako razdeljene, razen če neenaka distribucija vseh ali katerekoli od teh dobrin koristi tistim, ki so v najslabšem položaju. Rawls tudi poudarja, da moramo pravičnost razumeti kot prvo vrlino socialnih oziroma družbenih institucij. Iz tega sledi, da mora biti pravičnost tudi najbolj pomembna vrlina šole kot socialne institucije. In če je po njegovem prepričanju treba vse družbene institucije, ki niso pravične, spremeniti ali ukiniti, je to treba storiti tudi s šolo kot eno od socialnih institucij. Pod pogojem seveda, da je ta sklep pravilen. A tudi v tem primeru ostaja vprašanje, kako sploh aplicirati Rawlsova načela socialne pravičnosti na šolo kot specifično družbeno institucijo. Problem pravičnosti v izobraževanju se pojavlja na dveh med sabo povezanih ravneh: na ravni šolskega sistema in na ravni pouka. Na ravni pouka gre za pravičnost pri ocenjevanju, kaznovanju, diferenciaciji učencev itd., na ravni šolskega sistema pa je vprašanje pravičnosti povezano predvsem z različnimi interpretacijami in načini udejanjanjaa načela enakih izobraževalnih možnosti kot pogoja za socialno enakost v družbah, ki temeljijo na liberalnih in demokratičnih načelih. 19

mag. Olga Dečman Dobrnjič, dr. Stanka Preskar, Nevenka Štraser: VLOGA IN POMEN VZGOJE V DIJAŠKIH DOMOVIH

Izvajalke

mag. Olga Dečman Dobrnjič, pedagoška svetovalka za dijaške domove, ZRSŠ dr. Stanka Preskar, vodja oddelka območnih enot, predstojnica OE ZRSŠ NM Nevenka Štraser, predstojnica OE ZRSŠ SG, vodja naloge: Vzgojni načrt v osnovni šoli

Cilji delavnice V delavnici bomo skupaj iskali odgovore na naslednja vprašanja:

Kateri trendi, ki se pojavljajo v okolju, so pomembni za razvoj dijaških domov sedaj in v prihodnosti? Kaj pomeni v tem kontekstu vzgojni program dijaškega doma? Katere faze/korake priporočamo v procesu oblikovanja vzgojnega programa v dijaških domovih in zakaj? Kakšna je vloga ravnatelja v tem procesu? Katere izkušnje v procesu oblikovanja vzgojnega načrta v osnovni šoli so mu lahko v pomoč?

Delavnica bo potekala v obliki krajših predstavitev izvajalk in razprave med udeleženci.

Aktivnost udeležencev

20

ETIČNOST V VODENJUdr. Andrej Koren in dr. Justina Erčulj

Delavnica na Strokovnem srečanju ravnateljic in ravnateljev srednjega šolstva

Portorož, november 2011

Etičnost v vodenju

• Dobre vodje usmerjajo jasne osebne in izobraževalne vrednote, ki predstavljajo moralni namen šole. Zavedajo se jih in jih sporočajo.

(Day in dr. 2000)

Temelj profesionalne etike

• Visoko profesionalni poklici (npr. zdravniki, pravniki, učitelji) morajo uporabljati strokovnost in znanje v dobro svojih “strank” in ju nikoli zlorabljati.

dr. Andrej Koren in dr. Justina Erčulj: ETIČNOST V VODENJU

21

Etični vodja

• Etični vodja ima visoka pričakovanja in zna kar najbolje izkoristiti sposobnosti vsakega posameznika, dijakov in sodelavcev, ne glede na razlike med njimi.

Etični vodja

• Dela, kar govori.

• Jasno sporoča svoje vrednote in deluje skladno z njimi.

• Je etično občutljiv.

Etična presoja

• Etična načela usmerjajo vodje pri presoji, komu ali čemu dati prednost, pri razlagi konceptov in pri odločanju, zato ne morejo biti odvisne od vsakokratne situacije.

22

Etična občutljivost• Poznati moramo svoje vrednote, saj usmerjajo

naše vedenje.

• Vedeti moramo, kako vrednoste vplivajo na naše odločitve in odzive.

• Zavedati se moramo, od kod izvirajo naše vrednote.

• Razumeti moramo organizacijske vrednote.

Ali poznamo svoje vrednote?

• Najprej moramo razumeti svoja prepričanja in svoje vrednote, da lahko postavljamo etični okvir vodenja.

Vprašanja za razmislek

• Ali sodelavci poznajo moje vrednote?

• Ali poznam vrednote svojih sodelavcev?

• Kakšne so temeljne vrednote naše šole?

23

BELEŽKA

24

XVIII. STROKOVNO SREČANJE RAVNATELJIC IN RAVNATELJEV ...kviz.solazaravnatelje.si/Files/Srecanja/GRADIVO... · Izvajalca: Čarangi (Andrej Fon in Samo Kutin) Izvajalca – glasbenika,

Documents