Word novo

Dimitar Bitrakov WORD ----------------------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------------ 1 -

MICROSOFT Word 2003

Skopje . 2013


------------------------------------------------------------------------------------------------ 2 -


------------------------------------------------------------------------------------------------ 3 -

Vovedni informacii za programata WORD Ureduvawe na tekst se vr{i so programata WORD Mo`nostite na programata se odnesuvaat na : • koristewe na mnogu azbuki so razli~en oblik na bukvite. Za azbuka so sootveten oblik na bukvite se koristi terminot font. Na sekoj font mu e dodeleno ime i spored imeto se izbira za pi{uvawe na tekst. Za kirilicata moè da se koristat triesetina fonta. Za latinicata na raspolagawe se zna~itelno pogolem broj na fontovi. • pi{uvawe na tekstot so razni golemini na bukvite i drugite znaci od koi bilo font. Od pi{uvawe so mnogu sitni bukvi, bukvi so optimalna golemina do zna~itel-no golemi bukvi. • bukvite od standardna forma za koj i da e font moè da se vnesuvaat vo tekstot zadebeleno (potencirano),vo kursiv (iskoseno) i potcrtano. • pri vnesuvaweto e mo`no tekstot da se poramnuva od levata strana, od desnata strana, centrirano i da se poramnuva od dvete strani. • kreirawe na grafi~ki prikazi . • mnogu drugi dejstva za ureduvawe na vnesen tekst i grafi~ki prikazi . Programata se otvora so redosledno koristewe na komandite od desktopot: Start >All Programs > Microsoft Office > Microsoft Office Word 2003

So startovawe na programata na ekranot se prikaùva osnovniot prozorec.

----------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 4 -

Osnovniot prozorec ostanuva na ekranot vo tekot na raboteweto so programata. Korisnikot preku prozorecot komunicira so programata vo izvr{uvaweto na site dejst-va {to se odnesuvaat na vnesuvawe na tekstovi i nivno ureduvawe. Komandite na programata na koi se povikuva korisnikot vo vrska so izvr{uvawe na odredena rabota gi izbira (aktivira) preku ovoj prozorec. Komunikacijata me|u progra-mata i korisnikot se ostvaruva so pomo{ta na gluv~eto i tastaturata . Programata Word sodrì mnogu komandi. Sekoja komanda izvr{uva odredeno dejstvo i spored dejstvoto ima i sootvetno ime. Komandite se rasporedeni vo grupi od po 20 do 30 da moàt najracionalno da se koristat. Sekoja grupa od komandi se narekuva glavno meni i ima odredeno ime. Poedine~ni komandi i komandite vo glavni menija se rasporedeni i vo lenti. Vo prozorecot se sodràt i lenti so informativen karakter, lenti za pomestuvawe i drugi vidovi lenti koi }e gi razledame vo prodolènie. Vsu{nost, osnovniot prozorec predstavuva eden izbor od lentite, koja pred-definirano se zema za standardna konfiguracija i se doveduva so aktivirawe na prog-ramata. Predodredena konfiguracija moè da se menuva so doveduvawe i na drugi lenti ili otstranuvawe na nekoi od ovoj preddefiniran izbor. Za po~etok ne se prepora~uvat izmeni na standardnata konfiguracija. Vo preddefiniranata konfiguracija na osnovniot prozorec

se sodràt lentite: - Naslovnata lenta (1) - Lentata so glavnite menija (2), - Standardnata lenta ( vooobi~aena ) (3), - Lenta za formatirawe (4). - Lentata ( Linijar) (5). Vo prviot red e naslovnata lenta. Vo ovaa lenta so informativen karakter e zapi{ano imeto na dokumentot i na programskiot paket Document1-Microsoft Word.. Vo vtoriot red e lentata so glavnite menija, po~nuvajki od menito File (datoteka), Edit (ureduvawe) , View ( prikaz) i t.n. do menito Help (pomo{) koe ima informativ-na uloga. Pristap do komandite e preku menijata Vo tretiot red e standardnata lenta ( voobi~aena). Vsu{nost ovde se vneseni oddelni komandi. Sekoja komanda e prikaàna vo forma na pravoagolnik ili kvadrat so slikovit prikaz na dejstvoto poradi {to se narekuvaat ikoni. Vaka podredeni koman-dite vo standardnata lenta ovozmoùva direkten pristap do komandite koi po~esto se koristat vo rabota so programata. Vo lentata za formatirawe vo ~etvrtiot red se sodràt poedine~ni komandi i kratki menija. Se odnesuvaat na izbor na font na bukvite, golemina na bukvite, ram-naweto i na~inot na ispi{uvaweto na bukvite ( so zatemneti bukvi, iskoseno vneseni bukvi i potcrtani).


------------------------------------------------------------------------------------------------ 5 -

Vo posledniot red e linearot. Linearot ja pokaùva dolìnata na redovite vo prostorot za pi{uvawe. Dolìnata na redovite e ednakva na dolìnata na os-vetleniot del od linearot. ---------- Po lentite sledi prostorot za vnesuvawe na tekst.

Tekstot se vnesuva vo prostorot me|u marginite. Na slikata se prikaàni levata margina , desnata margina i gornata margina . Vo prostorot na ekranot e samo del od stranicata i se doveduva sledniot del vo tekot na vnesuvaweto na tekst. Od desno i od dolu se lentite za horizontalno i vertikalno pomestuvawe na stranicite. Se koristat dva reìmi za vnesuvaweto na podatocite. Za niv pokasnio ke informirame. Prikaàni se zapisite vo statusnata lenta za reìm na vnesuvawe Insert (vmetni) ,

odnosno za reìmot Overwrite ( vrz) .

Vo lentata pokraj za reìmot na vnesuvaweto na tekstot se zabeleùva i stra-nicata vrz koja se raboti i drugi informacii.

Na~in na koristewe na programata Komuniciraweto so programata se vr{i so gluv~eto i so tastaturata. Na gluv-~eto mu se odredeni golem broj dejstva. Dejstvata se vr{at so pokaùva~ot. Toj e vo

forma na strelka ( ) navednata nalevo ili nadesno spored polo`bata na ekranot. Pokaùva~ot se pokaùva na ekranot koga }e se dovede osnovniot prozorec Nasokata na dvièweto na pokaùva~ot se sovpa|a so nasokata na dvièweto na gluv~eto. Od mnogute dejstva {to se izvr{uvaat so gluv~eto, vo ovoj naslov }e go razgledame samo dejstvo na gluv~eto vo izborot i aktivirawe na komandite. Site dejstva so paketot Word se ostvaruvaat so aktivirawe (se koristi i terminot izbor) na oddelni komandi {to se prezemaat preku osnovniot prozorec.

Izbor na komanda od lentite Izbor na komanda se izvr{uva so doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na komandata i pritisnuvawe na levoto kop~e od gluv~eto. Obi~no se koristi i terminot so kliknuvawe na levoto kop~e od gluv~eto. Vo momentot na doveduvaweto na pokaùva~ot vo poleto na komandata se ispi{uva imeto na komandata a po kliknuvawe se aktivira.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 6 -

Prikaàn e izborot na komandata Open . -----------

Izbor na komanda vo sostav na glavnite menija

Da se izbere komanda vo sostav na glavno meni se aktivira menito so dove-duvawe na pokaùva~ot vo poleto na menito i kliknuvawe so kop~eto. Na slikata e prikaàn izbor na glavnoto meni File.

Na slikata e prikaàn del od listata na komandite vo menito File. ] e naglasime deka izborot ( aktivirawe) na glavnoto meni ne treba da se tretira kako izbor na komanda. So izbor na glavnoto meni se prikaùva na ekranot lista so komandite vo sostav na menito. Komandite {to se vo sostav na glavnite menija se prezemaat posredno preko listata. Po prikaz na listata se izbira edna od komandite. Po niv se dviìme so po-kaùva~ot na gluv~eto pri {to pri preminuvawe nad koja i da bilo od komadite pri-kazot se zatemnuva. Se izbira komandata nad koja }e se pritisne so kop~eto od gluv-~eto. Po izborot na komandata listata se otstranuva od ekranot. Ako se potrebni dopolnitelni informacii vo vrska so izvr{uvawe na izbranata komanda ili izbor na razni opcii (mo`nosti) na komanda se pridruùva dijalogen prozorec Za primer na dijalogen prozorec go prikaùvame prozorecot na komandata Print


------------------------------------------------------------------------------------------------ 7 -

------------- Dijalognite prozorci sodràt menija {to se izbiraat za da se soop{tat dopol-nitelnite informacii vo vrska so izvr{uvaweto na komandata. Konkretno ,so prozo-recot za pe~atewe se izbira pe~ata~ot ako se povrzani pove}e, izbor na stranicite {to treba da se otpe~atat i rasporeduvaweto na stranicite koga se pe~ati tekst vo pogolem broj primeroci. Sekoj prozorec e organiziran razli~no.. Dijalognite prozor-ci imaat zadolìtelno pole so zapis ( Ok ili naziv na komanda) i pole so zapis Cancel. Otkoga }e se vnesat informaci ( mo`nosti,opcii) , so aktivirawe vo poleto na komandata Ok (kliknuvawe nad nego) se potvduvaat izborite, }e se izvr{at najavenite dejstva i prozorecot se otstranuva od ekranot. So kliknuvawe na poleto Cancel. se otstapuva od izv{uvawe na komandata za pe~atewe. I vo ovoj slu~aj prozorecot se otstranuva od ekranot.

Za komandite {to moàt da se izbiraat i so tastaturata pokraj imeto na komandata vo listite e vnesena i kombinacijata na tasterite {to se koristat za nej-zino aktivirawe.

Potrebno e ednovremeno pritiskawe na tasterite za aktivirawe na komandata. Preddefinirana konfiguracija na osnovniot prozorec moè da se menuva. Mo`no e od prozorecot da se otstrani funkcionalna ili standardnata lenta i da se dovede druga. Osven toa e mo`no lentite da se prenesuvaat vo izbrana polo`ba


------------------------------------------------------------------------------------------------ 8 -

Se doveduva pokaùva~ot na po~etok od lentata vrz znakot ( ) i po pritisnu-vawe na kop~eto, se prikaùva znakot ( ). So pritisnato kop~e se vle~e lentata vo druga polo`ba. Na slikata se prikaàni povle~eni standardnata

i funkcionalnata lenta.

Ne e potrebno na po~etok da se sproveduvaat ovie dejstva. Osnovniot prozorec na programata Word so aktiviraweto se prikaùva nad celiot ekran. Me|utoa, moè da se prikaè i na del od ekranot vo namaleni dimenzii. Izmenuvaweto se vr{i so komandite od desnata strana na naslovnata lenta.

Pomesteni se tri komandi vo redosled : - komandata Minimize (1), - komandata Restore Down (2) - komandata Close (3) Izbor na prikazot na prozorecot nad celiot dokument odnosno na del od ekranot se vr{i so komandata (2) . So prikaùvawe na prozorecot vo namaleni dimenzii nezna-~itelno se izmenuva prikazot na komandite na ekranot. So komandata Close(3) se isk-lu~uva programata. ---------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 9 -

I .Osnovni dejstva i nivniot redosled vo formiraweto dokument

Vo naslovot e prikaz na dejstvata i redosledot na dejstvata vo vrska so ure-duvawe na tekstovite. Prviot ~ekor e angaìrawe na memoriski prostor vo koj se ureduva tekstot. Za prostorot {to }e se koristi e usvoen terminot dokument. Za postapkata {to pri ova se sproveduva terminite otvorawe na dokument ili kreirawe na dokument. Sekoi ko-risnik za sebe si otvora dokument. Dokumentot se identifikuva po imeto {to }e go dobie po negovoto otvorawe. Po pravilo nov dokument se otvora (se kreira) samo ed-na{ , dodeka toj }e se povikuva pove}e pati se dodeka ne se podgotvi .

Otvorawe na nov dokument

Otvorawe na noviot dokument se vr{i so aktivirawe na programata.

Prostorot vo dokumentot se rasporeduva po stranici. Na ekranot se prikaùva del od prvata stranica na dokumentot. Privremenoto ime Document1- Microsoft Word se vnesuva vo naslovnata lenta na osnovniot prozorec (1) i vo lentata na nivo na komandata Start.(2) .


------------------------------------------------------------------------------------------------ 10 -

Po otvoraweto na dokumentot po pravilo treba da se izberat : - Formatot na stranicite na koi ke se pe~ati dokumentot, - marginite na stranicite, - proredot {to }e se koristi me|u redovite ( naj~esto se koristi preddefniraniot prored) - fontot na bukvite za pi{uvawe na tekstot, - goleminata na bukvite .. Moè da se koristat i preddefinirani izbori. .

Izbor na format i margini Preddefinirano se koristi format na listovite A4. Na slikata se i podatocite za preddefiniraniot izbor na marginite.

----------- Moèn e izbor na format i marginite po èlba na korisnikot. Se vr{i so koman-data Page Setup od menito File. Spored zapisot vo prozorecot na menito (opcija Paper) preddefiniran e formatot A4 so {irina 21.0 cm i visina 29.7 cm na listovite, zabeleèni vo prozorcite desno od zapisite Width i Height. Lista od formati po izbor se od desnata strana. (eden del od mo`nite izbori.)

Preddefiniran izbor mo`ni izbori Na slikata e menito za izbor na marginite ( opcija Margins )


------------------------------------------------------------------------------------------------ 11 -

Preddefinirani vrednosti na marginite se po 3.17 cm od levo i od desno. Od gornata i dolnata strana se po 2.54 cm. Marginite se koristat za odreduvawe na dolìnata na redovite vo koj }e se rasporeduva tekst, za ednovremeno usoglasuvawe na prostorot popolnet so tekst i okvirniot del od listot. Se izbiraat razni dolìni na redovite . So ogled na informacijata {to se do-biva za {irinata na listot za izbran format mnogu e ednostavno da se odredat i vnesat soodvetno podatoci vo poliwata za odreduvawe na polo`bata na levata i desnata margina (poliwata od levo i desno). Od desnata strana na poliwata se st-relki usmereni nagore i nadolu. So doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto so strelkata nagore i kliknuvawe, vrednosta na podatokot se zgolemuva za 0.1 sm . Se kliknuva pove}e pati za da se vnese sootvetna vrednost vo poleto, a e mo`no i pobrzo da se toa napravi ako se drì podolgo vreme pritisnato kop~eto od gluv~eto. Za polo`ba na pokaùva~ot vo poleto so strelka nadolu se namaluva vrednosta isto za 0.1 sm . Ne treba da se zaboravi da se potvrdi izborot na marginite. Delot od ekranot vo koj }e se vnesuva tekst se nazna~uva so osvetluvawe na linearot. Za vnesuvawe na vrednosti vo poliwata moè da se koristi i tastaturata. Se vnesuva pokaùva~ot vo poleto , se kliknuva na kop~eto od gluv~eto za da se vnese kursorot vo poleto so {to se ovozmoùva koristeweto na tastaturata. ---------- Preddefiniranite parametri za marginite od gore i od dolu se menuvaat isto kako i marginite za odlevo i oddesno. So nivnoto menuvawe se odreduva brojot na re-dovite {to }e vnesat na edna stranica. Dokolku ne se promeni preddefiniraniot pro-red i ostanat nepromeneti marginite od gore i oddolu na stranica se vnesuvaat pro-se~no od 45 do 50 redovi. Naj~esto se koristat dolìni na redovite od 11 cm , 12.5 cm i 15 cm. Za dolìna na redovite 15 .0 cm vnesete : leva margina 3.00, desna 3.00 sm. Za dolìna na redovite 12.5 cm vnesete : leva margina 4.25 desna 4.25 sm. Za dolìna na redovite 11.0 cm vnesete : leva margina 3.00, desna 3.00 sm. Vnesuvawe na tekst na listovite moè da se vnesuva so orientacija Portrait (vertikalno) odnosno Landscape (horizontalno). Prikaàno e na slikata.

Postavuvawe na marginite moè da se sprovede i preku pokaùva~ite (Indents). Pokaùva~ite se nao|aat na linearot.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 12 -

Pokaùva~ot na levata margina ( ) e na pozicija 0 . Polo`bata na desnata margina ( ) e obi~no na krajot na linearot. Se prenesuva lentata za horizontalno pomestuvawe vo krajnata desna strana za da se dovede vo vidnoto pole desniot pokaùva~ ( ). Se kliknuva vrz pokaùva~ot i so pritisnato kop~e na gluv~eto se vle~e po linearot na odredena pozicija (vo pri-merov na pozicija 12.5 cm )

Izbor na font na bukvite Izborot na font na bukvite za pi{uvawe na dokumentot se izvr{uva so menito Font od lentata Formatirawe.

Menito go formiraat prozorecot za prikaz na fontot (1) i kop~eto za aktivi-rawe na menito (2). Koga pokaùva~ot }e se dovede nad menito na ekranot se pri-kaùva tekstot “ Font”, {to ukaùva na funkcijata na ova meni. Pri aktivirawe na programata vo poleto e vnesen zapisot Times New Roman {to e imeto na fontot pred-definiran za pi{uvawe vo dokumentot. Toa e standardno izbran font. Dokolku ne se izbere drug font, pi{uvaweto }e se vr{i so ovoj font vo latinskata azbuka. --------- Izbiraweto na font se vr{i so aktivirawe na menito ( doveduvawe na poka-ùva~ot vo poleto na kop~eto ( 2)) i kliknuvawe so kop~eto od gluv~eto. Po ova na ekranot se prikaùva ramkata so mo`nite izbori.

Vo ramkata e del od spisokot na fontovite {to moàt da se koristat za pi{uvawe na dokumentot i go izbirame so doveduvawe na pokaùva~ot vrz imeto na fontot i kliknuvawe. Poleto nad nego potemnuva {to predstavuva informacija deka e izbran fontot za pi{uvawe vo dokumentot. Izbraniot font po ova se prikaùva vo prozorecot na menito a ramkata se otstranuva od ekranot. Ne se site fontovi vo vidnoto pole na menito. Doveduvawe na drugite fontovi se vr{i so pomo{ na lentata za vertikalno pomestuvawe od desnata strana. So dove-duvawe na pokaùva~ot vo poleto so strelkata nadolu i kliknuvawe se doveduva


------------------------------------------------------------------------------------------------ 13 -

sledniot font vo listata dodeka od ramkata se otstranuva fontot na po~etok od lis-tata. Vaka postepeno so kratki kliknuvawa na strelkata e mo`no da se prelistuva spisokot i koga vo vidnoto pole }e se dovede fontot {to sakame da go koristime, se kliknuva. So kratki pritisnuvawa na kop~eto koga e pokaùva~ot vo poleto so strel-kata nagore se pomestuvaat fontovite vo sprotivna nasoka.. Pobrzo prenesuvawe na pove}e fontovi ednovremeno se vr{i so kliza~ot na ver-tikalnata lenta (3). Kliza~ot e vo forma na pravoagolnik i na slikata se prikaùva potemno od bojata na lentata. Se doveduva pokaùva~ot vo poleto na kliza~ot i drèjki go pritisnato kop~eto, kliza~ot se vodi nagore ili nadolu a so toa ednovre-meno se premestuvaat pove}e fontovi Fontovite vo ramkata ne se sekoga{ vo ist redosled. Se izmenuva redosledot po sekoe izbirawe na font so toa {to izbraniot font se doveduva na po~etok na lista-ta ( vo vidnoto pole) za da stane brzo dostapen. Se koristat fontovite Mac. C. Times , Mac. C. Swiss, Makedonski Tajms. Od lati-ni~nite fontovi vo upotreba e preddefiniraniot font Times new Roman i Arial .

Izbor na golemina na bukvite

Izborot na goleminata na bukvite za pi{uvawe na tekstot se izvr{uva so menito Font Size isto od funkcionalnata lenta. Menito go formiraat prozorecot za prikaz na goleminata na bukvite od odre-den font (1) izrazena so broen podatok i kop~eto za aktivirawe na menito (2)

Koga pokaùva~ot }e se dovede nad menito na ekranot se prikaùva vramen tekstot “ Font Size” {to ukaùva na funkcijata na ova meni. Pri otvorawe na prog-ramata vo prozorecot za zapis na goleminata na bukvite e vnesen brojot 12 {to pret-stavuva preddefinirana golemina na bukvite. So ova meni moè da se izberat pomali ------------- odnosno pogolemi dimenzii za bukvite. Dokolku ne se izbira golemina ispi{uva-weto }e bide so preddefiniranata golemina. Izbiraweto na druga golemina za bukvite se vr{i so aktivirawe na menito. Po aktiviraweto na menito na ekranot se prikaùva spisok na golemini so koi moè da se pi{uva tekstot.

Vo ramkata e samo eden del od spisokot na goleminite i vo slu~ajov samo 10 se vo vidnoto pole na ramkata. Najmala golemina na bukvite e 6 a najgolema 96. Izbor na golemina e analogno so izborot font na bukvite. Kako najsootvetni golemini za bukvite se golemini 10 ili 11, a za naslovi i podnaslovi golemini 12 do 14 . Edna{ izbrana golemina za bukvite za eden dokument, ostanuva vo va`nost za dokumentot se dodeka goleminata ne se izmeni. Po izborite mo`no e da se zapo~ne so vnesuvawe na tekstovi vo dokumentot imajki predvid deka se koristi dokument pod imeto Document 1.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 14 -

Dokumentot }e se ko-risti za kratko so privremenoto ime a pokasno toa ime }e se zameni so drugo po izbor na korisnikot imenuvano kako postojano ime na dokumentot. Na~inot na vnesuvaweto na tekstot i pridru`nite dejstva povrzani so vnesuva-weto na tekstot se objasneti vo sledniot naslov “ Upatstvo za ispi{uvawe teks-tovi vo dokumentot i ureduvawe na tekstot “ . na 15-tata stranica. Korisno e na po~etok da se razgleda tekstot pod ovoj naslov. Inforaciite {to ovde se iznesuvaat se odnesuvaat za vnesuvawe na tekst poramnuvan samo od levata strana i koristewe na samo eden font na bukvi. Opi{ani se osnovite informacii za kursorot so pomo{ta na koj se vr{at dejstvata vo vrska so vnesuvaweto na tekst i site dejtva za koregirawe ili izmenuvawe vo tekot na vnesuvaweto. Potrebno e podolgo vreme da se posveti vnimanie. na na~inot na vnesuvawe na tekst i na korekciite. Pred da se donese odluka za prekinuvawe so vnesuvaweto na tekst se vr{i memorirawe na vneseniot tekst vo dokumentot. Ako vnesen tekst ne treba da se so~uva, isklu~uvawto na kompjuterot moè da se izvr{i so kliknuvawe na komandata ( ) vo naslovnata lenta.

Memorirawe na dokument Memoriraweto na dokumentot se izvr{uva so komandata Save As od menito File. So aktiviraweto na komandata Save As na ekranot se prikaùva dijalogniot pro-zorec Save As.

---------- Vo poleto File Name e zapisano privremenoto ime zapisot Document 1. Se otstranuva ( bri{e) zapisot i se vnesuva postojanoto ime na dokumentot ( }e mu go dode-lime imeto PRV TEKST .) So kliknuvawe na komandata Save se vnesuva postojanoto ime i se potvrduva memoriraweto. Po ova prozorecot se povlekuva od ekranot. Dokumentot e registriran, vnesenoto ime se zapi{uva vo naslovnata lenta od osnovniot prozorecot

i vo poleto na dijalogniot prozorec Save AS me|u drugite zapisi. Izbranoto ime na dokumentot se vnesuva i vo lentata na nivo na komandata Start.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 15 -

So memoriraweto na vneseniot tekst vo dokumentot se memoriraat i fontot i goleminata na bukvite, pa vo sledno povikuvawe (otvorawe) na toj dokument na treba povtorno da se izbiraat font i goleminata na bukvite.

Otvorawe na formiran dokument

Za prodolùvawe vrz oformuvaweto na dokumentot pod dodelenoto ime za vnesuvawe na sleden tekst, koregirawe, izmenuvawa vo porano vneseniot tekst, treba po vklu~uvawe na kompjuterot da se otvori porano definiraniot dokument.. Otvorawe na dokumentot se vr{i so izbor na komandata Open od menito File. Po izbor na ova komanda na ekranot se prikaùva dijalogniot prozorec Open .

Vo listata na prozorecot se registrirani imiwata na site tipovi kreiranite datoteki ( tekstualni dokumenti, tabeli, crteì idrugi). Se doveduva pokaùva~ot vrz imeto na dokumentot {to se otvora (konkretno PRV TEKST), poleto na zapisot potem-nuva. Go potvrduvame so kliknuvawe vo poleto Open i na ekranot se prikaùva del od prvata stranica na otvoreniot dokument. Prozorecot se otstranuva. Vo otvoreniot dokument moè da se prodolì so vnesuvawe na tekstovi ili korekcii vo vneseniot tekst. Ako izmenite treba da se registriraat treba da se izvr{i memorirawe. Za memorirawe na vnesenite izmeni sega se koristi komandata Save od menito File. Na ova komanda ne i sledi prozorec. Za prekinuvawe na vrskata so prog-rama se koristi komandata Exit . ------------ Vo tekot na obrabotkata vrz vnesen dokument e mo`no da se otvorat i drugi dokumenti preku komandata Open . Imiwata na site vneseni dokumenti se zapi{uvaat neposredno po imeto na prvootvoreniot dokument vo linijata na komandata Start. Se koristat ednovremeno pove}e dokumenti ako e potrebno prenesuvawe na tekst ili grafi~ki prikazi od eden dokument vo drug. Vo slu~aj na vnesuvaweto na po-ve}e dokumenti vo lentata na nivo na Start se vnesuvaat samo prvite bukvi od imiwa-ta na otvorenite dokumenti. Informacija za imeto na dokumentot se ispi{uva po klik-nuvawe vo poleto na otvoreniot dokument..

Poleto na dokumentot {to momentalno e na ekranot e zatemneto. Otorenite dokumenti se doveduvaat na ekranot preku lentata so kliknuvawe vrz


------------------------------------------------------------------------------------------------ 16 -

imeto na doku-mentot. Doveduvawe na dokument go otstranuva dokumentot {to e na ekranot. Za premin na drugo dejstvo mo`ni se dva izbori . - Izborot File > Оpen , za otvorawe na kreiran dokument. Se otvora dijalogniot prozorec Open i se izbira drug dokument. - Izborot File > New otvora nov dokument.

Mo`nost za otvorawe na nov dokument ( izbirawe New > Blank document)

Isklu~uvawe na programata

Prekin na rabotata so programata se sproveduva po memorirawe na dokumentot. Pred se treba da se deaktivira (prekine) vrskata so programata {to se vr{i so klik-nuvawe na komandata Exit od menito File. Moèn e i prekin so komandata Close ( ) vo naslovnata lenta. Dokolku ne e izvr{eno memorirawe na dokumentot na ekranot se prikaùva ram-kata vo koja treba da se izbere so kliknuvawe edna od opciite

Se predlagaat tri opcii. Po izbor na edna od prvite dve opcii se prekinuva vrskata so programata,a so tretata se otkaùva. --------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 17 -

U P A T S T V O

za ispi{uvawe i ureduvawe na tekst So otvorawe na dokument na ekranot e del od prvata stranica.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 18 -

Kursorot e pozicioniran na leviot goren del od prostorot na stranicata, a so osvetleniot del na linearot se pokaùva dolìnata na redovite. Tekstot se vnesuva so koristewe na kursorot. Poradi ova, e potrebno da se postavi kursorot vo pozicija (redot i kolonata) od kade {to }e po~ne vnesuvaweto na tekst. Na po~etok za dvièwe na kursorot }e gi koristime tasterite Enter i Backspace (tasterot {to e ozna~en so strelkata ). So kliknuvawe na tasterot Enter kursorot se pomestuva od redot vo koj se nao|a vo sledniot red. Nasroti ova tasterot Backspace go pomestuva kursorot za eden red pogore od redot vo koj toj se nao|a . Pomestuvawe na kursorot vo redovite nadesno ( so tasterot blanko) ili nalevo ( so tasterot Backspase ) se vr{i vo tekot na vnesuvaweto na tekstot . Sekoja bukva {to }e se vnese so tastaturata, }e se zabeleì pred pozicijata kade e postaven kursorot. Slednite bukvi {to }e se vnesuvaat se nadovrzuvaat na prethodno vnesenite bukvi a kursorot po sekoja vnesena bukva se pomestuva za edna pozicija nadesno. Za rastojanie me|u bukvite se vnesuva znak blanko. Vsu{nost, znak ne se vnesuva, no pozicija se angaìra. Rasporeduvaweto na tekstot po redovi se ostvaruva avto-matski. Imeno, koga }e se vnese so tastaturata zbor za koj nema dovolno prostor vo re-dot, zborot se prenesuva kako prv vo sledniot red. Ova se slu~uva se dodeka ne se zavr{i pasusot.(koristewe na tasterot Enter ). Bukvite na tasterite se ozna~eni so latinicata. Za 23 bukvi od azbukata postoi soodveten taster. Me|utoa,za drugite 8 bukvi se koristat tasterite so znaci na koi ukaùvame vo tabelata.

Za pi{uvawe na golemi bukvi ednovremeno so pritiskaweto na sootveten taster se drì pritisnat tasterot Shift. Otstapuvawe ima samo kaj bukvite { , } i | , za koi ako se drì pritisnat tasterot se ispi{uva mala bukva. ---------- Vo tekot na vnesuvaweto na tekstot zadolìtelno e sekoga{ po vnesena to~ka, zapirka ili koj i da bilo interpunkciski znak da se ostavi bar eden znak blanko. Vo sprotivno }e se smetaat dva zbora kako eden {to sozdava te{kotii vo rasporeduva-weto na tekstot po redovi. Dokolku se vnese pogre{na bukva, se pritisnuva na tasterot Backspace pri {to kursorot se vra}a nanazad za edna pozicija i se bri{e poslednata vnesena bukva. So pove}ekratno pritiskawe na ovoj taster se bri{at pove}e bukvi i vra}awe na kur-sorot nanazad.. Vo tekot na vnesuvaweto na tekstot ~esto se slu~uva pogre{no vnesena bukva ili zbor da se zabeleàt pokasno. Vo takov slu~aj za bri{ewe na pogre{no vnesena bukva ili pove}e bukvi se koristi tasterot Delete.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 19 -

So pritiskawe na tasterot Delete se bri{e bukvata na pozicija desno od kur-sorot. Po bri{eweto na bukvata, tekstot desno od kursorot }e se pomesti nalevo za edna pozicija. Dokolku se pritisnuva so ovoj taster koga e kursorot na blanko pozicija nastanuva samo pomestuvawe na tekstot nalevo. So pove}e pritiskawa na tasterot Delete, tekstot se pomestuva za pove}e pozicii nanazad.. Po ispolnuvaweto na edna stranica, avtomatski se prodolùva na slednata stranica. Doveduvaweto na slednata stranica se registrira vo statusnata linija so zabeleùvawe brojot na stranicata.

Izborot za preminuvaweto od edna stranica na sledna stranica. se vr{i so komanda od menito Edit. Se izbira standardno. ( opcijata Normal ).

Pri preminuvawe od edna stranica na slednata vo ovoj izbor kursorot vr{i skok od posledniot red na prethodnata stranica na prviot red od slednata stranica.

Dvièwe na kursorot Za dvièweto na kursorot po vnesen tekst, se koristat i tasterite so strel-kite nalevo, nadesno , nagore i nadolu. Dvièweto so ovie tasteri e ograni~eno . Mo`no e :

• Horizontalno dvièwe nalevo ili nadesno me|u prvata pozicija vo redot do poslednata pozicija vo koj e vnesen tekst.

• Vertikalno dvièwe me|u redicite vo koi e vnesen tekst. So ednokratno kliknuvawe na eden od tasterite so strelkite, kursorot se pomes-tuva za edna pozicija nalevo ili nadesno, odnosno vo red pogore ili podolu. So sledno kliknuvawe se prenesuva za u{te edna pozicija. Mo`no e tasterot da se zadrì pritisnat podolgo za prenesuvawe na kursorot za pove}e pozicii. Dvièweto na kur-sorot prekinuva koga }e se oslobodi tasterot. So kliknuvawe na tasterot Home, kursorot se prenesuva na po~etok na redot. So tasterot End se pomestuva vo krajna pozicija vo redot. Pomestuvawa ni ovozmoùvaat doveduvawe na kursorot na pozicija vo tekstot kade e potrebno i da se izvr{i promena vo tekstot, ostranuvawe na del od vneseniot tekst, dopolnuvawe ili drugo dejstvo. ---------

Reìm na vnesuvawe na tekstot. Tekstot se vnesuva vo dva mo`ni reìmi Insert ( Vmetni) i Overwrite ( Vrz..).


------------------------------------------------------------------------------------------------ 20 -

- Vo reìmot Insert vnesenata bukva se postavuva vo pozicijata na vnesena bukva i site bukvi gi pomestuva nadesno.

Na slikata se prikaùva dejstvoto po vnesuvawe na bukvata “ a “ {est pati. Vo statusnata lenta ne se registrira reìmot.

-Vo reìmot Overwrite (vrz) se vnesuvaat bukvite vrz vnesenite bukvi. Na slikata se prikaùva dejstvoto po vnesuvawe na bukvata “ a “ {est pati

Reìmot Overwrite se registrira vo statusnata lenta. Vo statusnata lenta za ovoj reìm se vnesuva zapisot OVR

Izbor na eden od dvata reìmi se vr{i so naizmeni~no kliknuvawe na tasterot INSERT(na tastaturata zapis INS). Mo`na e izmena na reìmot i so gluv~eto so klik-nuvawe vo zapisot vo statusnata lenta. Se raboti glavno vo reìmot Insert.

Dvièwe na stranicite Da se ima pregled vo vneseniot tekst vo pove}eto stranici, mo`no e da se prelistuvaat stranicite, vo smisla na ekranot da se doveduva vo redosled tekstot od prvata stranica, potoa od vtorata stranica i.t.n.

So otvorawe na dokumentot na ekranot e del od prvata stranica Za prikaz na slednite stranici, se pritiska tasterot so strelkata nadolu pri {to se pomestuva kursorot nadolu. Od momentot koga kursorot }e se postavi na dolniot del od ekranot, so sekoj sleden pritisok na tasterot se prikaùva sleden red od tekstot so istovre-meno otstranuvawe na eden red od gornite redovi. Dokolku se drì tasterot podolgo vreme nastanuva neprekinat proces na pomesuvawe na tekstot nagore. Se preminuva na vtorata, tretata i na slednite stranici. Obratno, ako se pritisnuva na tasterot se strelka nagore, kursorot se pomestuva isto nagore a tekstot se vra}a nadolu.

---------------- Pomestuvawe na vneseniot tekst se ostvaruva i so koristewe na komandi od tastaturata so koi e mo`no da se prenesuvaat site redovi {to se vo vidnoto pole na ekranot. Se koristat tasterite Page Up i Page Down. Vakviot na~in na prelistuvawe ovozmoùva ~itawe na vneseniot tekst, i dove-uvawe vo vidnoto pole na stranicata vo koja treba da se izvr{i korekcija vo tekstot .


------------------------------------------------------------------------------------------------ 21 -

Direkno doveduvawe na prvata stranica na ekranot, nezavisno koja stranica bila vo vidnoto pole se vr{i so pritiskawe na tasterite Control + Home. So pritiskawe na tasterite Control + End, se doveduva na ekranot poslednata stranica od tekstot.

Pomestuvawe na tekstot moè da se vr{i i so vertikalnata lenta. Mo`no e pomestuvawe so kliknuvawe vo poliwata so strelkite ( i ). So kliknuvawe na strelkite se ostvaruva pomestuvawe na tekstot vo red nagore ili nadolu so sekoe kliknuvawe. Kontinuirano dvièwe se ostvaruva pobrzo so kliza~ot od vertikal-nata lenta ( ). Vo tekot na dvièweto na stranicite so kliza~ot se sledat na ekranot rednite broevi na stranicite.

Sreduvawe i koregirawe na vnesen tekst Po vnesuvaweto na tekstot vo dokumentot, treba da se pregleda i dokolku e pot-rebno da se izvr{at korekcii, vo smisla na ispravuvawe gre{ki vo oddelnite zbo-rovi, otstranuvawe tekst od vneseniot, menuvawe na tekst, vnesuvawe na drugi sodr-ìni i drugi jazi~ni korekcii. Vo prodolùvawe ukaùvame na osnovni dejstva za vnesuvawe i koregirawe na vnesen tekstot.

Dejstvata vo prodolènie se odnesuvaat na vnesuvawe na tekst vo reìmot Insert. << Bri{ewe na bukva Za bri{ewe na bukva kursorot se postavuva pred bukvata i se pritiska na tasterot Delete. Bukvata se otstranuva i pri ova se pomestuvaat bukvite vo redot za edna pozi-cija nalevo.So pomestuvaweto rastojanieto {to nastanuva po bri{eweto na bukvata se otstranuva. Bri{ewe na bukva se vr{i i so tasterot Backspace so taa razlika {to se bri{e bukva pred pozicija na kursorot. Ovoj taster se koristi vo tekot na vnesu-vaweto na tekst da se izbri{e pogre{no vnesena bukva. Ako se drì pritisnat tas-terot podolgo vreme se bri{at i drugi bukvi. Bri{eweto prekinuva po osloboduvawe na tasterot. << Namaluvawe na rastojanieto me|u dva zbora Se doveduva kursorot na blanko pozicija pred zborot i se pritisnuva na teste-rot Delete. Se {to e zapi{ano po toj zbor isto taka se pomestuva nalevo . Zborot }e se pomesti za onolku pozicii kolku {to pati }e se pritisne ovoj taster. Ova e mo`no sa-mo ako e rastojanieto pogolemo a kursorot treba da se postavi {to podaleku od zbo-rot. Ednovremeno so tova se pomestuva celiot tekst {to e nadesno od nego. << Nagolemuvawe rastojanie me|u dva zbora Se doveduva kursorot na blanko pozicija i se vnesuva znakot blanko edna{ ili pove-}e pati. Ako se slu~i da se dva zbora vneseni eden do drug, tie }e se razdvojat so do-veduvawe na kursorot pred prvata bukva od vtoriot zbor po vnesuvawe na znakot blanko. << Promena na bukva vo zbor Se doveduva kursorot pred bukvata {to treba da se promeni i se vnesuva druga bukva. Po ova se bri{e prethodnata bukva so tasterot Delete. << Ufrluvawe na bukva vo zbor. Se doveduva kursorot pred pozicijata kade treba da se vnese bukvata i se vnesuva bukvata. Za vnesuvawe na zbor ili pove}e zborovi vo tekstot se vr{i istata postap-ka. Se doveduva kursorot na pozicija od koja }e se vnesuvaat zborot ili pove}e zbo-rovi. Se vnesuva noviot tekst so tastaturata. Prethodno vneseniot tekst se pomestuva nadesno. ---------- Od momentot koga vo redot }e nema dovolno prostor, del od tekstot }e se prenese vo sledniot red. Prefrluvawe na tekstovi }e se izvr{i i na slednite redovi do krajot na pasusot. << Otstranuvawe ( bri{ewe) na zbor vo red.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 22 -

Se doveduva kursorot pred prvata bukva na zborot {to treba da se izbri{e. Se bri{e so kliknuvawa na tasterot Delete. Moàt da se izbri{at i pove}e zbora. Pri ova site znaci vo redot se pomestuvaat nalevo, i se popolnuva prostorot na izbri{a- nite zborovi. Vo prostorot se prenesuva tekst i od podolnite redovi. Prenesuvawe }e se izvr{i i vo site redovi {to se vo sostav na pasusot. << Pomestuvawe na red nadolu Se doveduva kursorot na po~etok od redot i se pritisnuva na tasterot Enter. Redovite {to sledat po redot isto se pomestuvaat nadolu Istoto se slu~uva i ako e kursorot vo momentot na pritisnuvawe na pozicija vo prazen red. Ovie pomestuvawa imaat za posledica pomestuvawe na celiot tekst do krajot na dokumentot. Vo redovi-te nad ovaa pozicija }e nema promena. Dokolku se postavi kursorot vo koja i da bilo polo`ba vo redot, po pritis-kaweto na tasterot Enter se prenesuva samo tekstot desno od polo`bata na kursorot vo sledniot red i }e se poramni spored prvata pozicijata na sledniot red. . Pomestuvaweto na redovite se vr{i ako ima potreba da se oslobodi prazen prostor za vnesuvawe na dopolnitelen tekst ili vo vrska so ureduvaweto na tekstot vo pasusot. << Prenesuvawe na red nagore. Tekst se prenesuva vo pogoren red ( ili pove}e ), so cel da se popolnat praz-nite redovi. Prenesuvawe na tekst nagore se vr{i so tasterot Backspace. Kursorot se doveduva na po~etna pozicija na prviot red od tekstot {to se prenesuva i pritisnuva na tasterot Backspace.

Komandata Cant Undo,

Komandata vo naslovot se sodrì vo glavnoto meni Edit . Na ova mesto kako mnogu korisna na po~etok ja izdvojuvame vo ovoj naslov. So aktiviraweto na menito Edit na ekranot se prikaùva listata so komandite na menito . Na slikata e del od listata so komandite.

Komandata Cant Undo go poni{tuva (go anulira) poslednoto izvr{eno dejstvo so koja i da bilo od komandite. Pri izvr{eno nepropisno dejstvo {to doveduva do neo-~ekuvana sostojba so ovaa komanda moè da se poni{ti dejstvoto . Se izbiraat koman-dite Edit > Cant Undo . Po ova se vra}a sostojbata {to bila na ekranot pred izvr{e-noto dejstvo. Komandata pretstavuva mnogu korisna mo`nost na korisnikot i sigurnost vo tekot na koristewe na programata. ------------ Neo~ekuvani sostojbi se slu~uvaat dosta ~esto, od izbri{an tekst, izbri{an grafi~ki prikaz do izbri{an dokumentot so koj se raboti. Bez prezemawe drugo dejstvo e potrebno vo takov slu~aj da se izvr{i izbor na menito Edit i aktivira komandata Cant Undo (zapis na dejstvo).


------------------------------------------------------------------------------------------------ 23 -

Komandata Cant Undo moè da se koristi i vo standardnata lenta

Sprovedenite dejstva vo tekot na raboteweto se memoriraat avtomatski. Vo prozorecot se prikaùvaat dejstvata .

Ako napravenata gre{ka se otkrie i pokasno, postoi mo`nost i za ispravka. Se kliknuva na Cant Undo pove}e pati, se sledat vratenite polo`bi na ekranot se do-deka ne se dobie polo`bata koga e napravena gre{kata.. Povtoruvaweto e mo`no dodeka e na ekranot zapisot vo temni bukvi. Na slikata e zapisot vo svetol zapis

vra}aweto e zavr{eno.. ----------

II . Ureduvawe na vnesen tekst


------------------------------------------------------------------------------------------------ 24 -

Vneseniot tekst vo dokumentot na zna~i i kraj na ureduvaweto na dokumentot. Tekstot treba po vnesuvaweto da se uredi. Ureduvaweto se odnesuva na potencirawe na naslovite,podnaslovite, zapi{uvajki go tekstot zadebeleno, iskoseno ili potcrtano, poramnuvawe na tekstot od dvete strani, simetri~no i poramnuvawe od desnata strana i drugi dejstva.

Na sekoja promena vo tekstot ( na bukva, zbor, re~enica) mu prethodi ukaùvawe nad koj tekst }e se vr{i promena da tekstot se obeleì ( ozna~i). Obeleùvaweto se vr{i so tastaturata i so gluv~eto. Ako se vr{i so tastaturata se koristat tasterite so strelkite, tasterot Shift i tastarite Home i End. Obeleùvaweto se vr{i spored tabelata.

Da se obeleì zbor se doveduva kursorot pred zborot. Spored tabelata se pri-tisnuva i drì pritisnat tasterot Shift i se pritisnuva na tasterot so strelkata na-desno onolku pati kolku bukvi se sodràt vo zborot.

Po izvr{eno dejstvo obeleùvaweto se otstranuva so kliknuvawe so gluv~eto vo koja bilo polo`ba na ekranot. Ako treba da se obeleàt pove}e zbora se doveduvaa kursorot pred prviot zbor, se drì pritisnat tasterot Shift i se pritisnuva na tasterot se strelna nadesno pri {to se obeleùvaat postapno bukva po bukva. Mo`no e tasterot so strelkata da se zadrì podolgo pritisnat pri {to nastapuva posledovatelno obeleùvawe na pove}e zbora. Koga }e se obeleì posledniot zbor ,se otpu{ta tasterot. Ako vo ovoj proces se obeleàt pove}e bukvi, so tasterot so strelka nalevo se otstranuva del od obeleù-vaweto. Za obeleùvawe na pove}e redovi se doveduva kursorot levo od prviot red i se ~eka da premine vo forma na strelka nakloneta nadesno. So kliknuvawe redot se obeleùva.

---------- Vle~eweto na strelkata nadolu gi obeleùva i slednite redovi.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 25 -

Za obeleùvawe so gluv~eto pokaùva~ot se doveduva pred zborot i se ~eka da dobie forma na bukvata “ I “ . Se kliknuva na Shift i se vle~e kursorot so pritisnato kop~e nadesno.

Obeleùvaweto se koristi za bri{ewe na tekst ( zbor, re~enica, pasus ,stra-nica ),prenesuvawe na tekst od edna polo`ba vo druga, kopirawe na tekst, prika-ùvawe na tekstot ( Zadebeleno, Kurziv i Podvle~eno) , promena na font na bukvite, golemina na bukvite,, poramnuvawe ( od levata strana, desnata, simetri~no i od dvete strani ), izbor na boja na bukvite i izbor na boja na podlogata i drugi dejstva.

Promena na ispisot na bukvite

Kratkoto meni za razli~ni ispisi na bukvite od standardnata lenta

ovozmoùva bukvite od fontot vo koj se raboti da se vnesuvaat vo dokumentot osven vo standarden oblik na u{te tri na~ini (Zadebeleno, kurziv i podvle~eno). Mo`nite na~ini za prikaz na bukvite se koristat za da se potencira termin, naslov, podnas-lov ili drugo.

So doveduvawe na pokaùva~ot vo redosled na trite poliwa na ekranot se prikaùvaat soodvetno zapisite {to ukaùvaat na nivnite dejstva . • Poleto so oznaka B se koristi za prikaùvawe na bukvite zadebeleno • Poleto so oznaka I se koristi za prikaz na bukvite vo kurziv. • Poleto so oznaka U se koristi za prikaz na bukvite podvle~eno. Koga }e se naloì potreba tekstot da se vnesuva na eden od trite na~ini, se aktivira edno od ovie poliwa so doveduvawe na pokaùva~ot nad soodvetnoto pole i kliknuvawe. Se {to vo prodolènie }e se vnesuva }e bide vo izbraniot na~in. Vra}a-we na standardniot ispis }e se ostvari so ponovno kliknuvawe nad izbranoto pole. Eden izbor vo ova meni ne doveduva do otstranuvaweto na drug izbor. Vo prodolènie e prikaz na zborot “ informatika “ .vo trite ispisi :

Ne e mo`no sekoga{ da se predvidi se vo vrska so ureduvaweto na dokument. Dosta ~esto pri kone~noto ureduvawe na dokumentot se odreduva kako }e se potenci-raat va`nite termini. Poradi ova se naloùva potrebata tekst od standarden oblik, dopolnitelno da se prikaè zadebeleno, kurziv ili podvle~eno. -------------- Ovie promeni vrz oddelni tekstovi se ostvaruvaat so dejstvata : 1. se obeleùva tekstot ;


------------------------------------------------------------------------------------------------ 26 -

2. se kliknuva nad edno od poliwata. 3. Pri ova : - so kliknuvawe vo poleto B , obeleàniot tekst }e se prikaè zadebeleno. - So kliknuvawe vo poleto I, obeleàniot tekst }e se prikaè vo kurziv. - So kliknuvawe vo poleto U, obeleàniot tekst }e se prikaè podvle~eno.

Promena na font na bukvite Dokumentot se pi{uva so prethodno izbran font, osobeno za na{ite korisnici se izbira eden od kirili~nite fontovi vo koi moàt da se ispi{uvaat site bukvi na na{ata azbuka. Me|utoa, ~esto se naloùva potreba pri pi{uvaweto na dokumentot odreden termin da se zapi{e so latinica {to ~esto se slu~uva pri rabota na teks-tovi od oblasta na matemati~kite, tehni~kite, biolo{kite nauki i drugite. Obi~no promena na font na termin se vr{i vo vneseniot tekst, koga se vr{i koregirawe na tekstot. Promenata se vr{i so menito Font od formatnata lenta.

Postapkata e sledna : 1. Se obeleùva zborot ( ili pove}e zborovi ) na koj treba da se promeni fontot. 2. se aktivira menito Font i se izbira fontot {to treba da go zameni fontot na obeleèniot termin . Po ova fontot se promenuva a obeleùvaweto ostanuva so mo`nost za izvr{uvawe i drugo dejstvo vrz zborot. Ako ne se planira druga promena, obeleùvaweto se otst-ranuva . Korekciite vo dokument vo koj se koristat pove}e fontovi se vr{i kako da se raboti za dokument raboten vo eden font. Imeno,so doveduvaweto na kursorot vo po-zicija na zbor vo koj e promenet fontot a treba da se koregira, avtomatski se vr{i aktivirawe na sootvetniot font i mo`no e da se pristapi kon negovoto koregirawe. Aktivniot font kako vo drugite slu~aevi se prikaùva vo poleto za zapis na fontot od ova meni.

Promena na golemina na bukvite Promena na goleminata na bukvite na oddelen termin, na odreden red ili pasus moè da se vr{i vo tekot na ureduvaweto na tekstot. Promenata se vr{i so menito Golemina na font od formatnata lenta .

Postapkata e analogna kako i pri promena na font na bukvite. Vo tekot na koregiraweto na tekstot vo koj e izvr{ena promena na golemina so doveduvaweto na kursorot vo toj del, kursorot se nagolemuva ili namaluva i vnesena-ta korekcija }e se usoglasi so goleminata na bukvite. -----------

Kratko meni za poramnuvawe na tekstot


------------------------------------------------------------------------------------------------ 27 -

Programata Word ovozmoùva poramnuvawe na tekstot poramnet i spored des-nata strana, simetri~no na stranata i poramnuvawe od dvete strani. Poramnuvawata se izvr{uvaat so menito :

Vo menito se sodràt ~etiri opcii. Pri vklu~uvaweto na programata aktivna vo menito e prvata od levo opcija {to se prepoznava po osvetlenosta na poleto .Toa e preddefinirana opcija i dokolku ne se izbira druga, vneseniot tekst se poramnuva samo od levata strana. Za drugite poramnuvawa se izbira edna od drugite opcii . Izmenuvawata na oddelni tekstovi vo vrska so poramnuvaweto se vr{at so obeleùvawe na tekstot i aktivirawe na edna od opciite na menito. Koga ke se naloì potreba za vnesuvawe na eden od drugite od tri opcii,se aktivira edno od poliwata so doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto so kliknuvawe. Se {to }e se vnesuva vo prodolènie ke se vnesuva vo izbraniot reìm. Vra}awe na prethodniot reìm se ostvaruva so povtorno kliknuvawe vo poleto. Eden izbor vo ova meni ne doveduva do ostranuvawe na drug.izbor. Vo prilog e prikaz na tekst pri aktivna opcijata “ Center “

Prikaz na vnesen tekst za izbrana opcija “ Align Right ” oddesno.

Posebno e korisna mo`nosta za poramnuvawe od dvete strani . Pri vnesuvawe na tekst so poramnuvawe od dvete strani, so nedelene na slogovi vo mnogu od redovite ostanuvaat pogolemi rastojanija megu zborovite od voobi~aenite eden do dva blanko znaci. Potencirani se dvata reda vo priloèniot tekst.

----------- Za dobro ureden tekst od dvete strani zadolìtelno treba da se vr{i otst-ranuvawe na pogolemite rastojanija megu bukvite so delewe na slogovi spored


------------------------------------------------------------------------------------------------ 28 -

make-donskata gramatika. Se vr{i so prenesuvawa na slogovi od podolnite redovi vo gornite Vo konkretniot primer se po~nuva so ureduvawe na tretiot red. Vo zavisnost od rastojanijata vo redot ,se odvojuvaat po pravilo eden ( ili pove}e sloga) od prviot zbor vo sledniot red so vnesuvawe na crti~kata .Konkretno, ( vo zborot pro-dolènie). So vnesuvawe na crti~ka avtomatski se prefrluva odvoeniott slog (pro)- vo tretiot. So ova vo tretiot red e izvr{eto otstranuvawe na pogolemite rastojanija me|u zborovite. Postapkata se sproveduva i za otstranuvawe na rastojanijata i vo {estiot red. Od zbo-rot otstranuvaweto se odvojuvaat tri sloga (otstranu-) , i prenesuvaat vo pettiot red, Tekstot vo prodolènie e kone~no dobro ureden i se smeta za kone~en.

Kratko meni za izbor na boja na bukvite

Tekstovite moàt da se ispi{uvaat vo boi. Izbor na boja se vr{i so kratkoto meni Font Color .

Brojot na boite {to moàt da se izberat e 103. Boja na bukvite se vnesuva obi~no po vnesen tekst a e mo`no i vo tekot na vnesuvaweto na tekstot da se koristi boja. Po izbor na komandata Font Color se otvora opcionata ramka .

Dodeluvawe boja se vr{i so obeleùvawe na tekstot vo koi treba da se prome -ni bojata na bukvite .So izborot bojata od opcionata ramka se vnesuva vo obeleàniot tekst. Izbranata boja za informirawe se vramuva i vnesuva neposredno do izbranata boja i na dnoto na opcionata ramka. ------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 29 -

Menito moè da se izvle~e i prikaè vo formata.

Za zamenuvawe na vnesena boja so druga, postapkata se povtoruva so izbor na druga boja a za otstranuvawe na boja se izbera opcijata Avtomatic. Za da se prodolì bez koristewe na boja e potrebno bar na poslednata bukva od tekstot se primeni opcijata Automatic .

Kratko meni za vnesuvawe boja na podlogata. Se vnesuva so komandata Highlight Na slikata se prikaàni komandata Highlight

i opcionata ramka .

So aktivirawe na ovaa komanda se popolnuva redot vo koj se nao|a kursorot. Za razlika od prethodnata komanda, boja se vnesuva vo celiot red nezavisno dali ima ili nema vnesen tekst. Na slikata e prikaz.

Vnesuvawe boja vo pove}e redovi se vr{i so prethodno obeleùvawe na blok redovi. Zamenuvawe na boja vo red ili vo pove}e redovi se vr{i so obeleùvawe pred izborot na boja od opcionata ramka. Ostranuvawe na boja od red ili blok od redovi se vr{i analogno so koristewe na opcijata None. --------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 30 -

III. Koristewe na glavnite menija

Razgledanite sodrìni so mali isklu~oci se obraboteni so koristeweto na komandi {to se sodràt vo standardnata i formatnata lenta. Komandite i kratkite menija od lentite se rasporedeni i vo glavnite menija a vo niv se sodràt i u{te mnogu drugi komandi. ] e gi razgledame neobjasnetite komandi od glavnite menija. Eden del od komandite na menito File se razgledani vo vovedniot del. Objasneti se komandite New, Open, Close, Save, Exit. Vo ovoj naslov }e gi razledame komandite Print Preview i Print .

Komandata Print Preview Komandata Print Preview

ni ovozmoùva da se pogleda kako e ureden (formatiran) tekstot podgotven za pe-~atewe. Vo smisla na toa, vo koj del od stranicata e rasporeden tekstot, kolkavi se belinite odlevo i oddesno, odgore i oddolu, dali se usoglaseni belinite spored tek-stot na stranicata i drugi elementi na kvalitetno podgotven tekst. Po aktivirawe na ovaa komanda, se dobiva preddefinirano sledniov prikaz .

Vo pozicijata na standardnata i formatnata lenta se vnesuva lentata Print Preview Lentata ja povlekuvame na druga pozicija

-----------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 31 -

Vo prilog e listata so dejstvata na komandite vo lentata Print Preview.

Dejstvata se odnesuvaat na prikazi na pove}e stranici na ekranot, rasporedi na stranicite vo redovi i vo koloni,zgolemuvawe ili namaluvawe na zapisite vo st-ranicite, izmenuvawe na zapisot za odreden procent po izbor.

Komandata Print

Komandata Print se koristi za pe~atewe na podgotvenite dokumenti. So izbor na komandata Print se prikaùva dijalogniot prozorec Print .

Vo prozorecot se vneseni menija so koi se mo`ni pove}e opcii vo vrska so pe~a-teweto na tekstot. Mo`no e da se naloì pe~atewe na edna stranica ,site stranici na dokumentot ili na pove}e stranici so nazna~uvawe na broevite na stranicite {to treba da se pe~atat. Osven ova mo`no e pe~atewe na dokumentot vo pove}e primeroci rasporedeni na eden ili drug na~in. Mo`ni se i drugi izbori {to se odreduvaat pred da se pris-tapi kon pe~ateweto . Na po~etok vo prozorecot e prikazot

Konkretno, pe~ateweto }e bide na pe~ata~ot HP Deskjet D1500 series . ------------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 32 -

Za ukaùvawe koi stranici od dokumentot treba da se pe~atat se koristi menito Range and copies

Vo menito po naslovot Range and copies se najaveni dve opcii. Opcijata All pages za pe~atewe na celiot dokument. To~kata vo krug~eto ja ozna~uva preddefiniranata opcija. Vsu{nost so otvorawe na prozorecot opcijata e preddefinirano aktivna. Kli-knuvaweto vo krug~eto pred opcijata Pages ja aktivira vtorata opcija, (vo krug~eto se prenesuva to~kata). Vo poleto se vnesuva kursorot. Potrebno e potoa da se vnesat so tastaturata broevite na stranicite koi treba da se pe~atat odvoeni so zapirki. Po brojot na poslednata stranica ne se vnesuva znak ( prikaz 1).

Dokolku }e treba da se pe~atat del od stranici koj sledat vo redosled, zapisot se skratuva so toa {to po brojot na prvata stranica se vnesuva crti~ka i potoa brojot na poslednata stranica ( prikaz 2).. Odreduvaweto na brojot na primerocite vo koi }e se pe~ati dokumentot se vr{i so opcijata Number of copies .

Vo poleto desno od zapisot Number of copies e vnesen brojot 1, preddefini-rano pe~atewe na dokumentot vo eden primerok. Brojot na primerocite se odreduva so vnesuvawe podatok za brojot na kopijata. Od levata strana (1) simboli~ki so numera-cijata vo kvadratite se ozna~uva deka pe~atewetto }e bide vo sleden redosled. ( se pe~ati prvata stranica od dokumentot, potoa vtorata stranica od dokumentot i t.n. ( prikaz 1)). No moè pe~ateweto da bide i vo drug redosled (2). Edniot ili drugiot izbor se odreduvaat so opcijata Colate. Ako vo prozor~eto pred Colate e vne-sen znakot ( ) se vr{i kopiraweto na eden na~in a ako ovoj znak ne se sodrì vo kvadrat~eto na drugiot na~in. Vnesuvawe odnosno otstranuvawe na znakot se vr{i so kliknuvawe vo prozor~eto. Na edno kliknuvawe j se vnesuva vo prozorecot a na sled-no kliknuvawe se otstranuva.

Komandi na menito Edit

So aktiviraweto na menito Edit se prikaùva listata so komandi na menito .

-------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 33 -

Na slikata e del od listata so komandite. ] e gi razgledame slednive komandi : • Cant Undo za anulirawe (poni{tuvawe) na poslednata izvr{ena komanda. Komandata Cant Undo go poni{tuva (go anulira) poslednoto izvr{eno dej-stvo so koja i da bilo od komandite. Se koristi koga so izvr{eno dejstvo glavno po nevnima-nie ili nedovolno poznavawe na dejstvo se sozdade neo~ekuvana sostojba na ekranot. Bez prezemawe drugo dejstvo e potrebno da se izvr{i komandata Cant Undo . Po ova se vra}a sostojbata {to bila na ekranot pred izvr{enoto dejstvo. Sprovedenite dejstva vo tekot na raboteweto se memoriraat. Korisno e i ako se zabeleì pokasno pogre{no sprovedeno dejstvo da se ispravi so sledni kliknuvawa na komandata za vra}awe nanazad. Rizi~ni komandi na koi treba da se vnimava najve}e se komandite Cut i Delete. • Komandata Cant Repeat ja povtoruva poslednata izvr{ena komanda. • Komandata Cut se koristi za otstranuvawe tekst so toa {to ednovremeno toj tekst se prenesuva vo memoriska lokacija (Clipboard) so mo`nost tekstot da se pre-nese na druga pozicija . • Komandata Kopy obeleàniot tekst go prenesuva vo pomo{nata memorija (Clip-oard). Tekstot so komandata ne se bri{e. • Komandata Paste vr{i prenos na tekst od Clipboard vo ozicija vo dokumentot. So trite komandi se ostvaruva prenesuvawe na tekstovi od edna pozicija na druga i kopiirawe na tekstovi. Prenesuvaweto tekst od edna pozicija vo druga se vr{i vo dve etapi. Prvata etapa opfa}a obeleùvaweto na tekstot {to treba da se prefrli na druga pozicija i negovoto otsekuvawe (otstranuvawe od dokumentot) i privremen prenos vo memoris-kata lokacija Clipboard so aktivirawe na komandata Cut. Vo vtorata faza se doveduva kursorot na pozicija kade treba da se prenese otst-ranetiot tekst. So aktivirawe na komandata Paste }e se izvr{i prenesuvaweto na tekstot od memoriskata lokacija Clipboard vo pozicijata vo koja e postaven kursorot. Kopiraweto tekst se vr{i isto vo dve etapi. Prvata etapa go opfa}a obeleù-vaweto na tekstot {to treba da se kopira i privremen prenos vo lokacijata Clipboard so aktivirawe na komandata Kopiraj. Obeleàniot tekst ostanuva na ekranot. Vo vtorata faza se doveduva kursorot na pozicija kade treba da se prenese teks-tot. So aktiviraweto na komandata Paste }e se izvr{i kopirawe na tekstot od po-zicijata vo koja e postaven kursorot. Komandite ( Cut, Copy i Paste ) pri doveduvaweto na listata so komandite se prikaùvaat vo slab otpe~atok. Toa e najava deka se tie vo pasivna polo`ba i ne e mo`no da se izberat za izvr{uvawe opredeleno dejstvo. Komandite ( Cut , Kopiraj ) go menuvaat zapisot otkoga }e se obeleì tekst . Komandata Select All se koristi za obeleùvawe na tekstot vo celiot dokument. Se koristi koga nekoe dejstvo treba da se primeni vrz celiot tekst, kako na primer da se promeni fontot na bukvite, goleminata na bukvite , bri{ewe na tekst (so golemo vnimanie) ili drugo dejstvo.

Komanda Find and Replace

Komandata Komanda Find and Replace go doveduva prozorecot

-----------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 34 -

Se koristi za korekcii vo tekstualen dokument. Vnesen zbor, so ovaa komanda moè da se pronajde i zameni so drug. Korisna e komandata koga eden zbor treba da se zameni vo obemen tekst, so {to na brz na~in se koregira konstatirana gre{ka. Vo prime-rov zborot “ Redica “ }e se zameni so zborot “ red “. vo celiot dokument. Na komandata Replace, sledi prozorecot

So kliknuvawe na , na site mesta zborot Redica, }e se zameni so zborot red.

Komandi na menito View.

Na slikata e listata so komandi na menito View

] e ja razgledame komandata Toolbars. Komandata Toolbars se koristi za vnesu-vawe odnosno otstranuvawe lenti vo osnovniot prozorec . Po izbor na komandata Toolbars neposredno desno od listata so komandite se nadovrzuva paleta so lentite.

Zna~itelno e golem brojotna lentite {to se vnesuvaat dopolnitelno vo osnovniot prozorec preku komandata Toolbars. Znakot ( ) pred lentata Standard i lentata Formatting ukaùvaat deka vo konfiguracija na osnovniot prozorec se preddefinirano vneseni ovie dve lenti. Vo paletata spored spisokot ima lenti i od grafikata i od tabelite i mnogu drugi za pospecifi~ki obrabotki vo programata word. Izbirawe na lenta {to treba da se vnese vo osnovniot prozorec se vr{i so kliknuvawe nad soodvetnata lenta pri {to pred nea se vnesuva znakot ( ) {to uka-ùva na izvr{eniot izbor. Lentata se vnesuva vo osnovniot prozorec a paletata so lentite se otstranuva od ekranot. Za povlekuvawe na lentata se sproveduva sprotiv-no.Se doveduva paletata i se klikuva vo lenta pred koja ima znzk, znakot se otstranuva i lentata se povlekuva od osnovniot prozorec.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 35 -

---------- Koomandata Ruler

{to e vo listata so komandite na menito View se vnesuva / otstranuva so kliknuvawe

so gluv~eto. Znakot ( ) so kliknuvaweto se bri{e, lentata se otstranuva od osnovniot prozorec i se povlekuva listata so komandite. Pri sledno aktivirawe, lentata se vra}a vo prozorecot i vo listata View pred zapisot na komandata Ruler }e se vnese istiot znak. . Naj~esto doveduvana lenta vo osnovniot prozorec na programata Word e lentata Drawing

Lentata Drawing moè da se dovede vo prozorecot so site komandi ili so izbor na eden del od komandite {to mu se potrebni na korisnikot na ovaa lenta. Nie se odlu~uvame na poednostavnoto. Ke ja prenesime lentata so site komandi. Kliknuvawe nad znakot ( ) doveduva opciona ramka.

Slednite kliknuvawa vo poleto Add or Remove Buttons i vo poleto Drawing doveduva prikaz na site komandi {to se sodràt vo lentata Drawing .


------------------------------------------------------------------------------------------------ 36 -

----------

Komandi na menito Insert Na slikata e del od listata so komandite na menito Insert.

] e je razgledame samo komandata Simbol. Po aktiviraweto na komandata na ekranot se prikaùva prozorecot Simb

Tabelata se koristi za vnesuvawe na znak vo tekstot {to ne se sodrì me|u tasterite od tastaturata. So doveduvaweto na ekran preddefinirano se doveduva tabela so znaci {to sootvetstvuvaat na fontot Mac C Swiss. Me|utoa,tabeli se pod-gotveni za site mo`ni fontovi i pred da se koristi tabelata korisnikot izbira font vo koj go pi{uva tekstot Sootvetno so ova moè da se vr{at i izbori {to se baziraat na latinskoto, kirili~noto, arapskoto i drugi pisma, znaci za matemati~ki operacii, znaci na in-deksi i stepeni pokaàteli, razni grafi~ki znaci i geometriski figuri. Znak so tabelata vo dokumentot se vnesuva na pozicijata kade se nao|a kur-sorot. Vo tekot na pi{uvaweto na tekstot koga e potrebno vnesuvawe na koj bilo znak se doveduva tabelata na ekranot so aktivirawe na komandata Simbol . Se odbira znakot {to treba da se vnese vo dokumentot i kliknuva nad znakot( poleto na znakot potemnuva). Izbraniot znak se prikaùva vo desnata strana na ramkata vo pogolemi dimenzii i ako e toj vistinskiot {to treba da se vnese vo dokumentot, izborot se potvrduva. Po ova tabelata se otstranuva od ekranot. -------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 37 -

Komandi na menito Format

Na slikata e del od listata so komandite na menito Format

] e gi razgledame komandite Font ,.Borders and Shading,Columns i Background. Na slikata e dijalogniot prozorec na komandata Font preddefinirana opcija Font.

Opcijata e so mnogu podopcii. Ke gi pogledame oddelno vo prodolènie.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 38 -

-------------- So ovoj prozorec se izbira Font ,na~inot na ispi{uvawe na bukvite Font style i goleminata na bukvite Size. Trite menija se aktivni so doveduvaweto na prozorecot. Preddefinirano e izbran font Times new Roman, na~inot na ispi{uvawe Regular i goleminata na bukvite Size e 12. Se prikaùva vo poleto od prozorecot zapisot na fontot so izbranite parametri.

Izborot na fontot, na~inot na ispisot i goleminata na bukvite se vr{i na po~etok pred otpo~nuvawe so rabota, a vo tekovnata rabota ako se naloì potreba moè da se izvr{i promena na font, golemina i ispis na prethodno vnesen tekst. Opciite

se koristat za potcrtuvawe na tekst. Boja na tekstot se odreduva so menito Font color So menito Font color se izbira boja za prikaùvawe na bukvite i drugite znaci. Po aktivirawe na menito se prikaùva opcionata ramka so mo`nite boi za izbor.

Moèn e izbor na pove}e boi. Po izborot na bojata, ispi{uvaweto }e bide so bukvi vo izbranata boja , a ramkata so boite se otstranuva od ekrano . So menito e mo`no da se promeni bojata na bukvite na prethodno vnesen tekst a za otstranuvawe na vnesena boja na bukvite se koristi izborot Automatic. Stil na potcrtuvawe na liniite se odreduva so menito Underlune style


------------------------------------------------------------------------------------------------ 39 -

----------- Mo`nen e izbor na eden od stilovite.

Menito za izbor na boja na linijata se aktivira po izborot na stil na linijata. Ova meni ja otvora ramkata od koja se izbira bojata ( Overline Color ).

Izborite na fontot na tekstot vrz tekstot, stilot na liniite i bojata se sledat vo ramkata od prozorecot.

Za izborite


------------------------------------------------------------------------------------------------ 40 -

Sleduva prikaz vo prozorecot

Prozorecot se doveduva na ekranot pred da se zapo~ne so vnesuvawe na tekstot vo dokumentot. Posebno e va`no da se potencira deka e potrebno da se oslobodi opcijata {to bila izbrana za podvlekuvawe. Treba povtorno da se dovede menito, da se izbere opcijata None i da se potvrdi. ---------

Dejstvata na Opciite Effects

Se odnesuvaat na slednive dejstva : 1.Opcijata Strikethrough

Za precrtuvawe na tekst so edna linija .Se kliknuva vo kvadrat~eto,se

vnesuva znakot i se aktivira. Se {to se vnesuva e so potcrtuvawe. Za precrtuvawe na vnesen tekst, se zabeleùva tekstot i aktivira ova opcija. Po izvr{enoto dejstvo povtorno se kliknuva da se deaktivira, Vo prilog e prikazot.

2. Opcijata Double Strikethrough Za precrtuvawe na tekst so dve linii

i prikaz.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 41 -

3.Opcijata Superscript

Opcijata Superscript se koristi za pi{uvawe na stepeni pokazateli i vo drugi priliki kade {to treba bukvite da se ispi{uvaat povisoko od nivoto na redot. Se koristi pri pi{uvawe na tekstovi od oblasta na matemati~kite i tehni~kite nauki. Po vnesuvawe na osnovata se doveduva dijalogniot prozorec i se aktivira ovaa opcija. Na mestoto kade e kursorot }e se ispi{e stepeniot pokazatel (eden ili pove}e znaci),a prozorecot se otstranuva od ekranot ---------- .Vo prilog e prikazot

Po vnesuvawe na stepeniot pokazatel treba da se deaktivira ovaa opcija so

sledno kliknuvawe. Se otstranuva znakot . Po ova se prodolùva so ispi{uvawe na tekstot na nivo na redot. Za korekcija na vneseniot pokazatel so eventualno vnesuvawe i na pove}e znaci na povisoko nivo ne e potrebno da se doveduva dijalog-niot prozorec. Kursorot avtomatski se pozicionira koga }e se dovede neposredno do stepeniot poka-zatel. Korisno e stepenite pokazateli da se ispi{uvaat so pomala golemina, {to }e se izbere pred nivnoto vnesuvawe so menito za izbor na golemina na znacite.

4 .Opcijata Subscript

se koristi za vnesuvawe na indeksi i drugi priliki kade se naloùva vakvo ispi-{uvawe. Na~inot na koristeweto na ovaa opcija e analogno na prethodno izloèno za opcijata Superscript

. ---------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 42 -

Komandata Borders and Shading Komandata Borders and Shading od menito Format se koristi za vramuvawe na tekstovi. Mo`no e so komandata tekst da se ogradi od site strani ili da ne se ograduva od niedna strana. Da se na tekstot povle~e linija samo od levata st-rana, od desnata strana , od gore i od dolu. . No i vo dvata slu~ai tekstot se tretita kako edna celina {to ke go smetame za vramen tekst. Mo`ni se razni stilovi, boja i {irini na liniite na ograduvaweto. Komandata se koristi i za ispolnuvawe na podlogata na ogradeniot tekst so razni boi i {rafuri., Prozorecot e prikaàn so izbor na opcijata Borders i se odnesuva na dejstva povrzani so oblikot na liniite ,stil na liniite, boja i {irina na liniite.

Mo`ni se slednive izbori : - izbor Setting .(Razni Formi na ramkite)


------------------------------------------------------------------------------------------------ 43 -

Izgled na ramkite e vo prodolènie

-------------

- izbor Style

- izborite color, width. Izborite se prikaùvaat vo poleto preview.

Za izborite :


------------------------------------------------------------------------------------------------ 44 -

Vo prilog se dve realizacii.

Otstranuvawe na rabnite linii e so bri{ewe na tekstot.

--------- Mo`no e povlekuvawe linii od edna strana, dve ili tri strani na tekstot. Se koristat opciite vo poleto preview so prikaz od koja strana se otstranuva linijata .

Vo prilog se dve realizacii .

Priikazan e prozorecot so izbrana opcija Shading. So opcijata Shading se vnesuva boja i {rafuri vo ramkata.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 45 -

------------- Mo`ni se izborite : - 0pcija Fill ( vnesuvawe boja )

- opcija Patterns ( vnesuvawe stil i boja )


------------------------------------------------------------------------------------------------ 46 -

mo`ni izbori

Mo`ni realizacii

sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss

----------

Ispolnuvawe na stranici so boja i {arki

Za ispolnuvawe na stranicite so boja se koristi komandata Background. Koman- ata Background se prezema od menito Format.. Od desno se priklu~uva opcionata ramka.

Se izbira boja . Izbranata boja se vnesuva vo stranicite na dokumentot.. .


------------------------------------------------------------------------------------------------ 47 -

Na slikata e prikaàna stranicata ispolneta so bojata Pale Blue..

Izborot More Colors go doeduva prozorecot. Mo`ni se izbori na boja i od ovoj prozorec.

------------

Ispolnuvawe na otranicite so Gradient, Texture i Pattern Izborot na opcijata Fill Effects go doveduva dijalogniot prozorec

( prikaàna e samo lentata so opciite ) Vo prozorecot Fill Effects se sodràt ~etiri opcii .] e gi razgledame trite opcii Gradient , Texture i Pattern. Poradi usoglasuvawe na prikazite i tekstot na stranicite, od prozorcite se prevzemani oddelni delovi.

Ispolnuvawe na stranicite so texture Prikaz na prozorecot Fill Efects za izbranata opcija Texture e sleden :


------------------------------------------------------------------------------------------------ 48 -

Od delot na prozorecot pod naslovot Texture, moème da birame {arka na stranicata. Izbranata {arka se vnesuva vo prozorecot Sample

Se potvrduva izborot na {arkata . . Na slikata e prikaàna stranicata i ispolneta so Texture

---------------

Ispolnuvawe na stranicata so Pattern

Identi~na postapka. Prikaz na prozorecot.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 49 -

i vnesenata {arka

Prikaz na prozorecot Fill Efects za izbranata opcija Gradient e sleden :

- prv izbor

Mo`ni se prelivawata na boite horizonalno,,vertikalno, dijagonalno ,prema centarot i prema temeto. ----------- Priloèna e realizacija.

Vtor izbor .


------------------------------------------------------------------------------------------------ 50 -

Mo`ni se prelivawata na boite horizonalno,,vertikalno, dijagonalno ,prema centarot i prema temeto. Priloèna e realizacija

---------- Tret izbor


------------------------------------------------------------------------------------------------ 51 -

. Priloèna e realizacija.

--------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 52 -


------------------------------------------------------------------------------------------------ 53 -

IV .Kreirawe na grafi~ki objekti

Programata Open.OfficeWriter sodrì komandi i za kreirawe na grafi~ki objekti. Ovaa mo`nost moè da se koristi za vnesuvawe prikazi vo dokumentite, {to zna~itelno doprinesuva vo formiraweto na dokumentot. [ to se odnesuva do sloèni prikazi tie se podgotvuvaat so programata Draw i vnesuvaat vo dokumentot. Grafi~kite prikazi se vr{at so lentata Drawing {to se prezema od paletata so lenti za dopolnitelni dejstva so programata. Paletata so lentite se prezema so komandite View > Toolbars. Postapkata e prikaàna vo prethoden naslov. Na ekran se prikaùva lentata

Kompletnata lista na komandite e vo prodolènie.

Lentata moè da se postavi kade bilo na ekranot. Naj~esto, se smestuva vo delot od ekranot pred statusnata linija.

Prvite ~ekori vo ostvaruvawe na grafi~kite prikazi }e gi zapo~neme so prika-zite na osnovnite objekti (geometriski figuri): pravoagolnici, kvadrati, kru`nici, elipsi i otse~ki, za ~ie prikaùvawe vo lentata se sodràt soodvetni komandi. Za po~etok prikazite }e gi vnesuvame vo proizvolno izbrana polo`ba i so proizvolni dimenzii po slobodna ocenka. Po~nuvame so prikaz na pravoagolnik.

Prikaùvawe na pravoagolnici i kvadrati Za prikaùvawe na pravoagolnici i kvadrati se koristi komandata Rectangle.. Na slikata e prikaàna komandata Rectangle.

------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 54 -

Se prepoznava po toa {to vo poleto na ovaa komanda e vnesen pravoagolnik. ( ). Za aktivirawe na ovaa komanda treba da se dovede pokaùva~ot vo poleto na komandata i da se pritisne na levoto kop~e od gluv~eto. Po doveduvawe na pokaùva-~ot vo poleto na komandata se prikaùva imeto na komandata a po kliknuvaweto poleto na komandata se osvetluva a pokaùva~ot dobiva forma na krst kon koj se pridruùva sitno prikaàn pravoagolnik. Na ekranot se prikaùva ramkata Canvas

Tova e prostorot za prikaz na objekt (objekti ). Za prikaz (crtawe) na pravoagolnik go doveduvame pokaùva~ot na mestoto kade {to treba da se prikaè (nacrta) pravoagolnik, }e go pritisneme i go drìme pritis-nato levoto kop~e. Sekoe pomestuvawe na gluv~eto doveduva do prikaz na pravoagolnik pri {to ednoto teme na koj bilo od prikaànite pravoagolnici se sovpa|a so to~kata vo koja se nao|a{e pokaùva~ot koga e pritisnato kop~eto. Dimenziiite na pravoagolnikot se menuvaat so promena na polo`bata na gluv~eto pri {to lesno moè da se zabeleì zavisnosta me|u dvièweto na gluv~eto so izmenite na dimenziite na pravoagolnikot. Vo momentot na osloboduvawe (otpu{tawe) na kop~eto, na ekranot }e se zabeleì (}e se registrira) pravoagolnikot koj vo toj moment e prikaàn na ekranot. Zapisot vo ram-kata se bri{e .Pravoagolnikot se prikaùva so tenki linii .

Po registriraweto na objektot okolu nego se prikaùvaat osum kru`nici vo mnogu mali dimenzii {to pokaùva deka objektot so registriraweto e obeleèn (ozna~en). Obeleènosta na objektot dozvoluva po negovoto prikaùvawe da se vr{at nad nego dopolnitelni dejstva. Vo postapkata za prikaz na pravoagolnik moàt da se izdvojat ~etiri glavni dejstva, i toa: ·- izbor na polo`bata na pravoagolnikot (doveduvawe na pokaùva~ot vo po~etna polo`ba - registrirawe na polo`bata na pokaùva~ot (pritiskawe na kop~eto od gluv~eto); - izbor na dimenziite na pravoagolnikot i negovata polo`ba vo odnos na po~etnata to~ka (dvièwe na gluv~eto so pritisnato kop~e); - registrirawe (zabeleùvawe) na izbraniot pravoagolnik (otpu{tawe na kop~eto ) -----------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 55 -

Fiksna to~ka na pravoagolnikot e edno od negovite temiwa, temeto vo koe se nao|a{e pokaùva~ot vo momentot koga e pritisnato kop~eto na gluv~eto. Za prikaz na kvadrat se sproveduva prikaànata postapka pri {to za seto vreme se drì pritisnat tasterot Shift. Dokolku prikaàniot pravoagolnik e postaven vo posakuvanata polo`ba i di-menzii, Se povlekuva objektot

nadvor od ramkata so kliknuvawa na tastarite so strelnkite. Se stesnuva ramkata so povlekuvawe na gornata ili dolnata linija so vle~ewe. Vle~eweto se vr{i so

dove-duvawe na pokaùva~at na pozicija ili po prethodno pokaùvawe na ekranot znakot ( ) odnosno ( ) .

Ramkata se otstranuva so komandata Delete na tastaturata.. So ova procesot na vnesuvaweto (registriraweto) na ovoj objekt e zavr{en. Na slikata e prikaàn pravo-agolnikot po otstranuvawe na obeleùvaweto.

Obelkeùvaweto se otstranuva so kliknuvawe vo proizvolna polozba na ekranot nadvod od oblektot. Po registriraweto na pravoagolnikot, aktivnata komanda se deaktiviraa i za sekoe sledno dejstvo treba da se izbere sledna, eventualno pak istata komanda ako treba da se dobie prikaz i na drug pravogolnik ili kvadrat. Prikazot {to go dobivame e vo polo`ba i so dimenzii odredeni po slobodna procenka,. Za podobra procenka na polo`bata i dimenziite,vo izvesna merka moè da ni posluì linijarot vo horizontal-nata i linijarot od levo vo vertikalna polo`ba. Neposredno po ova ili druga prilika koga vrz nego treba da se vr{at odredeni dopolnitelni dejstva ( preneseuwe , razvlekuvawe , zavrtuvawe i mnou drugi) e pot-rebno obeleùvawe. Pred sekoe dejstvo se vr{i obeleùvawe na objekt. Obeleùvawe-to se vr{i po aktiviraweto na komandata Select Objects .

Za obeleùvawe se vnesuva pokaùva~ot vo poleto na objektot. Po kliknuva-weto so gluv~eto se obeleùva objektot. Po ova nad objektot moàt da se izvr{uvaat odredeni dejstva Nekolku po~etni dejstva so vnesen objekt se slednive:: - Bri{ewe na objekt. Bri{eweto na obeleàn objekt se vr{i so tasterot Delete. - pomestuvawe na objekt. Za pomestuvawe na objekt po obeleùvaweto se vnes-uva pokaùva~ot vo vnatre{nosta na objektot.Se prikaùva znakot .Se drì pritisnato kop~eto i se vle~e znakot vo sakana nasoka. ------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 56 -

So osloboduvawe na kop~eto se registrira objektot na novata pozicija

Prenesuvawe na objektite e mo`no postapno po ~ekori da se prenesuva i so tastaturata vo ~etirite nasoki so tasterite so strelkite. So kliknuvawe na taster objektot se pomestuva na preddefinirano rastojanie. - razvlekuvawe na objektite Dimenziite na vnesenite objekti moàt da se promenat (koregiraat) poradi usoglasuvawe so drugite objekti {to u~estvuvaat vo eden grafi~ki prikaz. Edna od metodite e razvlekuvawe na objektot, metoda vo koja se raboti za promeni od oko vo slobodna kreacija na grafi~ki prikaz, vo smisla na izmenuvawe (namaluvawe ili na-golemuvawe) na negovite dimenzii vo horizontalen, vertikalen ili ednovremeno vo dvata pravci. Metodata e edna od ~esto koristenite kaj mnogute objekti. Metodata na razvlekuvawe }e ja objasnime na primer na pravoagolnicite. Se obeleùva pravoagolnikot. Se doveduva pokaùva~ot na pozicija na znakot ( ) i kliknuva na znakot od odbeleùvweto koj se nao|a na sredina od stranata na pravoagolnikot.

Po kratko vreme na mestoto na znakot od obeleùvaweto se prikaùva kratka, horizontalno postavena otse~ka so strelki od dvete strani ( ). Drèjki go pri-tisnato kop~eto ja vle~eme strelkata nadesno ili nalevo , pri {to promenite na pra-voagolnikot se prikaùvaat so posvetla sina boja. Osloboduvaweto na kop~eto ja registrira sostojbata vo toj moment. Vo prodolènie na slikata se prikaùva odlevo po~etnata polo`ba, vo sredinata izmenata vo tekot na razvlekuvaweto a oddesno razvle~eniot objekt.

Na slednava slika e daden prikazot na razvlekuvawe vo vertikalna nasoka vo trite fazi .

Ednovremeno razvlekuvawe vo dvete nasokii se prikaùva na slednata slika.. Vo ovoj slu~aj pokaùva~ot se postavuva na znak od obeleùvawe na edno od temiwata na pravoagolnikot --------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 57 -

Kratkata otse~ka so strelkite sega se naklouva pod agol od 450 .

- Rotiraweto na objekt . Se obeleùva objekt (polo`ba 3) .Se doveduva pokaùva~ot vo poleto na krug~eto so zelena boja. {to doveduva do prikaùvawe na znakot so oznaka (1 ). (sitno prikaàn).

Se kliknuva vo taa polo`ba, se prikaùva znakot so oznaka (2). . Krug~eto se povlekuva po kru`na pateka ( polo`ba 4 ).Po osloboduvawe na kop!~eto se dobiva polo`bata( 5).

Prikaùvawe na elipsi i kru`nici Za prikaùvawe na kru`nici i elipsi se koristi komandata Oval. Vo poleto na komandata e naslikana elipsa ( ).

Prikaùvawe na elipsa e analogno so prikaùvawe na pravoagolnik. Kon znakot na pokaùva~ot sega se pridruùva kru`nica. Elipsata se prikaùva isto so tenki linii.

Po ova komandata se deaktivira. Za prikaùvawe na druga elipsa e potrebno povtorno aktivirawe na komandata. Za prikaz na kru`nica se sproveduva prikaànata postapka pri {to za seto vreme se drì pritisnat i tasterot Shift. Prikaàni se primeri za pomestuvawe na elipsa -------

-------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 58 -

i zavrtuvawe na elipsa vo trie fazi.

Prikaùvawe na otse~ki

Prikaùvawe na otse~ki se vr{i so komandata Line

Vo poleto na ovaa komanda e vnesena kratka kosa crti~ka ( ) . Se aktivira komandata . Na ekranot se javuva pokaùva~ot i ovde vo forma na krst so pridruèna koso postavena otse~ka. Se doveduva pokaùva~ot vo polo`ba na po~etnata to~ka na otse~kata i so pritiskawe na levoto kop~e (i zadrùvawe) se zabeleùva taa to~ka na ekranot.Se pomestuva pokaùva~ot vo polo`ba na slednata to~ka. Za seto vreme po~enata to~ka se povrzuva so polo`bata na pokaùva~ot. So registrirawe na polo`-bata na pokaùva~ot se formira otse~ka pome|u prvata registrirana to~ka i slednata to~ka - to~kata vo koja se nao|a{e pokaùva~ot koga e oslobodeno kop~eto. Vo prodolènie se prikaùvaat ~etiri otse~ki .

Otse~kata koja sekoga{ go povrzuva pokaùva~ot i prethodno fiksiranata (Regist-riranata) to~ka pomaga vo golema mera pri prikaùvawata na vertikalni i horizon-talni otse~ki, so izborot na pozicijata na slednata to~ka na otse~kata, a go olesnuva prikaùvaweto i na koso postavenite otse~ki. Obeleùvaweto e so samo dva minija-turni kvadrati ispolneti so zelena boja na kraevite od otse~kata. Ako pri crtaweto na otse~kata se drì pritisnat tasterot Shift, se crtaat horizontalno i vertikalno posta-veni otse~ki.Se crta i otse~ka pod agol od 450 vo zavisnost od toa vo koja nasoka se vle~e i odreduva krajnata to~ka Za pomestuvawe , se doveduva pokauva~ot neposredno do otse~kata i kliknuva vo momentot koga na ekran }e se prikaè znakot ( ) , i vle~e vo odredena nasoka ..

Realizacija so razvlekuvawewe.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 59 -

------------------

Prikaùvawe na objekti so komanda Autoshapes

Komandata Autoshapes od lentata Drawing ja doveduva opcionata ramka

Komandata sodrì sedum lenti so podgotveni prikazi na objekti od razni oblasti.Tova se konektori, osnovni oblici , razni vidovi strelki, blokovi {to se koristat vo blok dijagramite i mnogu drugi. Sekoi prikaz {to se sodrì vo lentata e prikazàn so slika. Imeto na objektot se dobiva po doveduvawe na pokaùva~ot po poleto na crteòt . Izborot se odreduva preku slikata. ] e ja razgledame lentata Basic Shapes ( osnovni oblici).Lentata e prikaàna vo prodolènie,izbrana preku opcijata Basic Shapes

So doveduvaweto na pokaùva~ot na gluv~eto vo lentata na znakot ( ),kliknuvawe so kop~eto na gluv~eto, se pritisnato kop~eto, se povlekuva pokaù-va~ot na kratko rastojanie nadesno ili nadolu i otpu{ta. Se transformira vo ovaa faza

. Vo vramenata lista se vneseni objektite {to moàt da se prikaàt so komandata Ovaa ramka se koristi vo ponatamo{nata rabota. Moè ramkata da se povlekuva po ekranot, moè i da se rasporeduvaat objektite vo ramkata.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 60 -

------------- So razvlekuvawe se izmenuva rasporedot na objektite vo opcionata ramka.

So doveduvawe na pokaùva~ot nad koj bilo objekt se ispi{uva imeto na objektot. Da se prikaè objektot se kliknuva. So ova e izbran objektot. So izbor na objektot poka-ùva~ot dobiva forma na krst kon koj se pridruùva vertikalno postavena otse~ka. Objektot }e se prikaè spored postapkata za prikazite na drugite objekti. Vo prodolènie se nekolku primeri na prikazi so ovaa komanda

Vo del od prikazite pokraj obeleùvaweto se sodrì i kvadrat ispolet so òlta boja.( ) So kvadratot se vr{at izmenuvawa na prikaànite objekti. So doveduvawe na pokaùva~ot nad kru`nicata se prikazu {aka. Se kliknuva i pomestuva kvadratot vo preddefinirana nasoka i sledat promenite vo objektot. Po izvr{ena promena se otst-ranuva obeleùvaweto., Vo prilog se sledat promeni na cilinder.

Vo prilog e i primer na zavrtuvawe na objekt.

Vo oblikuvawe na objektot moè da se vr{i i vle~ewe na to~kite od obeleùvaweto. Vo prodolènie se lentite so komandite rasporedeni po oblasti. Nivnoto koristewe e identi~no na koristewe na lentata Basic Shapes.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 61 -

/

Dodeluvawe boja na liniite

Brojot na boite {to moàt da se dodelat na liniite e zna~itelno golem. Na ras-polagawe se boi vo svetli i temni nijansi na osnovnite boi . Dodeluvawe boja se vr{i so menito Line Color.

Po aktiviraweto se prikaùva ramka vo koja se prikaùvaat boite..

Boja na liniite na objektite se dodeluva redosledno: - obeleùvawe na objektot,( se otvora ramkata so boite ) - izbor na boja. Po izborot na bojata ,taa se dodeluva na liniite na obeleàniot objekt.

Izbranata boja se dodeluva na liniite od objektot a ramkata so boite se otstra-nuva od objektot. Izbranata boja se registrira vo poleto na prikazot na komandata vo sitno prikaàniot pravoagolnik


------------------------------------------------------------------------------------------------ 62 -

------------ Za dodeluvawe na ista boja na pove}e objekti ne treba da se doveduva povtorno ramkata so boite. Po obeleùvawe na objektot boja se dodeluva so kliknuvawe vo poleto na pravoagolnikot, {to pretstavuva mo`nost za pobrzo vnesuvawe .

. Ako stanuva zbor za objekt na koj e prethodno dodelena boja, bojata }e se promeni po istata postapka..

Ispolnuvawe na objektite so boja

Brojot na boite so koi moàt da se ispolnuvaat objektite e zna~itelno golem. Na raspolagawe se boi vo svetli i temni nijansi na osnovnite boi . Ispolnuvawena objektite so boja se vr{i so menito Fill Color.

Po aktiviraweto se prikaùva ramka vo koja se prikaùvaat boite..

Ispolnuvaweto na objektite so boja se vr{i redosledno: - obeleùvawe na objektot,( se otvora ramkata so boite ) - izbor na boja. Po izborot na bojata ,taa se vnesuva vo obeleàniot objekt.

Izbranata boja se vnesuva vo objektot a ramkata so boite se otstranuva od ekranot. Izbranata boja se registrira vo poleto na prikazot na komandata vo sitno prikaàniot pravoagolnik


------------------------------------------------------------------------------------------------ 63 -

----------- Za ispolnuvawe so ista boja na pove}e objekti ne treba da se doveduva povtorno ramkata so boite. Po obeleùvawe na sleden objekto boja se dodeluva so kloiknuvawe vo poleto na pravoagolnikot, {to pretstavuva mo`nost za pobrzo vnesuvawe .

. Ako stanuva zbor za objekt na koj e prethodno vnesena boja, bojata }e se promeni po istata postapka.. Dodeluvawe boja na bukvite Dodeluvawe boja na bukvite se vr{i so komandata Font Color .Identi~na postapka so dvata prethodni naslovi

Dodeluvawe stil na liniite Dodeluvawe na stil na liniite od objekt se vr{i so menito Dash Style


------------------------------------------------------------------------------------------------ 64 -

Vo ramkata se vneseni stilovi na linii (neprekinati, formirani od niza crti~-ki, od niza to~ki i kombinacii od to~ki i crti~ki) {to moàt da se izbiraat za linii-e na objektite . Izborot ne e golem. Site mo`nosti se vo opcionata ramka. Postapkata za dodeluvawe stil na liniite se sveduva na slednive dejstva: - vnesuvawe na objektot ( objektot treba da se obeleì) - aktivirawe na menito ( se doveduva opcionata ramka na ekranot). - izbor na eden od stilovite. ---------------- . Izbraniot stil se dodeluva na liniite so izborot. . Izbraniot stil i imeto na stilot se vnesuvaat vo prozorecot na menito. Vo prodolènie prikaùvame objekti so razni stilovi na linii ..

Dodeluvawe {irina na liniite Dodeluvawe na {irina na liniite od objekt se vr{i so menito Line Style .

Vo ramkata se vneseni linii so razli~na {irina {to moàt da se izbiraat za liniite na objektite . Izborot se odnesuva na samo 13 izbori. Pored prikaànata {iri-na na liniite se vnesuva i numeri~en podatok na {irinata ( interval od ¼ rt do 6 rt) Site mo`nosti se vo opcionata ramka. Postapkata za dodeluvawe {irina e identi~na na prethodmata . Izbranata {irina se dodeluva na liniite so izborot. Izbranata {irina se zabeleùva vo prozorecot na menito. Vo prodolènie prikaùvame objekti so razni stilovi na linii .

Slednite izbori sledat bez komentar.

- Dodeluvawe strelki na otse~kite.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 65 -

----------- -primeri

- dodeluvawe senki na objekti - -------

- primeri

-prostorni objekti

- primeri

Dejstva na objekti so komanda DRAW


------------------------------------------------------------------------------------------------ 66 -

------------- Dejstvata na komandata Draw se vneseni vo listata. Ima gi pove}e dejstva, no nie se ograni~uvame na slednive : - grupirawe na objektite; - zavrtuvawe i prevrtuvawe na objektite - poramnuvawe na objektite; - preklopuvawe na objektite

Grupirawe na objekti

Komandata Group ovozmoùva grupirawe na dva ili pove}e objekti vo edna celina so cel odredena transformacija (pomestuvawe, rotirawe ili drugo) da se izvr{i ednovremeno nad site objekti. So ova se postignuva pove}ekratna korist. Prvo, namesto edna transformacija da se izvr{uva poedine~no nad oddelni objekti, sega transfor-macijata }e se izvr{i odedna{ nad site objekti vo sostav na gru pata, so {to se skratuva vremetraeweto na izvr{vaweto na transformacijata. Vtoro, isto e zna~ajno i korisno toa {to edna transformacija }e se izvr{i ednakvo za site objekti. Taka, site objekti }e se rotiraat, na primer za eden ist agol, podednakvo }e bide razvlekuvaweto ili koja i da bilo druga transformacija. Treto, obeleùvaweto na elementite vo grupata se vr{i samo so edno kliknuvawe, koga }e se dovede pokaùva~ot nad eden od objektite od grupata. Definiraweto na grupata se vr{i na sledniov na~in: · obeleùvaweto na prviot objekt, se pritisnuva na tasterot Shift i se prodolùva so obeleùvaweto na slednite objekti; · vo lentata Drawing se aktivira komandata Draw..

· se izbira komandata Group. Vo prilog se:


------------------------------------------------------------------------------------------------ 67 -

Daden e prikaz na prenesuvawe na grupa obeleàni objekti od edna polo`ba vo druga.

Definirana grupa ostanuva se dodeka ne se rasturi so komandata Ungroup so sprotivno dejstvo. Dotoga{, vo natamo{nata rabota vrz prikazot, sekoe dejstvo }e se odnesuva na site objekti od formiranata grupa. Za objektite nadvor od grupata dejst-vata se odvivaat poedine~no. -------------

Zavrtuvawe (rotirawe) na objektite

Zavrtuvaweto na objektite e ~esto dejstvo {to se koristi vo grafi~kite reali -zaci. Na slikata e prikaz na listata so komandite na menito Rotate or Flip.

] e go obeleìme objektot na koj treba da se izvr{i vrtewe. Ja aktivirame opcijata Free rotate od komandata Rotate or Flip. Za zavrtuvawej se doveduva pokaùva~ot kon zelenoto krug~e i se ~eka dodeka na ekranot se prikaè znakot ( ). Po pojavuvaweto na ovoj znak, se pritisnato kop~e se vr{i dvièwe na pokaùva~ot po pribli`no kru`na pateka)., a voedno so tova se vrti i objektot. Prekin na vrteweto nastanuva koga }e se otpu{ti kop~eto.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 68 -

- Prilozi za zavrtuvawe 900 levo i zavrtuvawe za 90 0 desno

- horizontalno i vertikalno prevrtuvawe.

Poramnuvawe na objektite

Poramnuvawa na objektite se vr{at so komandata Align or Distribute. .Listata so izborite e vo prodolènie.

Poramnuvawata moè da se izvr{uvaat spored ramkata Canvas,spored listot ili megusebno. ] e gi razgledame trite slu~aevi.. - Objektot e vo ramkata Canvas. Vo lentata

zapisot e vo crveno pole. Znak deka e vo aktivna polo`ba. Poramnuvawata se spored ovaa ramka


------------------------------------------------------------------------------------------------ 69 -

- objektot e von ramkata. Vo lentata zapisot e vo crveno pole. Znak deka e vo aktivna polo`ba

---------------- Poramnuvawata se spored stranata

So kliknuvawe na zapisite Relative to Canvas i Relative to Page, se deakti-virataat nivnite dejstva. Zapisite se vo pole so svetlo zelena boja .Poravnu vawe sega e spored objektite .


------------------------------------------------------------------------------------------------ 70 -

Preklopuvawe na objekti Dva objekti vneseni nad ist prostor na ekranot se preklopuvaat celosno ili delomi~no. Preddefinirano sledniot vnesen objekt go preklopuva predhodno vnese-niot objekt. Od levo e prikazot na preklopuvawe vo redosled na vnesuvawe pravoagolnik pa potoa {estoagolnik a od desno vo obraten redosled.

Sekoj sleden vnesen objekt e so povisok prioritet vo odnos na prethodno vnese-niot. Objekt so povisok prioritet gi poklopuva celosno ili delomi~no prethodno vne-senite objekti. ---------------- Na slikata se objektite vneseni vo redosled cilindar, pravoagolnik I previtkan agol.

Najvisok prioritet ima objektot Foldet Corner (previtkan agol). Prioritetot moè da se menuva so komandata Order od lentata Basic Shapes , .

Na primerite vo redosled po obeleùvaweto e koristena opcijata Bring to Front .Prikaàno e dejstvoto na komandata spored obeleùvaweto.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 71 -

Odnos tekst - grafi~ki prikaz. -Opcija : Bring in Front of tekst

- Opcija : Send behind Text

-------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 72 -

Prikaùvawe na ukrasni tekstovi Po izborot na komandata Insert WordArt

od lentata Drawing se prikaùva prozorecot WordArt Gallery (Galerija na Tekst Efekti ) za izbor na stil ( na~in na pi{uvawe ) na ukrasni tekstovi

Moèn e izbor na 25 stilovi. Karakteristi~no za sekoi stil e oblikot na buk-vite, na~inot na zapi{uvawe na tekstot vo odnos na nasokata na pi{uvaweto, razli~ni visini na bukvite vo sredina odnosno na krajot i bojata . Izbor na eden od stilovite se vr{i so kliknuvawe vo prikaz na stilot po {to toj se vramuva. Izbraniot stil treba da se potvrdi Po potvrduvaweto sledi prozorecot Edit WordArt Text

----------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 73 -

Se izbiraat :

- izbor na font na tekstot ;

- golemina na bukvite :

- zapis na tekstot

nesuvawe na tekst vo poleto Text

Kone~no po potvdrduvawe e dobien prikazot

----------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 74 -

Tova e vo vsu{nost prvata verzija na tekstot vrz koj moàt da se vr{at dosta dopolnitelni izmeni. Me|utoa, za pogolem broj korisnici bi moèlo da se prifati i kako kone~no sreden ukrasen tekst i da se pozicionira tekstot . Pozicioniraweto se vr{i so tastaturata .Za pomestuvawe na ukrasniot tekst nalevo ili nadesno se doveduva kursorot od levata strana vo redot od dolnata st-rana i se vnesuvaat sootveten broj na znacite blanko za pomestuvawe nadesno, odnos-no se pritisnuva soodveten broj pati na tasterot Delete. Za pomesuvawe nagore ili nadolu se doveduva kursorot na po~etok vo redot od gornata strana na ukrasniot tekst. Pomestuvawata se vr{at so tasterot Enter nadolu, odnosno so tasterot Backspase ( ) nagore). Polo`bata na kursorot vo dvata slu-~ai se prikaùva na slikata.

Mo`ni se mnogu promeni vrz ukrasniot tekst.

Po obeleùvaweto na tekstot menuvawata vrz ukrasniot tekst }e gi vr{ime samo so komandite od lentata Drawing . << Fill Color i Line Color za izmenuvawe na bojata na tekstot, << Shadow za dodavawe senki na ukrasniot tekst i << 3–D za prostorno prikaùvawe na ukrasniot tekst. Na nekolku primeri ukaùvame na vlijanieto na ovie komandi vrz ukrasen tekst. Prikazite se odnesuvaat na vlijanie so komandite Line Color i Fill Color.

Slednive prikazi se dobieni so komandata Shadow .

Prikazite se dobieni so komandata 3 - D .

------------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 75 -

Vnesuvawe sliki vo dokument

Vo programata Word se sodrì galerija so sliki rasporedeni vo kolekcii od razni oblasti. So izbor na opcijata More Autoshapes (od komanda Autoshapes) odnos-no so komandata Insert Clip Art na lentata Drawing se otvora prozorecot Clip Art..

Se kliknuva na Go. Vo prozorecot se prikaàni vo ramkata ~etiri sliki vo dva reda. Lentata za vertikalno pomestuvawe od desnata strana ukaùva na faktot deka sledat vo pro-zecot u{te sliki koi vo vidnoto pole se doveduvaat suncesivno po dve. Pred vnesuvaweto na slika vo dokumentot e potrebno so kursorot da se odredi polo`bataa kade treba da se smesti slikata. Slika se izbira so kliknuvawe vo pros-torot na slikata. Okolu izbranata slika se formira ramka. Slikite se prikaùvaat vo pogolemi dimenzii.Po vnesuvaweto treba da se pozicioniraat i so razvlekuvawe da se usoglasat vo golemina i pozicioniraat na sootvetno mesto. Pozicioniraweto se vr{i so tastaturata .Za pomestuvawe na slikata nalevo ili nadesno se doveduva kursorot od levata strana vo redot od dolnata strana i se vnesuvaat sootveten broj na znacite blanko za pomestuvawe nadesno, odnosno se pritisnuva soodveten broj pati na tasterot Delete. Za pomesuvawe nagore ili nadolu se doveduva kursorot na po~etok vo redot od gornata strana na slikata. Pomestuvawata se vr{at so tasterot Enter nadolu, odnosno tasterot Backspase ( ) nagore). Polo`bata na kursorot vo dvata slu~ai se prikaùva na slikata.

Promena na dimenziite na slikite se vr{i so razvlekuvawe. Se vr{at razvleku-vawa vo horizontalna nasoka, vertikalna i vo dve nasoki. Vo izmenuvawe na dimen-ziite kaj slikite se vr{i proporcionalno izmenuvawe vo dvete nasoki.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 76 -

Nakratko , za razvlekuvawe se obeleùva slikata. (Sostojba 1).

Se doveduva pokaùva~ot na }o{e od linijata na obeleùvawewto i se ~eka da se

prikaè znakot ( ) (sostojba 2 ).Se kliknuva ,se zadrùva kop~eto i vle~e nakoso oddale~uvajki se od slikata. Dimenziite na slikata se nagolemuvaat.Koga }e se dobie sootvetnata golemina se otpu{ta kop~eto (sostojba 3) . Prikazite se prezemeni od prozorecot.

Kliknuvame na opcijata Organize clips

Se prikaùva Collection List. Izbirame Office Collections (znak )so dvoen klik.. Vo prozorecot od desnata strana se doveduva lista so kategoriite (Academic, Animals,Arts) i mnogu drugi. Vo vidnoto pole e samo eden del od kategoriite.

----------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 77 -

Izbirame kategiorija Buildings

Slikite vo prozorecot od desnata strana pripa|aat na ovaa kolekcija. Zapisot na imeto na kategorijata se vnesuva vo lentata na nivo na komandata Start. So vnesuvaweto na zapisot,prozorecot }e moè da se vnesuva povtorno preku lentata.

- kliknuvawe na Copy ( prozorecot go pokriva ekranot ), - vra}awe na dokumentot TEKST na ekran preku lentata, - izbor na pozicijata kade }e se prenese slikata,

- kliknuvawe na komandata Edit > Paste. Na slikata se tri izbori od kolekcijata Buildings.

Od kolekcijata Sports ------------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 78 -

Od kolekcijata Nature .

Menito Tools. Odreduvawe na merniot sistem se vr{i so komandata Option od menito Tools. Po izbor na komandata Option se doveduva prozorecot Options.

. ---------


------------------------------------------------------------------------------------------------ 79 -

Se doveduvaat grupa opcii . Se kliknuva na opcijata General. Poslednata vo niza od opcii e zapisot Measurement unit za izbor na edini~na merka.


------------------------------------------------------------------------------------------------ 80 -

Word novo

Documents