Vzroki navlaževanja in vlažnosti gradbenih konstrukcij gradbenih...kap 8760 L B t 0,3 10 3600 24 5,8 m 2 ªº «» ¬¼ 2 8760 kg Q A t 0,03 3600 24 584 2 m Prostornina omočenega
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Gradbene konstrukcije se navlažijo, če so v stiku z vodo ali vodnoparo.
Navlažujejo se porozne snovi, ki imajo v svoji strukturi drobne pore vkaterih je zrak in omejeno število molekul vodne pare.
O navlaževanju (povečani vlažnosti) gradbenih konstrukcij (snovi)govorimo takrat, ko je preseženo t.i. higroskopsko ravnotežje. To jestanje snovi, ko so molekule vodne pare v porah gradbene snovi venergetskem ravnotežju z okolico.
UN
I LJ, F
A, G
radbena f
izik
a;
pro
f. S
ašo M
edved
Vzroki navlaževanja in vlažnosti gradbenih konstrukcij
Vzroki navlaževanja in vlažnosti gradbenih konstrukcij
prehod vode v pore iz tal ali meteornih padavin;
hidrostatičnega tlaka vode v primeru, ko so površine konstrukcij v vodi (na primer stene bazenov ali vodnih rezervoarjev);
poškodb kot so puščanje vodovodnih ali odtočnih cevi;
visoke vlažnosti zraka, ki je v stiku s konstrukcijo zaradi virov vodne pare v stavbi (človek odda do 60 g v.p./h), pri sušenju perila do 500 g v.p./h)
kondenzacije vodne pare iz zraka na površini konstrukcije
kondenzacije vodne pare, ki se lahko pojavi pri procesu difuzije molekul skozi konstrukcijo;
vlažnost je posledica "vgrajene" vlage, ki ostane v konstrukciji po gradnji.
Zakaj je navlaževanje gradbenih konstrukcij nezaželeno
ker vlažne konstrukcije povečujejo vlažnost zraka v stavbi ter ustvarjajo pogoje za razvoj mikro organizmov (med najbolj pogostimi onesnaževalci so plesni, pršice, gobe, bakterije in virusi); problem nezdravih stavb (“sick buildings syndrom") že poznamo;
ker se snovem poveča toplotna prevodnost; ker je večina toplotnih izolacij poroznih te delno zgubijo svojo funkcijo !
0,08
0,00
0
0,12
0,16
0,20
4 8 12 16 20
A
B
C
0,04
25
Prostorninska vlažnost (%)Y
Povečevanje toplotne
prevodnosit l gradbenih snovi, ki jih uporabljamo kot toplotne izolatorje
Masna vlažnost x (masa molekul vode v 1kg suhe snovi) -> kg/kg ali %
Prostorninska vlažnost y (psi, prostornina molekul vode v 1m3 snovi) -> m3/m3 ali %)
Za snovi z večjo gostoto (r>500 kg/m3) je številčno nižja masna vlažnost x (kg/kg), za porozne snovi prostorninska vlažnost y (m3/m3), zato ponavadi navajamo te vrednosti
Molekule vodne pare se iz zraka prenesejo tudi v odprte pore gradbene snovi in se oprimejo sten v tankem molekularnem sloju.
Temu pojavu pravimo adsorpcija. Take snovi so higroskopične. Primeri so beton, les, mavec. Nasprotno v nehigroskopične snovi molekule vodne pare ne vstopajo (opekaka, umetne snovi in večina toplotno izolacijskih snovi.
Število molekul vode v porah higroskopičnih snovi je odvisno od vsebnosti vodne pare v zraku, torej delnega tlaka vodne pare v zraku.
Toda vsaka higroskopična snov, ki se nahaja v zraku z relativno vlažnostjo j se bo navlažila zgolj do neke končne vlažnosti v. To točko imenujemo higroskopsko ravnotežje.
Točke higroskopskega ravnotežja pri poljubni relativni vlažnosti zraka j opisuje snovna lastnost, ki jo imenujemo sorpcijska izoterma snovi (sorpcisjka histereza).
Higroskopsko (sorbcijsko) navlaževanje gradbenih snovi
absorbcija -
navlaževanje
desorbcija -
sušenje
0 20 40 60 80
Vla
žn
ost
gra
db
en
e s
no
vi
v (
kg/m
)3
Relativna vlažnost zraka (%)j
100
Histereza je posledica razlike med procesoma navlaževanja (adsorpcije) in sušenja (desorpcije) gradbene snovi.
Izraz “izoterma” (ali pri konstantni temperaturi) se uporablja zaradi tega, ker je vlažnost v ali masna vlažnosti x snovi pri neki relativni vlažnosti zraka j odvisna predvsem od relativne vlažnosti zraka j in ne od temperature zraka
Kapilarno navlaževanje gradbenih konstrukcij je pojav, ko se v porah gradbeni snovi pojavi prenos vode.
Največkrat gre za prenos vode po porah iz tal ali za prenos vode iz meteornih padavin v gradbeno konstrukcijo.
Je naravni proces, ki je posledica privlačnih sil med molekulami vode in površino stene pore. Zato se na neravni gladini vodnega stolpca v pori, ki jo imenujemo meniskus, pojavijo površinske napetosti.
Posledica je znižanje tlaka pk na omočeni strani meniskusa glede na tlak zraka nad stolpcem pz zaradi česar se na ovoju vodnega stolpca pojavijo kapilarne sile, ki delujejo v nasprotno od smeri sile težnosti.
Kot močenja Q (teta) je lahko pozitiven ali negativen. V prvemprimeru govorimo o močeči kapljevini (to je na primer voda) jekot večji od 0. Posledica je kapilarni dvig. Pri nemočečih
kapljevinah je kot Q negativen in gladina kapljevine se zaradikapilarnega srka spusti navzdol. Taka kapljevina je na primer živosrebro. Za večino gradbenih snovi je kot močenja Q 0°+, karpomeni, da se bo v njih pojavil kapilarni dvig.
Vodni stolpec se dvigne v porah gradbene snovi do višine h, pri kateri se podtlak v vodnem stolpcu izenači s silo težnosti, ki deluje v nasprotni smeri.
Pore niso pravilnih cilindričnih oblik in ne zgolj navpične. Zato višino Lkap do katere se bo gradbena konstrukcija navlažila zaradi kapilarnega srka določimo s pomočjo izmerjenega vdornega koeficienta vode B (m/s0,5). Višina navlaževanja zaradi kapilarnega srka je odvisna tudi od dolžine trajanja procesa t (s):
Celotno količino vode Q, ki je v času trajanja kapilarnega navlaževanja prešla v gradbeno konstrukcijo pa z integriranjem masnega toka vode v obdobju navlaževanja in kapilarne vpojnosti A (kg/m2s0,5).
Med področji z različnim delnim tlakom vodne pare se pojavi difuzijski tok molekul vodne pare vse dokler se delni tlaki vodne pare ne izenačijo. Difuzijski tok vodne pare g (kg/m2s) določimo s Fickovim zakonom:
dv/dx imenujemo gradient vlažnosti, konstanto Dv pa difuzijski koeficient vodne pare v zraku in je snovna lastnost zraka. Negativni predznak v zgornji enačbi nakazuje, da je difuzijski tok usmerjen v nasprotni smeri kot gradient specifične vlažnosti.
V poroznih snoveh Dv zamenjamo z dv difuzijsko prepustnostjo vodne pare, ki je tudi snovna lastnost. Dv in dv merimo v m2/s
Uravnavaje vlažnosti zraka v stavbi s sorbcijo vodne pare
Dejstvo: vlažnost zraka v stavbi se spreminja periodično zaradi virov vodne pare, na primer zasedenosti stavbe. V tem času molekule vodne pare prehajajo v gradbene snovi, ko virov ni, prestopajo nazaj v zrak.
Uvedemo novo snovno lastnost: difuzivnost vodne pare av (m2/s) – kako hitro se spreminja vlažnost gradbene snovi v katero prehajajo molekule vodne pare iz zraka zaradi spremenjene vlažnosti zraka v(t)
8
9
10
11
12
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
čas (h)
v (
g/m
3)
Tipične vrednosti vodne pare v zraku vo 10 g/m3, amplituda va 2 g/m3. Spodaj je matematični zapis zgornje periodične funkcije.
o a 3p
kg2 tv t v v sin
t m
snov av
(m2/s)
dp,v
(mm)
les 0,76 . 10-10 1,4
beton 2,4 . 10-10 2,6
mavec 9,2 . 10-10 5,0
opeka 51 . 10-10 11,8
celulozna
toplotna
izolacija
370 . 10-10 31,9
mineral-
na volna
6480.10-10 133,5
UN
I LJ, F
A, G
radbena f
izik
a;
pro
f. S
ašo M
edved
Modeliranje navlaževanja gradbenih konstrukcij
Ker predpostavimo, da se vlažnost zraka na meji gradbene konstrukcije spreminja periodično, se bo periodično spreminjala tudi vlažnost gradbene snovi. Merilo globine navlaževanja je periodična globina navlaževanja dp,v.
Dp,v, je globina na kateri se bo amplituda vlažnosti znižala na 36% vrednosti v zraku ob površini, pri 2.dp,v na 15% in pri 3. dp,v na 5%
8
9
10
11
12
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
čas (h)
v (
g/m
3)
snov av
(m2/s)
dp,v
(mm)
les 0,76 . 10-10 1,4
beton 2,4 . 10-10 2,6
mavec 9,2 . 10-10 5,0
opeka 51 . 10-10 11,8
celulozna
toplotna
izolacija
370 . 10-10 31,9
mineral-
na volna
6480.10-10 133,5
8
9
10
11
12
0 0,005 0,01 0,015
globina sloja (m)
v (g/m
3)
t = 0 h t=3 ht = 6 h t = 9 ht = 12 h t = 15 ht = 18 h t = 21 h
UN
I LJ, F
A, G
radbena f
izik
a;
pro
f. S
ašo M
edved
Modeliranje navlaževanja gradbenih konstrukcij
Največji tok vodne pare v snov določimo z izrazom:
8
9
10
11
12
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
čas (h)
v (
g/m
3)
8
9
10
11
12
0 0,005 0,01 0,015
globina sloja (m)
v (g/m
3)
t = 0 h t=3 ht = 6 h t = 9 ht = 12 h t = 15 ht = 18 h t = 21 h
d
aa v 2
p,v
v g gsg 2 3600 1000
d h kg m h
difuzijska upornost vodni pari
Količina vodne pare, ki v polperiodi prestopi v gradbeno snov je enaka:
pa 2
t gG g
m
Mavec je material, s katerim uravnavamo vlažnost zraka:
Vprašanje: ali je res, kako učinkovito, kako debela obloga iz mavca je smiselna ?
UN
I LJ, F
A, G
radbena f
izik
a;
pro
f. S
ašo M
edved
Modeliranje navlaževanja gradbenih konstrukcij
Mavec je material, s katerim uravnavamo vlažnost zraka:
Vprašanje: ali je res, kako učinkovito, kako debela obloga iz mavca je smiselna ? Kaj poznamo: difuzivnost vodne pare av mavca je 9,2 10-10 m2/s
difuzijska upornost vodni pari dv je 2 10-6 m2/s
človek odda 50 g vodne pare vsako uro
10p,v vd 165,8 a 165,8 9,2 10 0,00502 m
a 2
gg 2,03
m h
pa 2
t g24G g 2,03 15,5
m
15 mm je povsem ustrezna debelina obloge iz mavca (3 . dp,v)
Če bi se en človek zadrževal v prostoru 8 ur, bi potrebovali za uravnavanje vlažnosti zraka 25 m2 površine obloge
Količina vodne pare, ki jo lahko sprejme zrak se znižuje zznižanjem temperature zraka.
Ko je zrak nasičen je njegovarelativna vlažnost j =100% (1).
Delni tlak vodne pare v zraku je tedaj enak tlaku nasičenja (pnas).Ta je tabeliran (izračunamo ga z enačbo) glede na temperaturo zraka.
O vlažnem zraku
0
250
500
750
1000
1250
1500
1750
2000
2250
2500
2750
3000
-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30
Temperatura (°C)
Tla
k v
od
ne p
are
v z
raku (
Pa)
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Tros = 16,8°Cti = 15°C
1
Temperatura rosišča –temperatura pri kateri po ohlajanju zrak postane nasičen v vodno paro (pnas) – primer Ti = 25°C, ji = 60% -> Trosišča je 16,8°C in pnas =1900 Pa
Dejstvo: načeloma vedno obstaja razlika v vlažnosti zraka v stavbi in okolici. Zato se v gradbenih konstrukcijah (ki so porozne) pojavi difuzijski prehod vodne.
Vprašanje: kje je delni tlak vodne pare višji? (zunaj -5°C, j 90%, znotraj 20°C, j 40%, to opredeljuje smer gibanja molekul vodne pare!
Difuzijski tok vodne pare g (g/m2h) določimo z znanim uporom difuziji vodne pare sloja snovi. Ta je zmnožek upornosti difuziji vodne pare snovi m (1) in debeline sloja d (m):
Za večslojne gradbene konstrukcije je skupni Sr vsota vseh upornosti r slojev: