Uvodnik Uvodnik Novice spekulativne Novice spekulativne Fabula - prozni mnogoboji Nova knjiga Tanje Mencin: Varuhi[4] - Potovanje k cilju Prvi večer Drugotnosti Novela Martina Vavpotiča Clockworks Warrior na Amazonu In še druge Poročamo Poročamo Istrakon 2012, Pazin, Hrvaška Eurocon 2012, Zagreb, Hrvaška Filmi, kino, DVD Filmi, kino, DVD John Carter Nesmrtni Podzemlje: prebujenje Bes Titanov Jekleno nebo Retromanija Retromanija Flash Gordon Prebrano za vas Prebrano za vas Miha Remec: Mitrejin koder Nostalgija Nostalgija Andrej Ivanuša: Zvitorepec in drugi (O Mikiju Mustru) Portreti Portreti Aleš Oblak - dobitnik nagrade ESFS ENCOURAGEMENT za leto 2012 Pogledi Pogledi Andrej Ivanuša: Metropolis in Fritz Lang, ocena mariborske predstave Andrej Ivanuša: Dr.Mabuse in M Izobraževanje Izobraževanje Bojan Ekselenski: Od ideje do fantazijske knjige Andrej Ivanuša: Filmske medzvezdnice (2) - Star Trek Dražilnik Dražilnik Bojan Ekselenski: Votlina skrivnosti; 12. poglavje - Srečni pesjan Zgodba SF Zgodba SF Andrej Ivanuša: Danes ni torek (zf) Novopečeni Novopečeni Tine Koletnik: Odpirači za konzerve(zf) Pregled letnika 4 / leto 2011 Pregled letnika 4 / leto 2011 Zadnja stran Zadnja stran - nagrade Drejček nagrade Drejček VSEBINA Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti ISSN 1855-6434 | junij 2012 | letnik 5 | številka 23
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
UvodnikUvodnik Novice spekulativneNovice spekulativne Fabula - prozni mnogoboji Nova knjiga Tanje Mencin:
Varuhi[4] - Potovanje k cilju Prvi večer Drugotnosti Novela Martina Vavpotiča
Clockworks Warrior na Amazonu In še druge PoročamoPoročamo Istrakon 2012, Pazin, Hrvaška Eurocon 2012, Zagreb, Hrvaška Filmi, kino, DVDFilmi, kino, DVD John Carter Nesmrtni
Podzemlje: prebujenje Bes Titanov Jekleno nebo RetromanijaRetromanija Flash Gordon Prebrano za vasPrebrano za vas Miha Remec: Mitrejin koder NostalgijaNostalgija Andrej Ivanuša: Zvitorepec in drugi
(O Mikiju Mustru) PortretiPortreti Aleš Oblak - dobitnik nagrade ESFS
ENCOURAGEMENT za leto 2012 PoglediPogledi Andrej Ivanuša: Metropolis in Fritz
Lang, ocena mariborske predstave Andrej Ivanuša: Dr.Mabuse in M
IzobraževanjeIzobraževanje Bojan Ekselenski: Od ideje do
fantazijske knjige Andrej Ivanuša: Filmske
medzvezdnice (2) - Star Trek DražilnikDražilnik Bojan Ekselenski: Votlina skrivnosti;
12. poglavje - Srečni pesjan Zgodba SFZgodba SF Andrej Ivanuša: Danes ni torek (zf) NovopečeniNovopečeni Tine Koletnik: Odpirači za konzerve(zf)
Pregled letnika 4 / leto 2011Pregled letnika 4 / leto 2011 Zadnja stran Zadnja stran -- nagrade Drejčeknagrade Drejček
Kje ste novi avtorji?Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precejljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znan-stvene fantastike in hororja, ki imajotudi ustvarjalno energijo. Zal nimamonobenega periodicnega glasila, ki biredno objavljalo in s svetovanjem po-magaloavtorjemprinjihovihprvihko-rakihvsvetustvarjalnosti.PravJasubegenJeredtorejorjeledino.
Kaj lahko avtorji Kaj lahko avtorji ppričakujete? ričakujete? Vsakodelobosloskozinekajrok.Prvosito je pravopisno, torej skladnja inpomenoslovje. Nadalje gre skozi vse-binskopretresanje.Nebomo iskalina-pak, temvec kvaliteto. Objavili bomodve ali tri najkvalitetnejse zgodbe.Objavili bomozgoscenoocenovsakegaprispelega dela, pri cemer bomoavtorjemsvetovali,kakonaprej.
Kam poslati svoje umetnine? Kam poslati svoje umetnine? Svojeumetnineposljitenae-naslov:bojan.ekselenski(afna)gmail.com
Drugo cetrtletje je bilo v podalpski dezeli na podrocju spekulativnihumetnosti kar bogato in zanimivo. A se bolj zanimivo je bilo, tudi za nas,dogajanjevjadranskidezeli,kjersmobilinadvehkonvencijah,vPazinunaISTRAKONinvZagrebunaEUROCON.⇨Večnastranehod8do11.Pokukajtesev ilmskisvet.Pripravilismoocene ilmovJohnCarter,Nes-
mrtni, Podzemlje: prebujenje, Bes Titanov in Jekleno nebo, V rubriki»retromanija«jezapisanookultnem ilmuFlashGordon.⇨Večnastranehod12do19.OcenilismoknjigoMiheRemcaMitrejinKoder.V»nostalgiji«sespomin-
FritzaLanga.VMariborujebilnemikultni ilmprikazanobziviglasbisim-fonicnegaorkestra in je s tempredstavljalodlicenspekulativniuzitek.Nespreglejtese»izobrazevanja«,kjerjegovoraonastankufantazijskezgodbeinpredstavljenesomedzvezdniceizserijeStarTrek.⇨Večnastranehod24do37.ObkoncujenaslednjepoglavjeiznoveknjigeBojanaEkselenskegaznas-
lovom Vitezi in Carovniki: Votlina skrivnosti. Sledita ji dve kratki zgodbiDanesnitorek(zf)inOdpiracizakonzerve(zf),kistajuprispevalaAndrejIvanusainTineKoletnik.⇨Večnastranehod38do45.Dodan je pregled vsebine vseh stirih lanskih stevilk (letnik 4),Prav na
Najvisjamoznaocenavvsehprimerihje5!Tako,zdajvestekaksnasomerila.Privsakem opisu bo analiza, kje je izdelek dobil in kje izgubil ter seveda skupnaocena.
PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ...
3
Kamensemijeodvalilssrcaponedeljekpreddelav-skimpraznikom.Zakaj?Izpreprostegarazloga.KoncalasejeekspedicijaEurocon2012vZagrebu.Vnaslednjihdneh sem se znova soocil z minornostjo slovenskemedijskekrajine.Domovsmoprineslienoodnajpresti-znejsihevropskihnagradzadosezkenapodrocjuZF&F,aotempisemozgoljsamisebi.Kulturnestrani(tiskaneindigitalne) seveda temuneposvecajonobenepozor-nosti. Ravno zaradi sirneEvrope tudimi zacenjamo zdvojezicnoprakso.Kajnampadrugegapreostane?Nas fanzin je med kolegi iz evropskih drzav pozel
obilo odobravanja, zato jim lahko ustrezemo z nekajangleskimispisi.Svet jevelikin sirok,zatorej levenizte slovencaste zatohlosti in samovsecnosti. Namestocakanjapredogledalominponavljanja:»Radseimam,asemtakoubogindogajasemikrivi-
ca, ker so mi ukinili ministrstvo,« se raje posvetimolepsemu.PoEuroconunascakavelikonalog.Zmislimismo ze na jubilejnem 35. Euroconu, ki bo v daljnemKijevu (Ukrajina).Zvezdniprahbosevedaprevzelvsepotrebnozanasoudelezbo.Nanovomoramode iniratislovenskifandom.ImamodrustvoljubiteljevFZ&FPriz-ma, imamoTolkienovodrustvoGil Galad, zatemdrus-tvo ljubiteljev animejev in drustvo ljubiteljev stripov.Ceuspemovsatadrustvanekakospravitizaistomizo,lahko v razumnem casu racunamo na zametke fando-ma,ki jeenakrazvitim tosortnimevropskimzdruzen-jem.DrugiVecerDrugotnostibovMariboru.Izkusnjaizprvegataksnegadogodkanasjenaucilanekajstvari.Celje bo 2. do 4. novembra letos gostilo 1. SI.CON:
Celjskavampirskavecerja(1stSI.CON:Vampiredinnerat Celje). Konvencija bo najmanj dvojezicna, ker je zaltaksnaslovenskarealnostnasceni.Cakanas semisija
nabiranja sredstev za kvalitetno izvedbo. Pokriti botrebastroskebivanjainzuranjacastnihgostov(vsajpoeden tuji in domaci), nadalje za nagrade imenovaneDrejcek (po Drejcek in trije Marsovcki) ne moremopodeliti zgolj plahtWC papirja in Si.conska zbirka semora materializirati v papirnati obliki ter prispeti vvsakoknjiznico.V tej stevilki objavljamo zgodbo mladega avtorja
TinetaKolenika,kisepozabavasproblemomnadomes-canjaljudiscenenorobotskodelovnosilo.Pozorenbra-lec lahko v zgodbi najde veliko sublimiranih sporocil.ZgodbaboobjavljenatudivposebneSi.conskemzbor-niku.Upam,dabomodobili sekajuzitnegazaobjavo.Dragiavtorji,ljubeavtorice,dobrovem,davasjenekaj,kiimatevsvojihdigitalnihspajzahZF&Fzgodbe.Nekajvasjetudi,kiustvarjatelikovneumetnine.Posljitenamsvoja dela.Nas namen ni, da se samozadovoljujemo stem,davaskritikantskoraztrgamo.Zelimodobitivasadela,jihkriticnopremletiinvamposredovatimorebit-neopombe.Napredujetelahkosamotako,davasadelanekdo prebere in vam da spodbudo. Vsa vasa delamorebiti niso objavljiva. Taksna vrnemo avtorju zopombami,kakonajnadaljujessvojimpisanjem.Neka-tera so objavljiva z nekaterimi popravki, a nekaterapotrebujejo samo malce brusenja. Malce izkusenejsadigitalna peresa pa servirajo zalogaj, ki je potrebenzgolj lektorske roke. Skratka, ne bojte se poslati del.Sirnisvetboizvedelsamozalepestvari,aostaloostanemednami.Tosemizdipostenodnos.Fanzin,kijepredvami,jezalaszgresilESFSSpiritof
DNI PRAHMaribor, razpisuje netekmovalni natecaj zaobjavo spekulativnih zgodb in pesmi za prvo zbirkospekulativnihzgodbZVEZDNIPRAH.Namennatecajajepridobitikvalitetnaspekulativnadelazaobjavo.Zaključeknatečajaje30.september2012.Predvi-
doma bomo zgodbe in pesmi objavili v dogovoru zavtorjemvrevijalni,knjiznialidigitalni(e-publikacija)oblikiobjavilidokoncaleta2012.Na natecaj posljite vašozgodboali pesmi, ki so s
področij: znanstvenafantastika, fantazija, horor(grozljivka), kriminalka.Zgodba naj bo dolzine najvec 6avtorskihpol (96
strani ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj
bodo najvec tri, poljubne dolzine. Besedilo naj bo velektronskiobliki (DOC,DOCX,ODT, ipd.) innajnebooblikovana,poudarjeninajbodolenaslovi.KomisijavsestaviAmedejaM.Licen,RuzaM.Baric,
BojanEkselenskiinAndrejIvanusa,kisovsiclanidrus-tva,boocenilavseprispelezgodbealipesmiinseodlo-cila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odlocitevpritozbanimozna.Avtorjem bomo poslali obvestilo o (ne)uvrstitvi s
Letosnji festivalLiteraturesveta- Fabula 2012 je potekal od 27.2.do10.3.2012nastevilnihlokacijahv Ljubljani. Kot uvod v festival sopo Sloveniji potekali prozni mno-goboji.Nanjihjestudentskazaloz-ba Litera izbirala najboljso kratkozgodbo.Mnogobojisobiliv: cetrtek, 2. februarja v Kopru(Domknjige),
cetrtek, 9. februarja v Ljubljani(KavarnaSEM),
torek, 14. februarja v Celju(KnjigarnaAntika)in
sredo, 15. februarja v Kranju(Layerjevahisa).Veliki inale,nakateremsonas-
topili inalististirihpredvecerov,jebil7.marca2012vKavarniSEMvLjubljani. Vse vecere je povezovalBostjanGorenc-Pizama.Na celjskemveceru je sodeloval
tudi sourednik fanzina JeJ in clanCeljskega literarnega drustva terDrustva ustvarjalcev spekulativnihumetnostiBojanEkselenskizzgo-dbo ČASOVNI KREDIT (objavljenavJeJstev.21),kijefantasyzgodba.
Edina tovrstna na tem veceru vLjubljani in sez izjemoantiutopic-ne zgodbe APOKALIPSAJUTRI, kijo je prispeval Aleksander Hro-pot.IzCeljastaseobnjemuvrstilaseclanaCeljskegaliterarnegadrus-tva LjudmilaConradi in BlažŠa-farič.V inalu se Ekselenski ni uvrstil
nazadnjemesto,cesodimoposte-vilu vzdignjenih rok obiskovalcevprireditve.Zalozbanamrecne raz-glasauvrstitve inalistov.Spomoc-
joglasovprisotnihkomisijaledolo-ciprvetri.Tretji indrugiprejmetaknjizne nagrade, prvouvrsceni pase800€innjegovozgodboobjavijov reviji Literatura. Zmagovalka jebilaTerezaVukzzgodboJ.O.B.VecnastranehStudentskezaloz-
bewww.studentskazalozba.si.(AI)
Zmagovalka proznih mnogobojev 2012 Tereza Vuk ob sprejemu denarne nagrade z duhovi m komentarjem, ki je presene l celo šaljivega voditelja Boštjana Gorenca - Pižamo in nasmejal
direktorja Študentske založbe Tomaža Gerdino (Foto: Andrej Ivanuša).
kijecetrta,zadnjaknjigaizobsezne-gafantazijskeganizaVaruhiznaslo-vomPotovanjekcilju.ZalozbaStellaknjigo pocasi spravlja v knjiznice.Knjigo lahko narocite na domacistranizalozbe:
janaplanetuSarhah,kispominjanaZemljo. Ko morejski kralj, Antarija-necZendorsproziplanetarnounice-valno vojno, se v vojno umesajodanonijski Devini, rasa polbogov,imenovaniVaruhi.
VzadnjiknjigiDevinivstopijonaMorejska tla. Norhaiah EzzanuponudisvobodovzamenozapomocprinapadunakraljaZendorja.Ezzanpristanenakompromis.VVornuseDanonijci sestanejo z
ostalimi vrhovnimi svecenicami, kiseodpravijovosrcjevisokihVedant-skihgorainnavezejostikzskrivnos-tnimi Azhimarji. Ti jim razodenejoskrivnostomorejskicarovniciSent-hijiinnjenemupomocnikuMortonu,boguvsehSmrti.VMorsejskem zalivuDevine pri-
caka zdruzena zavezniska vojska izostalih kraljevin. Skupaj napadejoMorsej.Norhaiahsespopadevcaro-vnico Senthio in v preiskusnjiMor-tah-Sai premaga velikega Mortona.Morton Senthii obrne hrbet. Toda
bogovisojezniinspro-zijomocnoorozjeSvetilamen.V veliki kataklizmi,
ki doleti Morejo, semorajopreziveliumak-nitinavarno.NaplanetSarhah se naposledvrnemir.(BE,AI)
Tanja Mencin Varuhi [4], Potovanje k cilju Leto izida 2011/2012 Samozaložba in Založba Stella, Šmarj. toplice Opis knjige: 176 strani; 14,8 x 21 cm (A5) Cena 28,90 EUR ISBN 978-961-92977-4-2 (trda vezava) ISBN 978-961-92977-5-9 (broširana)
5
NOVICE SPEKULATIVNE
Drustvo ustvarjalcev spekulativ-nih umetnosti ZVEZDNI PRAH izMaribora je pripravilo 5. aprila2012prviVEČERDRUGOTNOSTIvMCC -Mladinskem centruCelje.Naveceru je bil častni gost starostaslovenske ZF dr.VidPečjak, avtorlegendarne knjige Drejček in trijeMarsovčki, ki je doslej navdusilamnogemladebralcerazlicnihgene-racij. Drustvo Zvezdni prah mu jepodelilo plaketo castnega clana inmuizrocilocastnoclanskoizkaznico.Vecerasoseudeleziliavtorjispe-
kulativnihliterarnihdelinustanovi-
telji drustvaMaraR.Sirako(RužaBarić), AmedejaM. Ličen, AndrejIvanušainBojanEkselenskitersetrije »novinci« TanjaMencin,AlešOblakinMartinVavpotič.Kotgos-tjesobiliprisotniclaniSlovenskegaTolkienovegadruštvaGil-galad,kisopredstavilisvojodejavnostinnasseznanili z LARP igrami (igranjedomisljijskih vlog). Avtorji so se nakratkopredstavili inpovedali nekajo svojihknjigah.AgentESFS(Euro-peanSFSociety) Bojan Ekselenskije podal predloge za slovenske no-minirancezanagradeESFS,podelje-ne na EUROCON - evropski SF&Fkonvenciji vZagrebu konec aprila2012.Tojebila sepriloznostzaizmen-
javo izkusenj in obravnavo proble-mov,kinastopajonadomacemknji-znem podrocju, moznosti zaloznis-tvainpredstavitevavtorjevsirsemu
obcinstvu. Razmisljali so kako prinaspodrocjespekulativnihumetno-sti povleci iz geta marginalnosti innepravicne obravnave, da je takaliteraturalemaloveckakor»sund«.Predstavilisotrenutnoedinisloven-ski fanzin za fantazijo, znanstvenofantastiko,hororinsvetDrugotnostiJAŠUBEG EN JERED ter povabilisodelujoce,daprispevajosvojadela,novice in clanke zanj.Na veceru sozacelispripravoslovenskekonven-cijespekulativnihumetnosti,kijobodrustvo organiziralo v zacetku no-vembra 2012 prav tako v MCC vCelju.Zasodelovanjesosejavilitudiprostovoljci.(AI)
5. april 2012 5. april 2012 5. april 2012 ob 17:00ob 17:00ob 17:00 Mladinski center CeljeMladinski center CeljeMladinski center Celje Mariborska cesta 2, CeljeMariborska cesta 2, CeljeMariborska cesta 2, Celje
Na kavici pred prireditvijo (od leve pro desni): Mara R. Sirako, Bojan Ekselenski, Amedeja M. Ličen, Tanja Mencin, Aleš Oblak, dr. Vid Pečjak, njegov prijatelj in žena. /Foto: Andrej Ivanuša/
MIHAREMECIMANOVOSPLETNOSTRANVsi imamo radi Miho Remca,
plodnega domacega avtorja znans-tvenofantasticnih del z znacilnimslogom. Koncno je dobil spletnostran, ki si jo zasluzi. Ce bi si jozazeleliogledati,vtipkajte:www.miha.remec.siPredlagamo,dasepotruditesev
knjiznico ali v knjigarno (tudi naspletujojemogocedobitizaugod-noceno)insenauzijtenajboljsve-zegaRemcavknjigiMitrejinkoder.
MoskiSvet.com 8. 5. 2012 opravilintervju z naslovomZmerajsebonašel kakšen 'čistun', ki ga boerotikašokirala...“.Vnjemodgo-varjanavprasanjaosvojemustvar-janjuindelih.Vsebinaintervjujapase ne dotika samo erotike, ampakse dotakne tudi odnosa drzave doslovenskekulturenasploh.(AI)
MARTINVAVPOTIČOBJAVILSVOJONOVELONAAMAZONUMartin Vavpotič se s pisanjem
aktivnoukvarjazeod12.letastaros-ti.PrvoZFdeloDogodivščineSuiketima(1997) je izdal v osnovni soli,drugo Pragozd (fantazijska novela,2001)vgimnazijiintretjeČezvelikoZahodnomorje(zgodovinska ikci-ja, 2005) kot student pri Zaloznis-kem ateljeju Blodnjak iz Ljubljane.Vmes je za zbirko Blodnjak znans-tvene fantastike 5 (2003) prispevalsekratkoZFzgodboLovci.Zdajjeprednaminjegovanasled-
nja, ki pa je nenavadna v mnogihpogledih. Steampunk novelo Clock-worksWarrior(naslov ni enostav-noprevedljiv,senajblizjejeVojščakUrarstva) je namrec napisal kar vanglescini in jo aprila objavil nasmashwords.com in amazon.com.Tam je dosegljiva v razlicnih e-formatih za zelo sprejemljivo ceno4,99dolarjevaliokrog3,80€.Marti-
ki se vkljuci v Ustanovo Ucenjakov(ScholarSociety).Tojenajvelicastnej-saakademskainstitucijavHegemoni-ji.PridruziseUrarstvu(Clockworks),kjer izdelujejo majhne letece strojeimenovanevo-oci(speyes),kisoizvi-dnikivojaskihlegijHegemonije.Nekegadnesenenadejanopricne
vojna, v kateri se pojavi skrivnostensovraznik,kibrezopozorilaopustosimnogepokrajineHegemonije.Carrusse vrze na delo in s svezimi idejamipozivi Urarstvo, prenovi zastarelemodelevo-ociinstemsevojnazacnepreobracati v korist Hegemonije.Todanatanacinpritegnepozornostsovraznika, ki se pricne zanimati zaUrarstvo.Nabojiscusepojavijonovesovrazne naprave, ki preprecujejodelovanjevo-oci.Vojnasespremeniv
besno tekmovanje plenilca in plena,
sajposkusajovUrarstvuizdelatipro-ti-protinapraveinoborozevalnaspi-rala se zacne. A sovraznik se odloci,da bo proti Urarstvu uporabil boljneposrednometodo…(AI)
BOGASTVONAASTEROIDIHSkupina vecinoma ameriskih
tehnoloskih gurujev in milijarde-rjevjepodprlanacrtestart-uppod-jetjaPlanetaryResources,kizelispomocjosodobnetehnologije izko-riscati rudna bogastva na asteroi-dihvbliziniZemlje.Medpodporni-ki so tudi vodilni v tehnoloskemvelikanu Google in kanadski rezi-serJamesCameron.Medrudnina-mi,kinajbijihbilonaasteroidihvizobilju,stapodjetnika,futuristain
znana vesoljska zanesenjaka, ome-nila platino, zelezo, nikelj, zveploterstevilneredkekovine,kiseupo-rabljajo predvsem v tehnoloskemsektorju.»Asteroidisolahkoizjem-no veliko vredni, ce se najde pra-ve,«jepojasnilAnderson.»Vesoljeje polno rudnih bogastev in zelivajihnareditidostopneclovestvu,«pajedodalDiamandis.Zdise,daseznanstvenafantasti-
ka znova uresnicuje v vsakodnev-nemzivljenju.Slikanadesnistraniprikazujemajhnorudarskokoloni-
jo na asteroidu v blizini Zemlje.Pricujoca pobuda je prvi korak koblikovanjucesatakega.(AI)
RAZSTAVA:Zvitorepec,TrdonjainLakotniksevračajodomovMed 10. in 23. majem 2012 je
bila2012 ta razstavavPokrajinskiinstudijskiknjiznicivMurskiSobo-ti.PripravilisojoZnanstvenorazis-kovalno zdruzenje za umetnost,kulturno - izobrazevalne programein tehnologijo EPeKa, Strip.art.nicaBuch in Pokrajinska in studijskaknjiznica Murska Sobota. Tukaj jebil rojen Miki Muster, avtor serijekultnihstripov,kisojihnekocneu-morno prebirale stotnije mladihbralcev. Vmnogih je segel tudi napodrocje znanstvene in fantastiketerfantazije.VeconjeminnjegovihstripihvrubrikiNOSTALGIJA.(AI)
DOUGLASADAMS:Rojstnodnevnazabavazanavideznih60»Pozdravljeni, sem Douglas
Adams. Zal mi je, da nisemmogelbiti tu,kersemnekjezunaj.«Takonekako zveni nagovor na spletnistranidouglasadamstheparty.com,obnajvecji zabavinaplanetu.Ute-meljiteljintergalakticnegahumorjainavtorkultnegaterponarodelegavzklika Samo brez panike! je v
nedeljo, 11. marca, praznoval 60.rojstnidan.Bil jezagrizenpriredi-teljnorihzabavinkergapredvsemzaradisrcnekapinibilomednami,so,sosenjegovidruzinainprijatel-ji (v sodelovanju z Adamsovo naj-ljubso dobrodelno organizacijoResite nosoroga) odlocili, da bodotonaredilinamestonjega.Pooceniudelezencev je bilo zabava resnic-nonepozabna.Hvalati,dragiDou-glasAdams,kjerkolizesi.(AI)
GOOGLEGLASSOčalanakubikProjekt Google Glass je ena
izmed letosnjih najbolj »norih«idej.Na ocala so namestilimajhenzaslonzadesnooko,kivanjproje-cirasliko.Istocasnojetotudimaj-hna kamera s katero snemamodogajanjevokolicipodobno,kakorgledamo.Cejihzdruzimosespre-poznavo glasu in pre injenoumet-nointeligenco,bibilalahkovisoko-tehnoloska igracka v znanstvenofantasticnemtrilerju.Nekajnpodo-bnega smo sicer ze videli v Startrek:TheNextgenerationnateles-cih ubogih Borgov in mogoce vRobocopu.Dokoncaletabinajbilavredniprodaju.Bomovideli…(AI)
jen remake ilma Alien, reziserjaRidleyaScotta.Vendarjeocitno,dabodo Michael Costigan, Ridley inTonyScottrajeizdelalinov ilm,kibopredhodnikprvega ilma.BladeRunner:TheFinalCutPetindvajset let po originalnem
ilmu smo docakali novo verzijoilma,t.ireziserjevrez.Kaj jespre-menjeno?Alisejeizplacalocakati?Nacelomavsamizgodbinidoda-
tkov, le nekatere scene so razteg-njene in malce bolj poeticne. Obtem so ustvarjalci uporabili novetehnologije in popravili »slabe«posebne ucinke. Kdor je gledalprejsnjoverzijo,munovenipotre-bno.Novigledalcipabodolahkovilmu uzivali se mnogo bolj kotprejsnji.GameofThrones-sezona3Sicer novica ni presenetljiva, je
pa jasna. HBO se je odlocil, da boposnel tudi tretjo sezono kultneserije. Upamo lahko le, da produ-centi in studio ne bodo zavili izMartinovesmeri.Sezonadva(prvonadaljevanje) je imela 3,9milijonagledalcev v ZDA in se 6,3milijonapo vsem svetu, kar je skupno za27%vecgledalcevkotprva.Sevedataksen podatek prav »prisili« pro-ducente, da izmolzejo se kaksendolar. Ob tem niso zanemarljivetudi stevilne nagrade in laskaveocenevcasopisihinrevijah.
8
POROČAMO
TRIVIAOISTRAKONUPripravilAndrejIvanuša
Tema letosnje istrske SF&F prireditve je bila
»Apokalipsa –konec sveta«. Kar je bilo povezano stem,dajetotrinajstaprireditevpovrstiinstem,davsinapovedujejo21.12.2012konecsveta.Takosonavseskupaj navezali se zombije in se veselomaskirali v taneziva bitja. Istrakon prireja SF&F društvo Albus izPazinavIstrinaHrvaskem.Gosta sta bilaCarrieVaughnizKolorada v ZDA in
Semir Sam Osmanagić iz Houstona v ZDA (rojen vBosni).DelaCarrieVaughn(rojena1973)soKittyandtheMidnightHour(2005),VoiceofDragons(2010),Discord'sApple(2010),AfterGoldenAge(2011),Ste-el(2011) in 65 kratkih zgodb v seriji KittyNorville(Werewolf). Bila je nominirana za nagrado Hugo zakratkozgodboAmaryllis.Semir Sam Osmanagic je najbolj znan po odkritju
prazgodovinskegapiramidnegakompleksavVisokemvBosni.Jeavtor12-delneTVserije»Potragazaizgublje-nim civilizacijama«naTVBIH in avtor desetih zgodo-vinskihknjigostarihcivilizacijah.NaIstrakonusopripravili27razlicnihpredavanj,8
posvetov indelavnic,15 igralnic razlicnih iger inkon-certpihalnegaorkestraFuzine,kijeigral ilmskoglasboiz devetih SF&F ilmov, ter se 12 predstavitev in raz-stav.Skratkaogromnovsegaprikazanovtrehdneh.Vecpreberitenanjihovistraniwww.istrakon.hr.
ISTRAKON2012JEZANAMIPripravilBojanEkselenski
DrustvoZvezdniprahjeimelostojniconaIstrakonu.
Bilo je silno zabavno, saj sembil zraven stare znankeDoreVukičević, ki smo jo ze predstavili v JEJ21 in skatero bomo v prihodnosti se sodelovali. Prireditev jebilavSpomendomuvPazinu.Vsesejezacelovpetek,23. 3. popoldne in koncalo v nedeljo, 25. 3. popoldne.Dogajanje jebilovdvoranahdoma,nekatereosrednjepredstavitvepasobilevosrednjihali,kjer jebilokarkonkretnoozvocenje.Presenetilamejeizjemnamnozicamladihljudi.Veli-
ko se jih je nasemilo v priljubljene kostime ali like.Osrednja tema kona je bila Apokalipsa, konkretnejetista zombijska.Povsod so visela posrecena opozorila,recimo»Pozor,zonaprehranjevanjazombijev!«Zvrsti-losejevelikozanimivihpredavanj,igralesosenamizneigre,bilojenekajturnirjev,imelismoZombiolimpijado(obilo smeha), kviz, rock koncert, poceni pivo (ni biloalkoholnih izgredov), predstavitev zbirk, castnih gos-tov,ipd.Zaopisvsegabipotrebovalkarzajetnopovrsi-no(digitalnega)papirja.Nasastojnicajebilanaugodnemmestusredidogaja-
nja. Vsakdo, ki je hotel do drugih stojnic, je selmimonase,karsejepoznalonaobiskuininteresuljudi.Raz-postavilsemknjige,kisemjihuspelprinesti.Zalmije,kernisem imelknjigDangober,Rheia,Vilindar,Nasvi-denjeVelicastnisvetaliSenceNiverona.Zalsenahrbtunedavelikonositi.ImelpasemobeknjigiizserijeVite-ziinCarovniki,paseSvetodrevinCudovitopopotovan-jezajcaRona.Prodajal sem svoji knjigi in knjigo Svetodrev od
Andreja Ivanuse. Zal se je pokazalo, da ljudje najprejkupujemoz ocmi in selepotems pametjo.Zadovoljensembilzodzivomnasvojoknjigo.Zizjemnokonkuren-cno ceno je izzvala precej pozornosti in ce bi bila vhrvascini,biprodalprecej izvodov.Vsaj10 ljudimejevprasalo, kdaj bo v hrvascini. Omeniti moram, da sostarsi otrok starosti okoli 8 do 12 let sprasevaligledeZajca Rona. Ce bi imel knjige v hrvascini, bi menjalolastnikakarnekajkompletov.DrugapesempajeSveto-drev, ki zal nima naslovnice kakrsno je hotel avtor.Kakorhitrosemljudem,kisoseustavili,zacelgovoritiovsebiniinpoudarjalodlicnostsvetainzgodbe,sembildelezenkimanja.UredilsemakreditacijezaEUROCONZAGREB2012
in se dogovoril za nekatere organizacijske drobnarije.Zanimivo je bilo pri ZvonkuMaštroviću, direktorjuStojnica društva Zvezdni prah na Istrakonu (foto BE).
9
POROČAMO
Novestvarnosti.Tudiznjimjetekladebataosodelova-nju. Stojnica Algoritma se je sibila pod tezo del namljubihzanrov.Malcesemposkililzacenamiinugotovil,dajenjihovuspehskritvvsecnemoblikovanjuzdruze-nimzugodnoceno.Vsi,kismobilitamsknjigami,smosi izmenjali idejeoknjigah, zalozniskihinknjigotrskihtezavahtersevedarazmisljalioobdobju,konebomejemedSlovenijoinHrvasko.Zanimivajebilatudistojnicaprodajalnestripov,ozi-
romagra icnihromanov.Vsakaknjigajebilavrhunskoopremljena in za razumno vsoto so ponujalimarsikaj.Veliko ljudi iz Slovenije pri njih kupuje pisane slicice.PrijateljicaDorajeimelaprecejzanimiveganakita.Kardobrojeprodajala,karjedokaz,dasedobrestvaripro-dajo.Obcudovalsmenjeneilustracijeingotovobokak-snodelokrasilotudinasepublikacije.Cenimamodomaprimerljivihilustratorjev(kvalitetnihamaterskihumet-nikov,ki seposvecajonam ljubim zanrom),bomopacposeglipotujihdelih.
avli. Od prejsnjega leta je Istrakon ocitno pridobil naslovesu, saj je bila avla polna, tako obiskovalcev kotstojnic. Seveda smo komaj cakali, da zacnemo nasoavanturosPath inderji(Iskalcipoti),vendarjemoralaSpelanajprejopravitisvojepredavanje.Predavalajeoigralnem sistemu Fudge, ki bazira na opisovanju inigranju vlog termanj na bojevanju.Zanj potrebujes leobilodomisljije,sest-stranskeigralnekockeininternet,sajsovsapravilazastonjnaspletu.
Pokoncanempredavanjusmoodhitelidozbiraliscaimenovanega Path inderiva. Tokrat smo se pridruziliOrganized Play (Organizirani igri). Dobili smo svojesifreinizkaznicespomocjokaterihsmoselahkoregis-triralinaspletu.Kosmoustvarilikarakterja,gajepre-gledalvodjaskupineingapotrdil.Stemsmopridobilimoznost, da ga uradnouporabljamokjerkoli po svetukjerseorganiziraOrganizedPlay.Na koncu vsake avanture pridobis potrdilo s svojo
stevilko in z napredovanjem karakterja, ki ga potrdivodjaskupine.Takosezagotovi,daje igrapravicnaindasespostujejopravila.Nasaprvaavanturajebilaedinstvena,sajsemprvic
sodeloval vMultiparty (Vecskupinski kampaniji). Stiriskupinepopotnikovdobijo istonalogo in joopravljajoobistemcasu,vendarvsakprisvojimizi.Takoserazvi-jetakomunikacija indobrosrcnorivalstvo.Obodkritju
Osnovna tema letošnje prireditve so bili zombiji. Seveda sem izkoris l priliko in se fotografiral z enim od najmarkatnejših primerkov (foto BE).
Stojnica z raznimi namiznimi igrami (foto Jani).
Slovenska igričarska in siceršnja delegacija. Od leve pro desni: Miljan, hrvaška prijatelja, ki sta nam odstopila kavč, ter Špela in Timotej. Sebe nisem mogel fotografira in dodajam mojo malenkost še v
»ležečem« položaju (foto Jani).
10
PricujoceporociloizEvropskeznanstvenofantastic-ne konvencije je le kratek povzetek vsega dogajanja.Podrobnostiokonvencijisoopisanevposebni stevilkiJEJ-EUROCON2012ZAGREB.Najpomembnejsa novica je, da je letosnjo nagrado
EuropeanScienceFictionSociety(ESFS/SESF)ENCOU-RAGEMENTAWARD (nagrado za pogum, ki jo prejmemlad avtor za prvenec) prejel Aleš Oblak za knjigoHišadobrihgospodov.Sicersobilepodeljenenasled-njenagrade:HallofFame(zaživljenjskodelo)
Najboljsiavtor:IanMcDonald(VelikaBritanija) Najboljsiumetnik:NelaDunato(Hrvaska) Najboljsiprevajalec:PavelWeigel(CeskaRepublika) Najboljsi promotor: SF Encyclopedia Online Team(VelikaBritanija-GB)
artefakta,kibinajomogocalpogovorzpreminulimi,sezbere v areni Absaloma, ki je mesto v Centru Sveta,gigantskamnozica.Odkriteljartefaktainnjegovuprav-ljalec naredi napako in oddadolocen signal.Naenkratneboprekrijejozmaji,ki jih jahamnozicaGoblinov.Tinapadejoarenoinodnesejoartefakt.Sedajjenaigralcihin na nasih soborcih, da se prebijemodoGlavneKocePath inderjve in se podamo tja, kjer so zmaji odloziliartefakt. Seveda nam to s tezavami in s pomocjo so-skupine6Bardov(MagicnihTrubadurjev)tudiuspe.Naslednji dan nas nasa avantura popelje na lov za
piratskoladjoHydrasFang(HidrinZob)innjenimkapi-tanom. Ladjo ulovimo in zavzamemo kljubmedvedje-mu kompanjonu nasega Druida, ki ga s sidrom vreddvignemonaladjo.Avanturazadnjegadnenasjepopeljalavpodzemno
kriptopodhisoizgnanegaplemica.Nasanalogajebila,da informacije o obrambimesta ne padejo v napacneroke.Takosmoseskozivrstenajetihvojakovinokost-njakovprebilidopodzemneknjiznice,kjerjeposkusala
hciizgnanegaplemicaodnestiknjigeoobrambimesta.Kljub temu, da je priklicala bitja iz devetih stopenjpekla,smojopremagali.ZaradivsegaprestanegajemojPaladin na koncu vzel pravico v svoje roke in izgubilsvoje bozje moci, dokler si ne pridobi odpuscanja zasvojedejanje.TakosmokoncalinasoavanturonaHrvaskem insi
pridobili knjigo Ultimate Combat. Z veseljem jo bomouvrstilivnasoskupnozbirko.OdpravilismosenazajvSlovenijozzgodbamiocastiinslavi,kismojodoziveli.Sicer nam je bilo zal, da tako hitro gremo. Vendar setolazimo,daseobletuznovavrnemo.
11
POROČAMO
Castnigostjesobili: TimothyThomas“Tim”Powers(Buffalo,NewYork,1952),kijeameriskipisateljSF&F.Sirokipublikijenajboljznanpopustolov-skem fantazijskem romanu On Strange Tides (Na nenavadnihplimah),kijepodlagazazadnji ilmizserijePiratisKaribov.
DmitriAleksejevičGlukhovski(Moskva, 1979.), ruski novinarinpisatelj.Svojezgodbejepricelobjavljatiz19leti,apravopopu-larnostjedozivelzobjavoromanaMetro2033,kigajebrezplac-noobjavilnainternetu.Kojebil leta2005natisnjen,sogatakojprevedliv30svetovnihjezikovinzanj jevKopenhagnunaDan-skemleta2007prejelEncouragementAwardESFS.
DarkoMacan(Zagreb,1966.)jehrvaskipisatelj,urednikinilus-trator.NapisaljesedemdesetSF&Fzgodb,dvaSFromanainsestknjig za otroke. Je glavni urednik casopisa Q ter devetih zbirkhrvaskegaSF.
Cheryl Morgan je lastnica zalozb Wizard’s Tower Press inWizard’s Tower Bookstore, urednica spletnega magazina SalonFutura, ustanoviteljica in predsednicaScience Fiction& FantasyTranslationAwardsterpredsednicaSanFranciscoScienceFictionConventions,Inc.Vstirihdnehsejezvrstiloveckakor100dogodkov,odpredavanj,
delavnic, tekmovanj do sestankov komiteja ESFS. K sodelovanju sopritegniliotrokeizzagrebskihosnovnihsol,kisosodelovalizrisbamiinspisina»vesoljske«teme.Najboljsimsopodelilinagradeinprizna-nja. Zanimivo je bilo tekmovanje kostumiranih obiskovalcev, ki sonosilioblacilaizpopularnihSF&F ilmov.Natekmovanjuopoznavanjuromanovin ilmovG.R.R.Martina
Egiptovska princesa na tekmovanju kostumov. Foto Andrej Ivanuša
Častni gostje: Glukhovski, Powers, Cheryl Morgan z lignjem in Stross. Foto Andrej Ivanuša
Zahvaljujemo se Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije, ki je podprla mednarodno delo-vanje društva Zvezdni prah in omogočila predstavitev slovenskih avtorjev. Tako je bistveno prispevala k uspehu in dobljeni ESFS nagradi.
12
John Carter je ilm narejen po(pra)starizgodbiEdgarjaRizkaBur-roughsa iz leta 1917 z naslovomPrincesazMarsa.TorejgrezapravoZFantiko.Mimogredno, omenjeni avtor je
zakrivil v nasih logih bistveno boljznanega Tarzana. Princesa zMarsajezebilapredelanav ilm,averjemi-temi,izpljunkastudiaAsylumgoto-vo nocete videti. Posamezne ele-mentezgodbesmovidelivmnogih,tudinovejsihizdelkih ilmskeindus-trije.Avatar,VojnaZvezdinpodobnisomastno crpali iz bogate Rizkovedomisljijeizcasov1.svetovnevojne.Resnicno,kobostevkinugledalitailm, imejtena umu letnik nastankazgodbe. Posvetimo se torej lepemuindobremu.FilmjenastalvDisneyjeviprodu-
kciji, torej lahko pricakujemo dru-zinskostnakvadrat. A ilm jegledetegapresenetljivonormalen.Imamocelonekajprizorovnasilja,kidvigu-jejoobrvidusebriznikom.Acelahkonasi cloveski mladici gledajo TVDnevnik in vecerno »zabavo« TVS,sogotovodusevnodobropripravlje-ninata ilmskiizdelek.Predodhodomvkinopozabitena
znanstvenadejstvaoMarsu.Pozabi-te na nekaterehecnosti,ki smo jimprica, saj je bila zgodba spisana v
casu,kojeznanostnaMarsusevide-la kanale, proizvod inteligentnihbitij.Film govori o umiranju rdecega
planeta, kajti del resne znanostri jetakrat se verjelv to,da jeMars ziv,vendar umirajoci planet. Umiranjeplanetanaj bibila naravnapot vsa-kega sveta, posejanega z inteligent-nimi bitji. Na Marsu se fajtata dvamesta. Rezultat je bil izenacen,doklerneposezejonekaksnanadbit-ja, ki unicevalni civilizaciji podelijoultimativnomocdokoncne destruk-cije.Na nasi ljubki Zemljici najprej
spoznamo Johna Carterja, bivsegakonfederacijskegastotnika. Po sple-tuokoliscinseznajdenaMarsu,ozi-roma Barsoomu, kot domorodciimenujejosvojplanet.Komuvrokepadeprincesa,kibeziprednezazele-nimzeninom,seznajdesredivojne.Ssvojimdivjimpogumom,pozmagivareni,postanevodjahecnihstiriro-kih Tharkov, ki nagnejo tehtnicovojnenastran»pridnih«.Mnogi bodo ilmu ocitali mnoge
ze»videnosti«.Recimoscenavarenije skoraj kopija podobne scene izVojneZvezd.Anajvasopomnim,daso drugi kradli ideje iz Princese zMarsainneobratno.ZorzjezasvojoSW molzel iz romana Princesa zMarsainneobratno.Tudizgodbajespoj zevideneganavelikemplatnu.A znova gre za to, da je bil EdgarRizekpionir,sajjeimeldomisljijo,kije takrat se ni iznicilo kravatniskonacrtovanje. Tudi to upostevamprioceni. Zgodba je torej klasicna pus-tolovscina. V zadnjem delu sicermalce zmanjka zacetnega zagona, akonec je zadovoljiv in omogocanadaljevanje,kar jeobicajnopri tehstvarehvtemcasubrutalnegapros-tituiranja licenc.Saj poznatesodob-no zgodovino blockbusterjev - ceilm prinese dovolj veliko cekinskopovodenj, nas gotovo caka nadalje-vanje in gora bolj ali manj»navdihov«.Obvsakemsijocemalfa
samcu se jih poskusa sonciti nekaj,kisonizjenaabecedi.Scenogra ija ilma je velicastna.
Panoramskesceneumirajocegasve-tasoleponarejene.Velikokodlicno-stiprispevajonekateri igralci.Zlastimejenavdusilpar,kisenamjepril-jubil ze iz prve sezoneAnticni Rim(HBO).GovorimoCiaranHindsu inJamesu Purefoyu. Slednjega smovzljubili zaradi scene brzinskegaseksazovcjopastirkopodlegijskimpraporjemvprejomenjeniHBO-jeviseriji. Poleg njiju so tu se TaylorKitschvvloginaslovnegajunaka,pamicna Lyinn Collins, vedno doberWillemDafoe,DominicWestinseve-da Mark Strong. Tu ina tam smodeleznimalce staticnosti, a ni pani-ke. Film sem gledal v obicajni X-Yosi, saj me je mnogo 3D izkusenjzaradireziserjeveganeobvladovanjaZosirazocaralo.Tudiglasbanizapo-mljiva, kar ni dobro. Zvok je sicerdobro usmerjan, a glasbo pozabite,kozapustitekinodvorano.TovdobiVojne Zvezd ali Harry Potterjapomenimanjsi hendikep (in izgubodelaocenezaizvedbo).
NesmrtnesemsiogledalnaDVD-ju.GrezaamerikaniziranoTezeje-vostorijo.Vsiimamoradistarogrs-ke legende, saj so polne junastev,posasti, seksideklet inzafrustrira-nih polsposobnih bogov. Nesmrtnije ena odnjih. Zal pa je ilmdalecod legendarnih sladic. Pravzapravplavavsmrdljivizolciamerikanizi-ranegagrskegapanteona.Zzgodbobomopravilnakratko,
saj ne gre za prelomno pripoved-nistvo.Posvetudelazgagoterorist
(alikralj,odvisnoodstraniAtlanti-ka),znankotHiperion.Zmagujeinse naprej zmaguje in zeli se doko-patidoultimativnegaorozja,jedrs-kega,ups.vsemogocnegaloka.Ajenaletel na mamo napacnega kam-noseka,kislisinaimeTezej.KerjeHiperion lastnorocnoTezejevima-micispustilkri,setipodlociposta-viti zaameriskevrednote.Z jasno-vidkoFedro(kijeresnafedrih),seodloci zaustaviti znanega teroristainvrnitizastavonadrogdemokra-cije.Into jeto.Zgodbaimatezavo,ker je precej razvlecena, tempo jekr'nekiinlogikajeslanadopust.Glavni protagonisti ne blestijo.
Sicer niso podn, a nihce si ne boprisluzil niti daljnega namiga onominaciji za Oskarja. Glavne intudi del stranskih vlog so pobralikar znani igralci, ki pa tukaj nisopokazalivsega,karzagotovoznajo.Vzrok temu je scenarij na ravnipripovednistva mladicev iz vrtca.Likiskorajnenapredujejo,oziromaje njihov napredek sodi v rubrikozevidenklise.HenryCavil,MickeyRourke(pravizavlogoHiperiona),Freida Pinto, Luke Evans in JohnHurt.Filmnajprejpretepejorumenka-
sti in temacni barvni odtenki, karsekarskladaskanalizacijskimbis-tvom ilma.Vkinu jebil tudiv3Dingledenabarvneodtenkesemkarsrecen,dasemsemuizognil.Glas-ba je, ker je orkester dobilmezdoin kos bureka za pogum, drugacepa jo boste pozabili v hipu, ko seizteceodjavna spica.Posebniucin-ki so spodobni, kakrsne pac prica-kujemopri ilmihtegaranga.FilmsemsiogledalnaDVD,kiv
Podzemljejeljubkavampirsko–volkodlaska licenca. Vampirji involkodlaki niso neki pusiji, polniadolescentnih custev, temvec soterminatorskezverine,kisimedse-bojnopuscajo ali pijejo kri. Gre zacetrti ilmvfransiziintretjivnasihkinih. Tretji ilm, Vzpon volkodla-kov ni videl nasih kinodvoran.Vzrok?Bogsigavediinkomumar!Filmseotvorizodprtjemlovske
sezone na vampirje in volkodlake.Znova spremljamo seksi vampirkoSelenovcrnemgvantuinmatricni-mi mamojebnimi vescinami. KateBeckinsale je tej vlogi dala tistoprivlacnost,kiteprepricazaogledvkinu.No,ljudjekoncnoobvladajosce-
noinnastopikrasninovisvetbrezvampirjevinvolkodlakov.Selenajezamrznjena in po desetletju lede-nega spanca jo obudijo.Tam zgro-zena ugotovi, da ima hcerko intakoj krene v boj. Seveda se zgodivelika stala,ki se iztecev razkritjevolkodlaskezarote.Medsvojimkrizarjenjemmedna
rob izumrtja pregnanimi vampirjispoznaUMFlikanainsevedaskaceizenegamahedranjazokoncinamivdrugega.
nekih zapomljivih likov. Omembevredna sta Stephen Rea in TheoJames.Igrajepovprecna,sajscena-rijneponujanekihnaprednihmoz-nosti.Gre za izdelek, namenjen molzi
licence. Film je tudi 3D in Z os ninic po-sebnega. Glavna pozornostje bila namenjena Seleninim kara-fekam.Glasbenaoprema jepodob-naostalim trem ilmom, torejpov-precna. Posebni ucinki in ostaletehnikalije niso preseznik, a nasreconisopodn.
Vtejstevilkiimamocastspozna-ti dvojno dozo grskegamitologizi-ranja na ameriski kravatniskinacin. Grska mitologija je neizcr-pen vir zanimivih pripovedi inarhetipskih zgodb. Seveda je tazanimiv svet potrebno ameriskinajstniskipublikipriblizatinazba-naliziran, imbecilno poenostavljennacin.Menda!Ker bi drugace zbo-leli,alikaj?Vtanamensokravatar-jizapreglistrokovnjakezaposebneucinke,sajzobilicovelikiheksplo-zijskrajsajocas,namenjenzgodbi.Zgodba?Vsisepomniteneprevecbriljan-
tne zgodbe v ilmu Spopad tita-nov. Po letu abstinence somarke-tingarjiugotovili,dajemladezzre-lazanovodozoTitanov.MeduzainKraken sta terminirana, torej jetreba za pranje praznihmozganovnajtisenekajvecjega.Perzej je s svojim sinom zivel
svoje ribisko zivljenje, stran odslavebozanske.Atedajzacnesmr-deti po dezeli Grski. K Perzeju,mozu z velikim srcem, se spustisam Zevs in ga prosi za pomoc.Seveda Perzej odkloni, ker je pacraje ribic s sinom. Zal pa tako ne
misli Had. Odloci se za ozivljanjeKronosa, ki ga je skupaj z Zevsomzapakiral pod goroTartar. Ares inZevsseskupajpodatavpodzemlje,kjer Ares izda Zevsa, skupaj sHadom ga pribijeta in z njegovoenergijo ozivljata Kronosa. Sepomembnejeje,dajeorozje,kilah-ko pokonca Kronosa, vsaj delno vrokahHadainAresa.Smrad medtem v obliki harpij
udari na svet in Perzej se morapodati na pot. Najprej naleti naumirajocegaPozejdonainsedoko-pljedoprvegakosaorozjazadepi-lacijo Kronosa … Pot do konca jeposejanasesstevilnimitrupli.Kajvecvamnepovem.Na sreco se nisem odlocil za
ogled3D,kajtipriSpopadutitanovsembilrazocaran.V igro so vpregli mnoga znana
imena, kot so LiamNeeson, SamWorthington, Ralph Fiennes,Rosamund Pike, Bill Nighy, TobyKebbell, Édgar Ramírez, DannyHuston,LilyJames,RegWayment,George Blagden in drugi. Glavnifrajerji, Perzej, Zeus, in Had, soobdrzali svoja izvirna trupla. TudipriAndromedinisoizmisljalitople
vode. Dodali so se nekaj bolj alimanjpomembnihljudekovinposa-stkov.Reziser JonathanLiebesmanza
sabonimanekihpodvigov,kinebiigrali na prvo zogo velikih eksplo-zij. Poznamo ga kot reziserja Sve-tovna invazija: Bitka za L.A., kipa, roko na srce, ni preseznik. Oscenaristih ne bi izgubljal besed,saj nam niso dostavili kaj vec odsrednjesolskegaspisa.Posebniucinki soodlicni,o tem
ni dvoma.A to je tudi vse. Zgodbajegenericna,mestomanelogicnaincelosmesna.Uber-posastekKronosse pojavi le za hip, ko odganjakomarje. Harpije in ostala zverjadjesicerzanimiva,anekakoizzveni.A ilmjeuspesnica.Velikoprete-
panja, eksplozij, posastkov, osnov-nosolska ljubezen in preprostgenericniscenarijjedovolj,datru-mehitijoposvoj iksvizualij.Zvokin glasba nista na ravni ocesnihdetonacij.
KratekopisVelikopretepanja,eksplozij,posas-tkov, osnovnosolska ljubezen inposebnih ucinkov, ki se jim praviTitani.
16
JEKLENONEBOIRONSKYZavasgledalBojanEkselenski
FILMI, KINO, DVD 3,4/5
Na Jekleno nebo smo ljubiteljicakali nekaj let. Prvi drazilnik nakateregasemnaletel,jevzbudilsko-mine. Potem je prisel magicni dan,koje ilmpriseltudivnasekinema-tografe.Najprejsemzastrigelzuse-si,ker je samoenapredstavadnev-no.Drugozastrizenjepajeprisloobspoznanju, da ilm igra v najmanjsidvorani.Kotbislozaobskurnopac-karijo,skateronaszabavajosloven-ski ilmskiustvarjalci.Potemprebe-rem, da ilm ni vsec Americanom.Seveda! Ce nekaj ni vsec gospodar-jem,potemsemorajosluzabniki si-romsvetapokloniti.FilmjezagresilreziserTimoVuorensola,zgodbostaspesnila Johanna Sinisalo in JarmoPuskala.Zacetek ilma je obetajoc, zlasti
glasbenaspremljava.TosopripravilinasiLaibachovci.Zetakojopazim,dasoposebniucinkimalceplasticni.Atonizamera,sajjeimel ilm30–40xmanjsi proracun od recimo Bojneladje.Posvetimosetorejvsebini.Na Luni pristaneta ameriska
astronavta, razobesita predvolilniplakat predsednice ZDA (StephaniePaul), ki je neverjetno podobnaSarah Paulin (le da ima prikazana
igralkaodguvernerkeAljaskeneka-ko2xvecjiIQ).Potempadrekpriletivastronavtskiventilator.Prednjimasepojavijo cistopravinacijis smaj-serji.Potemnaszgodbapeljevutrd-bo v obliki nacisticnega kljukastegakriza. In zabava se lahko zacne.Naogledobehujetnikovprideaktualniirer Wolfgang Kortz leisch (UdoKier, ki je edini znan igralec). Noriznanstvenik doktor Richter (TiloPrusckner) hoce iz ujetega crncaJamesa Washingtona (Christo-pherKirby) narediti arijca in mu celouspe. Mimogredno taisti znanstve-nikpogrunta,kajjetoUSBinpamet-ni telefonpriklopi namogocno boj-noladjo–Somrakbogov.Akercrk-nebaterija,niniczzagonomkolosa.Resitev?Aktualni irer dovoli infor-macijskemu irerju Klausu Adlerju(Otto Gotz) odhod na Zemljo, danabavi se vec pametnih telefonov.Zravenvzamejosearijskegacrnca,avtihotapi se seAdlerjevazarocenka,RenateRichter(JuliaDietze).PospletuokoliscinAdlerinnjego-
vapomocnicapristanetapriameris-ki predsednici, ki se takoj navdusinad nacisticno propagando. Ta ob-noriljudstvo.Nacisticnaikonogra ija
KratekopisNaciji ustanovijo tajno bazo naLuni leta 1945, kjer se skrijejo.Zdaj se pise leto 2018 in v nacrtuimajo,dase»vmiru«vrnejonazajnaZemljo.
17
FILMI, KINO, DVD
postane ameriska. Adler ima svojoracunico. Hoce postati nov irer inodstraniti ostarelega aktualnega. Inmuuspe.Astvarisezasucejovcud-neinbizarnevode.Pricasmoinvazi-ji nacijev. Steampunk masinerijadrobi sodobno tehniko. Retro protimodernemu.AimajoAmericanaasavrokavu.Nadanprivlecejorazisko-valno ladjoGeorgeW.Bush, ki imaslucajno jedrske glave in je do zoboborozena. Tudi nekatere drugedrzaveimajopodobne»raziskovalneladje«.Veselicajenavisku.Ameriskapredsednicajevsasrecna,dajevoj-na, kajti vojni predsednik je vednoseenkratizvoljen.Nadaljevanjavamnerazkrijem,ajemesanicasmesno-sti, zajebancije in cinicne kritikeobstojecesvetovneureditve.Vse se lepo iztece, vendar ima
ilmnekajtezav.Scenaristibimoraliboljeposkrbeti za tekoco zgodbo. Vzelji,danampricarajozajebancijozavsakoceno, sodostavilimalcekiselpriokusmanjkajocihdelovzgodbov-nega mozaika. Zlasti logicne luknjeoklofutajovsakogarzIQ,kipresega
rednecka biblicnega pasu (niti leta2018ali2019neboameriskihpred-sedniskihvolitev,tebodoleta2020).Zajebancijegoralidol,prizajebava-nju z logiko je treba ohraniti nekomerozdravja.Filmusevidi,dajebilposnet s partizanskim budzetom, atega ne jemljem za negativno platmedalje. Vecine glasbe, slisane vpromociji,splohniv ilmu.Glasbenaspremljavaseponekodprevecuma-knevozadje.Nekaterih scen, videnih na pro-
mocijskih ilmckih,splohnisemuzrl.Zakljucek je za moj okus malce nahitrosklepan.Skratka, ilmjedober,ni pa odlicen. Ideja ilma eliminiravsedrugeinvazijeizvesolja.Steam-punkovsko okolje je fascinantno.Nacistigovorijonemsko,kajtiangle-scina bi izpadla silno bedno. Igraglavnih trupel je uzivantska, karak-terjisoziviinparodicnopoudarjeni.Recimo,notrijearijskicrnec,kipos-tane beliklosar!Pri ocenjevanjupamoramostatirealist.
Laibach,glasbeno-umetniskiko-lektiv je prispeval glasbo za ilmIronsky.Imelisokoncert20.aprilavKinoSiskavLjubljaniin21.apri-lavNarodnemdomu,potem,kosopremiernoprikazali ilmvSloveni-ji.Osnovnoizhodisceintemelj ilm-skeglasbejebilRichardWagner.Atudi sam kolektiv Laibach je bilnavdih za ilm. A tokratniWagnerje bil samo eden odmotivov v tejvojaski invaziji Nacijev s temnestrani Lune. Ob tem so se v svojiznanimaniri poigrali se z drugimi»tabuji«.SlavkoAvsenik,ml.jepri-redil cudovito skladboTakeMe toHeaven (Odpelji me v nebesa) zaizvedbo s citrami, ki jo je izvedelMiha Dovzan, svetovni mojster nacitrah.Koncertniprogram jepredstavil
nekatere ilmskeskladbe,kisobileizvedene brez orkestra, in noveverzije znanih njihovih skladb Mikujemo bodocnost, Smrt za smrt,Brat moj, Ti, ki izzivas in Drzava.Skratka,znovanepozabno!
18
RETROMANIJA BREZ OCENE
FLASHGORDONZavasgledalBojanEkselenski
FlashGordonjenajprejzazivelvoblikigra icnenovele.Takojjepri-dobil kultni status, saj nimamoopravkasklasicnimsuperherojem,temvec »zgolj« s herojem, ki sezoperstavi unicevalcem mehiskihrestavracij. Poleg stripa, ki ga jeizdajaltakistokultniPolitikinZaba-vnik(vsi,kiimamo4krizenagrbi,kdajpakdajpotocimokaksnosolzonostalgijezanekdajobceizobraze-valno zabavno ctivo s poreklom izBeograda).V samostojni Sloveniji si lahko
seveda samo izsanjamo gra icnonovelo o Flashu Gordonu. Pa nesamoonjem,kajtistripje,skupajzdrugimi zanrskimi umetnostmi,marginaliziran v nasi ljubki Slove-niji,dezeli samovsecnosti in samo-zadostnosti.V 80-tih letih so posneli ilm o
katerem vam pisem v tej 'retro-maniji'. Film je v mnogocem zani-miv.Znovasemsigapredvajal,dabiobujalspominena,posvojesme-sna80-taleta.Filmsezacnekakorzuslisanjem
zboraapokalipcionistovletosnjega,menda katastro icnega leta. V nes-
koncnih nebeskih sirjavah se zelizlobni stricek cesarMing zMonga(Max von Sydow), ki ima tezave zocetovsko iguro,malcezabavati.Uslisaljekravatarje,kigaklicejo
iz letosnjega menda katastro icne-ge leta2012, inv lastnozabavo jepritisnilna raznobarvnegumbe,kisprozajopotrese,vulkane,ognjenotocoinostaleradostizaunicevanje
zasebnega sektorja. Ce bi slucajnokateri od apokalipcionisticnih fri-kov pogruntal, da za uresnicitvijonjihovih vizij stoji zlobni stricek vnebesih,setastricekrajeprejsamodlocizadrasticniukrep.Kajtipravzaresjevsamobistvo
nastale zamasitve kanalizacijskegaodtoka vpogledal dr. Hans Zarkov(Chaim Topol). Stric Ming se zato
KratekopisZnanstvenik, alfa samec in seksipuncasepodajonaplanetMongo,dasesujejodiktatorskegazlobcaMinga,kihocetrknitiLunoinZemljo.
19
RETROMANIJA
hitro odloci, da je Zemlja zrela zasrecanje z Luno. Torej bi reklo»zadela ga je Luna«, dobilo cistonov,zelodobesedensmisel.AMingne ve, da imajo pronicljivega dr.ZarkovanaZemljizatrceneganor-ca. Pravzaprav dr. Zarkov JE trcenintokarkonkretno.Razbiljeprasi-cka in iz sestavin, kot so umetnagnojila, rabljene vodovodne ceviipd., izdelal raketo. Postavil jo jesredi rastlinjaka, kjer je glede naraventrcenostiverjetnomoralgoji-tivsajkokoin/alimarihuano.
Skoraj istocasnojetip,kimunamajicipiseFlash(SamJ.Jones)injezvezdnikameriskeverzijenogome-ta, cakal na letalo. Mimogrede jeoprezalzanogamituristicnevodic-keDaleArden(MelodyAnderson).Skupajsevkrcatavletalo.Kmalusepekel odpre in letalo ostane brezpilotov.Tuimamotistoznanohec-no sceno, ko 'krhko' zensko bitjenujnopotrebujezascitoalfasamca.In tako se srecata Flash in Dale zdr. Zarkovomv njegovemveselemrastlinjaku.Sehipecinzesonapotiv vesolje. Pristanejo na Mongu inhitrougotovijo,dasosenaslivpsi-hoticnem cirkusu zadetkov vsehkategorij.Sevedajev ilmukopicalogicnih
lukenj,atenisonajedajoce.Hej,sajimamo vendar pisane dime, ki semavricno prelivajo in kazejo svojeveseloporeklo.Grezaprenosduhaizvirnegastripaseizpred2.svetov-nevojnenavelikoplatnointomuvdolocenimeriuspeva.Kajvecvamnepovem.DVDima-
joverjetnovlokalniknjiznici,kajtikupitigavecnemorete.Liki so enodimenzionalni, a so
pravprisrcniv svojipredvidljivos-ti.Razvojlikov?Dajteto,kajvecodsmesno poudarjenih klisejev si ne
obetajte.Ampak…vseskupajdihana zelo vsecen nacin. Teatralnopretiravanje ne poseze v kanaliza-cijo,temvecpuscadobervtis.Posebniefektisonaravnitakra-
tnih izdelkov. Scenogra ija je veli-castna, mestoma odbita in dejan-skodobiteobcutek,dasoljudje,kisotopripravljalikadilipridr.Zar-kovu. Glasbo so spisali in odpelikultniQueen.Taplatjenavdusujo-ca innikakornizastarela.Gresku-pajzzakajenoscenogra ijo.Filmnosi sporocila »deli in vla-
daj«, »v slogi jemoc« in podobno.Poln je seveda ameriskega domol-jubja in boja proti totalitarizmominpodobno.Pachladnavojna.Temu ilmusenespodobidajati
Mitrejin koder je zadnja knjiga MiheRemca,starosteslovenskeZF.Semzemislil,dajegospodu,rojenemleta1928zmanjkaloidej,a je sekako zivahen.Prvivelikiplusjemestodogajanja.ZgodbasevecjideldogajanaPtuju.Drugiplussoliki.Tisokvalitetnej-sevodeni,kotvnjegoviprejsnjiknjigiOstro-strelka.Miha jevpeljalmnogonovihbesed,saj rad daje imena tehnicnim cudesom intudiobicajnostim.Nekateraimenasicernisonajboljposrecena,a to jenerganje»staregaprdca«mojegakalibra.Vsekakor je podajanje zgodbe cistokrvni
Remec, kakrsnega imamo radi. Miha je pisatelj, ki seznapriblizati zdravimejierotike (vcasihgre tudipre-ko),sajpriopisovanjucutnostiinmedspolnihrazmerijnipretiranocistunski.Njegoveknjigepacnisozaprem-lado deco. Pravzaprav je precej nazoren in, ce je priOstrostrelkimalcepretiraval,tukajobdrzizdravomejo,ki lepo popestri zgodbo. Veckrat bi radi videli, da soljudjebitja,kisenerazmnozujejokotparameciji.Prvistiksknjigojetrenutek,kojoprimemovroke.
Naslovnicasicernipresunljivdosezek,ajedovoljpove-zanaznitjozgodbemeddebelimiplatnicami.Notranjeoblikovanje sledi ostalim knjigam Studentske zalozbe.Tudi ta del ni preseznik,a je korekten. Cena knjige nipretirana,ajeproblem,kerjenivvsehpomembnejsihknjigarnah. Skoda! Ob vseh teh pateticnih vampirjihknjigarnenenajdejovoljezadobrodelodobregadoma-cegaZFavtorja.Grrr…Zaugodendenardobimoprecejzanimivevsebinein
skobitje)Mitrejo.Grezaprojektcasovnestrunevsta-rodavnoPetovio,kojebiltammocanmitreizem.Ljudjezelijo nekakopriti do casovnega potovanja. Tako ima-moCasosolovniinstitut,kjersoglavniRusi,pakloniscenaLuni,kjersoglavniKitajci,vmespasotudiSlovenci.Vtemnajdemokarnekajskritihpodtonov.DabiOrfinhitro se starajocaMitreja (Eja) lahko dokoncala pro-jektcasovnestrune,moraOrfejnaLunopoMitrejoinjopripeljenaZemljo.Seletedajsezmohtlahkozacne.Ne bom delal obnove zgodbe, da vam ne pokvarim
veselja.Sajsemvamomenil,dagrezaRemcavnjegovidobrimaniri,s cemersemvsepovedal.Pojdimomalcek cudesom.Nekateraodnjihsokr'neki,nekatereidejesomalce za lase privlecene,a to splohnimakvarnega
vpliva.Vcasihmalcezmoti,kerzanekostvarporabitri,namestoenebesede.Nekajlikovninajbolje izkoriscenih,manjka tudimalcevecpopestritve z odpicenostmi opisovane druz-be prihodnosti. Ponudil nam je samodrazil-nik,amibiradivec.Tudiprelomnidogodek,t.i. Veliko spoznanje in Sonda ne odigrajovloge, ki bi jo lahko. Dejansko je to, polegbrzinsko izvedenega konca, najvecje razoca-ranje zgodbe (po odlicnem delu so pricako-vanja toliko vecja). Od tu izguba ocene prizgodbi. Kot bi avtorju zmanjkalo idej. In senekaj…knjiganimanobenespletnepodpore.
za tujo konkurenco. Osebno bi se odlocil za drugacnooblikovanje platnic in dodal bi kaksen slovarcek poj-mov, a to je, kot sem ze omenil nerganje razvajeneganezadovoljneza.Ookusihsepacnerazpravlja.Ocenazavsebinojetorejsledeca: Konkluzijainocena
Zgodba 2,0/3
Izvedbaideje 0,8/1
Umeščenost 0,8/1
VSEBINA 3,6/5
ZELODOBERIZDELEK
KonkluzijainocenaOprema,oblikovanje 1,5/2
Spletnapodpora 0,0/2
Vrednostzadenar 0,8/1
OBLIKA 2,3/5
ZADOVOLJIVO
Imamotorej2,3/5,torejzadovoljivo.Taocenajenizjazaradivtemcasunedopustneodsotnostispletnepodpo-re, ki pritice znanstveno fantasticnem, fantazijskem intudihorordelu.Vsem ljubiteljem dobrega ZF priporocam nakup ali
Skupna ocena za to, kar je med platnicami: 3,6/5 –zelo dober izdelek. Elitni razred se je izmuznil zaradiprejomenjenihnedoslednosti–slabarazlagainizkoris-cenostSondeinmalcenahitroizvedenkonec.Podamseocenoobrtniskeizvedbeinpodpore:
Lakotnika,zelvakaTrdonje,medvedkaNeewe,Ostro-strelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalihjunakovstevilnihstripovinslikanic?PanagajivezajckestelevizijskegaCikcaka,ReklamezatrgovinoMercator,Viki kremo, Cunga Lunga, Jelovico in drugih zgodbic?Avtor je brez dvoma eden od najboljsih ustvarjalcev,risarjevslikanicinstripovter ilmskihrisankvsloven-skeminevropskemmerilu,amordaceloavtorsvetov-negaformata.TojeneponovljiviMikiMuster.RodilsejevMurski
Sobotileta1925.ZgodnjeotrostvojeprezivelvKrmel-ju, kjer je njegov oce sluzboval kot prvi zdravnik vrudarski bolnisnici. Tu je koncal prvi razred osnovnesole,ostalerazredepajeobiskovalvLjubljani.Pokon-canigimnazijisejevpisalnaLikovnoakademijovLjub-ljani,kjerjedokoncalstudijkiparstva.Odleta1952doleta1973jebilzaposlenkotnovinarSlovenskegaporo-cevalcav casopisnempodjetjuTT(Tedenska tribuna),odzacetkaleta1974paustvarjakotsvobodniumetnik.Od1973do1990jeuspesnoustvarjalvNemciji.Steje-mogamedzacetnikaslovenskegastripainustvarjalcana podrocju stripa ter risanega ilma. Danes zivi inustvarjavmirnempredeluLjubljane,vRoznidolini.MikiMustersejenadrisankamiinstripinavdusilna
podlagiDisneyevih del. Te so bile njegovnavdih, ven-dar je razvil svoj prepoznaven slog. Po letih vajeniskedobeiniskanjasvojegasloga,jeustvarilnepozabenliklisjakaZvitorepca.Njegovedogodivscinejerisalinpisalneprekinjenopolnihpetindvajsetlet."Poskusal sem ustvariti slovenski strip. Iskal sem
junaka iznasihpravljic.Vnjih jenajboljpogosta zivallisicazvitorepka, jazpasemjospremenilv lisjakaZvi-torepca,mojegajunaka,"jedejalvenemodsvojihinter-vjujev. Kasneje sta se mu pridruzila se Lakotnik inTrdonja.Lakotnikjebilsprvanegativec,asejebralcemtakopriljubil,damujespremenilvlogo.Zanegativcapajenaredilcetrtega,tojezabcaJožoGulikožo.Skupajalikakodrugacenastopajovveckot40stripih.Pravzapravsonjegovi stripi s temi junakivsi fanta-
zijski,amednjimisenajdejotudiznanstvenofantastic-niPotvvesolje(1954),NaLuno(1959),Vvesolje,Skokvprihodnost(1971),Obiskizvesolja(1987)insekate-ri,kisemgaspregledal.Dajelahkosvojejunakepopel-jal skozi cas vse do dinozavrov in nazaj skozi srednjivek, si je izmislil casovni stroj v obliki ure in z velikorocko za vrtenje stevilcnice. Odkrije ga najbolj»pameten«mednjimi,volkLakotnik.DelaljepriBavaria ilmuvMunchnuodleta1973do
1990,kjer jeanimiral serijske ilme.Tu je srecalGuil-lermaMordilla iz zanj ustvaril 400 risanih ilmov vskupnidolziniskorajstiristominut,kisobilizelouspe-sni in so jihodkupiliv30drzavah.Narisal je se serijoenaindvajsetih ilmov Oma bitte kommen, serijo odetektivuNickuKnattertonuin ilmeootroskemvar-cevanju.Nakoncusedrobnaanekdota.MikiMusterjeomen-
jen tudi v francoski enciklopediji seksa(!). To pa zato,kerjeprvistripar,kijerisalzenske»zgorajbrez«.Seve-da je vse zelo estetskonarisal in vecinoma imajo prsipokritez lasmi.Takootrocinisobilipohujsani in tudidrugebralcetonimotilo.Avtorimasvojointernetnostrannawww.muster.si.
nahaja v Poljanski dolini, na Gorenjskem oz. Rovtar-skem.Mojaprvaizkusnjazzgodbamisobilepravljice,kimijihjebralamojamami,najveczgodbenasegapis-caDragotinaKetteja inHansaChristianaAnderse-na.Predvsemslednji je imelvelikozaopraviti zmojopisateljskopotjo.Vednosemhotelpostatipisatelj, vseoddevetegarazredasemgovorilljudem,dabomneke-ga dne pisal imenitne zgodbe. Veliko mojih zgodb sedogaja v fantazijski verziji iz mojih domacih krajev,torejgozdovinastrmihhribih,starehise,ostankibun-kerjevizvojn,…HišadobrihgospodovTakrat semseprvic srecal tudi s fantastiko.Seveda
spadamvgeneracijobralcevHarryjaPotterja.Obnjihsem odrascal ter se ucil zakonitosti fantastike, pobralpasemtudimarsikaterislogovnielement.Kosempri-sel v srednjo solo pa jemoj absolutni idol postalNeilGaiman, predvsem njegova knjiga Neverwhere. Mojipisateljski idoli so pa se Kurt Vonnegut, VladimirNabokov,izvidika ilozofskegapisanjapaAynRand.Vbajnemopisovanjupasepoznatudimojasrednjesolskaizobrazba, zakljucujemnamrecSrednjo solozaobliko-vanjeinfotogra ijo.Mojipisateljski zacetki segajovmojeotrostvo,ven-
darpajeHišadobrihgospodovmojaprvaresnapub-likacija. Pisem fantastiko, pa tudi realisticno ikcijo.Vedno me je fascinirala kratka zgodba, ki jo odlikujegroteska, morda malce grozljivke, ki je bolj telesne,kakorpsihoticnenarave.
roman/ daljso novelo, za katero upam, da bom dobilzaloznika.Zaprihodnostnacrtujemdaljsi roman,ki seoddaljujeod zanrafantastike;patudifantazijskotrilo-gijo, prva knjiga iz nje ze pocasi nastaja. Veliko seposvecamkratkiprozi,kipaostajaneobjavljena.Ocenaknjige(ocenilQuattro,revijaJoker,št.220)Vcasih ti reszanimivodelopadedobesednov roke.
Tako se je pri meni znasel roman Hisa dobrih gos-podovAlesaOblaka.Grezanjegovprvenec,kijeizselvbuticninakladi,asibrezdvomazasluzimestovvelikihknjigarnah.Grezazbirkosedmihkratkihfantasticnihpovesti,ki
jih povezuje okvir v podobi Pastirja Hektorja. Ta podstreho sprejme sedmerico popotnikov, saj mu zakoni
Nagradna plaketa ESFS PRIX D'ENCOURAGEMENT za Aleša Oblaka. Desno: Naslovnice knjige Hiša dobrih gospodov.
23
PORTRETI
pastirstvanalagajo,daneodrecezatociscanikomur,vzamenopamudajejomagicnomocnadnjegovimozem-ljem.Aosebe,ki sosezbralepodnjegovostreho,nisoobicajne. Dva vojaka, tihotapec, carovnica, moz, kigovorissvojimmackom,inseenaPastiricazvajenko–vsisotamzrazlogomalitemnoskrivnostjo.Vsakopoglavjeizvemoizzornegakotaenegaodnjih,
docimuvod,zakljucekinvmesniprizorpripadajoHek-torju, ki ze na zacetku stori neodpustljiv zlocin. Ko sezgodbapocasirazpleta,uvidis,dajetehsedemneznan-cev,skupajzsvojimiskrivnostmi,kljucnihzaPastirjevoneizbeznousodo.Zakazen,kijekrutainneobicajna.Ales je sestavil zanimivo fabulo,kiv svoji fantastic-
nostinatrenutkespominjanaMojstrainMargareto.Sejipapoznaneobrusenost.Slogjebogatzbesediscem,amestoma zatava v pretirano opisovanje podrobnosti,prevecponavljanjaimen,cemurseskusanerodnoogni-ti z raznolikim poimenovanjem oseb, ter obcasno vbesednezveze,kisoslovenskemuusesu cudneindajoobcutek,dagrezaneposredenprevodizanglescine.Tuin tamsenajdejo sezatipkanenapake,a to lekazenadejstvo,vkakonizkoproracunskirezijijeknjigaugleda-lalucdneva.Skoda,kajtipodrobatopovrsinoseskrivazelospo-
dobnodelo.Romanujeumanjkalpostenliterarniured-nik,kibiznalpiscusvetovati,kakopremagatizacetniskenapake,indelopredodhodomvtiskarnopostenopope-glati. Po drugi strani pa lahko ravno izid te knjizicepomagapritegnitipozornostkakeboljuveljavljenezalo-zbe.VsekakorbiradizpodOblakovihprstovvidelsekaj,seposebej,kertozvrstnihdelnimamoravnoobilo.
KakojebilonaEUROCON-uobsprejemunagradeKonec leta 2011 je Bojan Ekselenski postal agent
EUROCON2012ZAGREBzaSlovenijo.Takojje»zavihalrokave«inpricelznominacijamizanagradevSloveniji.Prav tako so se zacele se druge priprave za udelezboslovenskedelegacijevZagrebu.Kernimamoorganizira-negafandoma,soclaniDrustvaustvarjalcevspekulativ-nihUmetnostiZvezdniprahpripravilivsepotrebnozanominacijeinvzpostavilipotrebnestikezESFS.Nominacijesobilerazpisanenainternetunastraneh
rijah.Zavedajose,damordanisopredlagalikoga,kibisinagrado prav tako zasluzil. VHalloffame(za celotnozivljenjskoobdobje)sopredlagali: Najboljsimagazin:Joker,kerpropagirainpredstav-ljadogodkeinizdelke,povezanezZF&F;
najboljsi avtor: dr.VidPečjak zaradi opusa del insevedazaDrejckaintrijemarsovcki;
se nagrajujejo mladi avtorji za svoja prva dela. Tu sopodalileenpredlog: Nagradazapogumzaprvenec:AlešOblakzaknjigoHisadobrihgospodov.Prav ta je na koncu zasluzenoprejel nagradoESFS,
prvo slovensko nagrado odkar smo samostojni. Zeloblizujebilfanzin,kigapravkarprebirate.Nagradanamjeuslalezanekajglasov.O nagradah sta glasovala po dva delegata iz osem-
najstihevropskihdrzav(skupaj36glasov)innaglaso-valni seji prijavljeni drugi udelezenci (skupaj 22), karpomeni,da jeonagradahnakoncus tajnimglasovan-jemodlocalo58prisotnihudelezencev.Predglasovan-jem je vsaka drzava predstavila svoje predloge in jihutemeljila.StetjeglasovnicsoopraviligostjeizKanadeinAvstralije,kinisoimelipravicoglasovanjainjebilastemzagotovljenanevtralnost.
VokviruEvropskeprestolnicekultureMaribor2012je bil 28. februarja 2012 prikazan ilm Metropolis obspremljavi simfonicnega orkestra SNG Maribor podtaktirkoRobertaIsraela.Utopicni ilmMetropolis,kigajereziralFritzLang,jebilprvicprikazanleta1927,pos-netpazedveletiprej.Ajetrajalotolikocasa,dajeskla-dateljGottfriedHuppertznapisalglasboinsojouskla-dili s ilmom (cenzura). V Mariboru je bila prikazanaoriginalna,210minutdolgarazlicica ilma.
Nekajosnovo ilmuMetropolis je nemski znanstveno-fantasticni nemi
ilmizleta1927,kigajereziralFritzLang.ScenarijjeLang leta 1924napisal skupaj s svojo zenoTheovonHarbou. Leto pred izidom ilma sta ga izdala tudi vknjizni obliki. Metropolis je distopicni (anti-utopicni)ilm, postavljen v futuristicno urbano okolje, ki seukvarjazrazkolommeddelavciizpodzemljainupravi-teljimestavvisokihneboticnikih.Tojebilpogostmotivznanstvene fantastike v obdobju vrhunca Weimarskerepublike(NemcijaprednastopomHitlerja),koje ilm
nastal. V glavnih vlogah so zaigrali AlfredAbel aliasJohFredersenkotvoditeljmesta,GustavFröhlichkotnjegovsinFrederFredersen,kiskusaposredovatimedelitodruzbeindelavci,BrigitteHelmkotdelavkaciste-gasrcaMariainnjenasprevrzenarobotskarazlicicaterRudolfKlein-RoggekotC.A.Rotwang,kijenoriznans-tvenik instvaritelj androidnegarobota.Igrajo seFritzRaspkotSuhec(izmozgandelavec),TheodorLooskotJosaphat, tajni agent, Erwin Biswanger kot delavec11811-Georgi,HeinrichGeorgekot delovodjaGrot inGeorgJohnkotdelavec.Film jenastalvStudiuBabelsbergvprodukcijiUni-
versum FilmA.G. (UFA). Gre za ekstravaganten ilm znajdrazjo produkcijo svojega obdobja, ki je po ocenahstala7milijonovreichsmark,scemerjeprvivisokopro-racunski znanstveno-fantasticni ilm. Po premieri soilmmocnoskrajsaliinkljubnaporomdabi ilmrestav-riralivcelotisoseleleta2008odkrilipomanjsannega-tivrazlicice,kijebilapremiernoprikazanavNemcijiinjedolga210minut.AvtorskepravicevZDAsopotekleleta1953 in po tistem je izslomnogokopij zadomacivideo.Metropolisjezletizaradiprikazovanjavednoaktual-
negarazrednegabojainsvojeikonicnepodobepridobilkultnistatusinsesmatrazaenegaodmejnikovznans-tvene fantastike. Rekonstruirana razlicica ilma, ki jebilakoncanaleta2009inprikazananaberlinskem ilm-skem festivalu tistega leta, je bila vpisana v UNESCOregisterdediscinezgodovinskihdokumentov(MemoryoftheWorldRegister).Film je zanimiv se danes zaradi impozantne sceno-
gra ijemesta,kjerneboticnikikipijovneboinmednji-mi vodijo ceste z razlicnimi transportnimi sredstvi narazlicnihnivojih.Medstavbamisespreletavajodvokril-naletalaincepelini.Potejpodobisoslikalimestabodo-cnostivsikasnejsiZF ilmiintudiGeorgeLucasvsvojiVojni zvezd.FritzLang jev enemod intervjujevdejal,da se mu je slika mesta pojavila, ko je prvic zagledalhipnoticneneboticnikeNewYorkaoktobra1924.Anakoncnopodobomestajemocnovplivalart deco,vodil-nastilnasmertistegaobdobja.Tojeeklekticniinoblikovnistil,kisejepricelvPari-
zu leta 1920 in dosegel svoj visek dvajset let kasneje.Njegovvpliv je sedaneszaznavenvarhitekturi,indus-trijskem oblikovanju,modi in draguljarstvu, pa tudi vslikarstvu, gra icni umetnosti in ilmu. Art deco pred-stavljaeleganco,glamur, funkcionalnost inmodernost.Vplivaljenadrugestilekotsoneoklasicizem,konstruk-tivizem, kubizem,modernizem in futurizem.Morda jenajboljtipicenarhitekturnielementkonicaneboticnikaChryslerBuildingvNewYorku,zgrajenavcasuodleta1928do1930.
25
POGLEDI
Fritz Lang je avstrijsko-ame-riski reziser, ki se je v zgodovinozapisal z ZF ilmom Metropolis.Rodil se je na Dunaju, studiral jeslikarstvovParizuinmedleti1910do1914potovalpoEvropi,AzijiinSeverniAmeriki.
Po pripovedovanju Grossman-
novih,pionirjevslovenskega ilma,jenekaj casaprebival tudiprinjihvLjutomeru.PreselilsejevBerlin,kjer jeskupajz igralkoinavtoricoTheo von Harbou pripravil ZFilme Dr.Mabuse (1922),Metro-polis(1927)in ilmM(1931).Ko mu je leta 1933 nacisticni
minister za propagando JosefGoebbels ponudil vodenje Nem-skega ilmskega instituta, je tozavrnil in zapustilNemcijo. Odpo-toval je v ZDA, kjer je podpisalpogodboshollywoodskimstudiomMGM.Zanjihjereziral ilmeSamoenkrat živiš (1937), Vroče je(1953),Bes(1963),itd.
cev kot kaksna vestalka v templju,kjerjimprerokuje,dabonekocpriselposrednikmedglavoinrokamiinvsepostavilnasvojemesto.Jetudiskrb-nica otrok delavcev in jih obcasnopripelje v Metropolis kot nekaksnavodicka.Naenemodtehpotijosrecasinvod-jemestaFrederinsenesmrtnozalju-bi vajo. Sledi ji v spodnje mesto inmed tem spoznava, kaksne tezavetarejo delavce. To zaupa svojemuocetu in se, da je zaljubljen vMario.Ocezanjimposljevohuna insklene,dabospomocjoizumiteljaRotwangarazdvojil zaljubljena. Rotwang, ki pajevodjimesta Johugorak,kermu jeprevzelljubezenzivljenjaHel,zaslutipriliko, da s pomocjo androidnegarobotazavzamemestovodjemesta.Vpast ulovi Mario in z »transcendnoelektri ikacijo« presadi njeno oseb-nost in lice v svojega robota.Maria-robotsevrnevmestodelavcev,kjerdelavcespodbudikuporu.Ataprera-
Robot izumitelja C. A. Rotwanga, ki mu kasneje da človeško obličje glavne junakinje Marie. Izumiteljev cilj je ustvari robota, ki ga ne bo mogoče razlikova od človeka.
Z njegovo pomočjo želi zavlada mestu (svetu).
Chrysler Building (1928-1930) Konica nebo čnika je v art deco s lu.
26
POGLEDI
stevsemere,sajdelavciunicijostrojeintakozaustavijocrpalke,ki crpajovodo izpodzemlja.Vodapricnezali-vati delavsko mesto, ki je polno nemocnih delavskihotrok.MedtemFrederuspeosvoboditipravoMarioinsez
njopodavdelavskomesto,dabipreprecilaupordelav-cev. A tamnajdeta utapljajoce otroke in jih z velikimitezavami resita. Nato se vrneta v Metropolis, da biodvrnilaupornedelavce.Ajezeprepozno,sajjeMetro-polis zebrezenergije invseprometnicesozakrceneznegibnimiprevoznimisredstvi.Med tem delavci spoznajo, da so zaradi hujskanja
Marie-robotazivljenjaverjetnoizgubilinjihoviotroci.Vbesuandroidkozazgejo.Topapopolnomapomraciumznanstveniku,kiugrabipravoMario,kisepravkarvrnevMetropolis.Frederseznjimspopadena zivljenje insmrt. Po mnogih obratih v boju nori znanstvenik leomahnezvrhakatedrale.Naprizoriscepridetudvodjamesta,kitrepetazazivljenjesvojegasina.Nakoncusin,kijekotsrce-posrednikmedglavoin
pocasenuvodv ilm.Vnjemjeprikazanomesto,njegovustroj in predstavljeni vsi glavni junaki in junakinje.Srednji del predstavlja preobrazba robota v androidaterrazloziodnosmedizumiteljeminvodjomesta.Tret-jideljezivinnapet,kotjerecenozazacetkutegadela,je »furioso«. Tudi spremljajoca glasba je taksna. Vsadejanjaprotagonistovsezapletejovneverjetenvozelinprizorisisledijostakohitrostjo,danaspustikarbrezdihainkojenakoncunoriznanstvenikomahnilsstre-hekatedrale,sosevobcinstvuslisaliolajsanimedklici:»No,koncno!«Zakljucek jehiter inpoucen. Je sevednozanimiv in
aktualen.Med glavo in rokami je potreben posrednik,to pa je srce. Tako je druzba bolj uravnotezena. A zalLangs svojimsporocilomnidosegelsrcaNemcev,sajje na oblast kmalu prisel Hitler. Tako je Lang odsel vZDA in tam nadaljeval svojo kariero. A zagotovo ni
dosegelsemnogihsrc,sedodanesne.Bistveni del ilma predstavlja programska glasba
skladateljaGottfriedaHuppertza (1887-1937),ki se jerodilvKolnu.BiljedoberprijateljFritzaLangainsku-pajzreziserjevozenoTheosomnogeveceresedelisku-paj intuhtali,kakobi ilmkarnajbolje izpeljali.Mnogescenesov ilmunastalenanjegovopobudoinstemsotudiustreznoglasbenopodprte(tuljenjesirenobizme-nah,delovanjestrojev,itd.).Igranje simfonicnega orkestra SNG pod vodstvom
dirigenta Roberta Israela, ki se ukvarja predvsem silmskimispremljevalnimiskladbamiknemim ilmom,jebilodostojnoinnanivoju.Mariborskapredstavanasjevrnilavcas»nemskeutopicne«ZFvvsejsiriniinraz-kosju.Danasnji »metropolisi« so drugacni od Langovega
idealnega super-mesta, tudi tehnologija je popolnomadrugacna(vpisarnahniracunalnikov,temvecmnoziceprepisovalcev in obracunovalcev), a nasprotje meddelavci in»glavami«jemorda seostrejseodtegav il-mu.Avtornasopozarja,danepravicnostivednobodo,vendarbodomanjbolece,cebovmessrce,kibourav-navalomedcloveskeodnose.Zaradi sporocila, ilmskih trikov, zgodbe, kadrov,
odlicne kamere, glasbe in drugega, je to res kultni ZFilm.
27
POGLEDI
Dr. Mabuse, igralec /nem. Dr. Mabuse, der Spieler/ jeprvi ilmizserijeohipnotizerjusposebnimimocmi,kigaje Fritz Lang upodobil na osnovi romanovNorbertaJacquesa.Film je bil prvic predvajan leta 1922. Je nemi ilm in
posnetshitrostjo16slicicnasekundo.Sledilastamu il-maTestament dr.Mabuseja /nem. Das Testament des Dr. Mabuse/(1933)inTisoč oči dr. Mabuseja /nem. Die 1000 Augen des Dr. Mabuse/ (1960).Tojeobenemtudizadnji ilm,kigajeFritzLangreziral.Filmjedolgstiriureinjerazdeljennadvadela.Prvije
Der große Spieler: Ein Bild der Zeit,drugidelimanaslovInferno: Ein Spiel umMenschen unserer Zeit.Samnas-lovjevecpomenski,sajjemogocenemskobesedoder Spi-elermogoceprevestikotkockar,igralecalilutkar.Dr. Mabuse je kameleon, ki se lahko pretvarja, da je
kdorkoli.Igrasescustviljudi,jihvarainzavaja.Jegenial-nikriminalec,doktorpsihologijeinmojsterpreoblacenja,kiobvladujesehipnozoinobvladujemisli.Jevodjapona-rejevalcevizberlinskegapodzemljainkontroliraprotiza-koniteigrenasreco.FilmM/nem. M - Eine Stadt sucht einen Mörder/ jebil
prvicprikazanleta1931injedramaintriler.ScenarijzanjstanaredilaFritzLanginnjegovazenaThea von Harbou,rezija pa je v celoti delo Fritza Langa. To je njegov prvizvocni ilm.Tudita ilmsodimedkultneklasike,Langsampaga jeocenilkot svoj najboljsi ilm,kiga jev zivljenjuustvaril.Pricnesesprikazomskupineotrok,kiseigrajonadvo-
riscu vecstanovanjske hise v Berlinu. Ob tem prepevajopesemomorilcuotrok.Vsvojinedolznostineslutijo,kajsebokmalupripetilo.VsencivhodnevezenamrecnanjezepreziHans Beckert (igragaPeter Lorre),kijeserijskimorilecotrok.Morileciz ilmajeverjetnopovzetposerijskemmorilcu
Petru Kürtenu,kisogaimenovalivampir iz Düsseldorfa injebilaktivenvletih1920-30.SamLangjekasnejedejal,da je proucil se druge nemske serijske morilce kot soHaarmann, Grossmann, Kürten inDenke(trditevnapodlagiintervjujaGera Ganderta izleta1963).Serijskimorilecv ilmusipozvizgavamelodijoV dvorani Gorske-ga kralja/norv. I Dovregubbens hall/ izdelaskladateljaEdvarda Griega znaslovomPeer Gynt, suita št. 1.FritzLang jebilprvi reziser,ki jev ilmuuporabil zvocni lajt-motivobvsakokratnipojaviigralca.Vnekaterihscenahsemelodija slisi, ceprav morilec ni viden. A tako gledalcivedo,dajenekjevbliziniinprezinasvojozrtev.Tojebilatakratnovost,danespasev ilmihpogostouporablja.Kerglavniigralecniznalzvizgati,jetonasnemanju»odigral«karLangsam.
DR.MABUSEINMZapisalAndrejIvanuša
28
IZOBRAŽEVANJE
ODIDEJEDOFANTAZIJSKEKNJIGEBojanEkselenski
Fantazija jepostalavzadnjemcasusilnopopularna.Karnekajdomacihavtoricinavtorjevsepreizkusavtejskupinipodzanrov.Prinasjenajpogostejsazvrstklasic-na srednjeveska fantazija. Imamo tudi sodobno fanta-zijskosago,temnofantazijoinsekaj.Natemmestunebomo zanrsko dlakocepili, saj je to naloga literarnihstrokovnjakov,kisozatopocetjepoklicaniinplacani.Vtemprispevkuvamzelimsamoopisatipot innekaterepastiodidejedofantazijskeknjige.CiljnapublikaVerjamem,dajenavdihprvi.Vendarmoratepritem
racunatinasvojociljnopubliko.Komu jevaseprihod-njedelonamenjeno?Kakonacrtujetepotknjigedosvo-jeciljneskupine?Kaksnesopritemvaseambicije?Stezadovoljni z burekom ali bi radi zasluzili za mecko?(Opomba za tiste, ki ne poznajo »trenirkarskega slenga«: mečka = mercedes.)Dobro je poznati nacin, kako bo vasa ciljna publika
vzpostavilaprvistiksknjigo.Kajnajljudivodi,dabodoposegliravnopovasiknjigi?Tovprasanjejepovezanosprejpredstavljenimivprasanji.Cejevasaciljnapublikamed8in12leti,moratesvojedeloprilagodititako,daboknjigapadlavokotudistarseminsorodnikom.Cejeciljnapublika12do15, je trebastvari zastavitimalcedrugace.Mladi ljudje nad15pa v velikimeri ze samiizbirajo,kajbodovzelivroke.Setakoodlicnazgodbaizzvenivprazno,ceniureje-
ne poti do ciljne publike, oziroma je nacin prikaza tejpublikinarobezastavljen.Azdajsmosedalecdokoncnegaizdelka.Najprejse
vizijofantazijskegasveta.Dobro!Tosizapisitenapapirali pripravite sinopsis. To okostje naj bo preprosto innajnezajemavsake temnice invsakegagoblina,kigaboglavnijunaknamahalpobetici.Ce ste odloceni, da ustvarite lasten fantazijski svet,
stepredprecejzahtevnodomaconalogo.Nidovolj,dasisvetsamoizmisliteinpotemskupajspackatekr'neki.Pri tem delu posla bodite natancni in morebiti tudimegalomanski.Pri zgodbi je tezko izumljati kaj novega. Torej vam
preostane, da napisete nekaj, kar bo imelo ino, svezeoblacilo.Velikolahkopomagaobsirnopoznavanjezgo-dovineinmitologije,kajtinajhvaleznejsezgodbetemel-jijo na dejanski zgodovini ali mitologiji. Mislite, da jeGospodarprstanovpopolnazgodbovnanovost?JeMar-tinova skladovnica opek cisto iz nule izmisljena zgod-ba? Dalec od tega. Tolkien je vzel za osnovo stari ep
Nibelunski prstan, a Martin srednjevesko zgodovinoAnglije.Carnjunihdelnitolikovviru,temvecvnacinuprikazazgodbe.Adotjajepotrebnavaja.ZaželenaznanjaNajprej morate vedeti, da je prava pot do lastne
ustvarjalnostibranje,branjeinzopetbranje.Kajbrati?Polegzanrskihdeltudidrugeliterarnezvrstiinpredv-sem poljudnoznanstvena dela. Ce boste brali samoangleskefantazijskeknjige,bovasstilpisanjaangleski,karzaslovenskoknjigonidobro.Bostepisalivangles-cini, pa boste zadovoljni ze z minimalno angleskonaklado 1000 izvodov? Veste, anglesko govoreci svetimavelikozalozb,aima sevecinprevec lastnihnado-budnezev,kimislijo,dasodrugiTolkien.Vistesloven-ski decek ali deklic in verjemite mi, ce niste v startuboljsi,nimatezakasico,kamolizaburek!Pisanje fantazije ni nekaj, kar lahko vsakdopismen
izpljuneiznederdomisljije.Ja,domisljijajedobrodosla,atojesamoenakopravnasestavinacelote.Natejtockije pomembna vasaciljna skupina. Za otrokemed8 in12letstarostijepotrebnonekajdrugega,kotzastarej-seod15ali18let.V tem prirocniku se bom posvetil zreli fantaziji,
dobropoznavanjeanticneinsrednjeveskemitologije; spodobnoznanjeantropologije; spodobnaznanjaizreligij; osnovnaznanjaizpsihologije; splosna znanja iz klimatologije, botanike, geogra ije,biologijeinpaleontologije;
splosna znanja iz arhitekture in urbanizma, recimokonstrukcijegradov,ipd.;
popotrebidovoljdobroznanje izikeinastronomije.Se vam zdi (pre)dolg seznam?Moje sozalje, a brez
tega ni mozno ustvariti delujocega in verodostojnozivega fantazijskega sveta. Eden velikih problemovnekaterih domacihavtorjev je pomanjkljivo znanje namnoga od zgoraj nastetih podrocij. Ce ste se odlocilinapisatiobsezno fantazijskosago, si tazasluzidelujocinverodostojensvet.Nikakorseodvasnezahtevajodoktorati,asimorate
dobiti splosno izobrazbo,dasovamznanezakonitostizgorajnastetihpodrocij.Breztegasebostehitroujelivpolovicarstvo,kivodivmasila.Tepabralcihitroprepo-znajo.
fantazijskisvet,sajbostespisalitrilogijo.Komumar,cejetrilogijaedennajboljrazsirjenihfantazijskihklisejev.Cejezgodbadobra,sezaraditeganihcenevznemirja.Najprej naj vas opozorim, da po nepotrebnem ne
izumljajte tople vode. Naredite si seznam zelja gledezverjadi in rastlinja, tudikaksneposebnosti.ZatempamirnevestipobrskajtepozgodovininaseZemlje.Vtemtrenutkuvampridejopravznanjapaleontologije,geolo-gije,biologijeinbotanike.Cezravendodateseklimato-logijo in podobno, boste zlahka naredili nabor bitij inrastlinja, ki bo logicen, a tudi unikaten. Pomaga vamlahkotudiosnovnoznanjeastronomijein izike,danebosteustvarjali svetov,ki soneprebavljivi zasodobnoastronomijoali iziko.Geogra ijaTadelzahtevarocnevescineinpoznavanjegeologije.
Gotovosteslisalizazemeljskoskorjoinploscenanjej!Torej, ne izumljajte cesa novega, na nov svet narisitenjegovoskorjoincelinskeplosce.Seveda se boste sedaj popraskali po glavi, kako to
narisati? Tezja in morebiti na koncu grsa moznost jePhotoshop ali kaksen program za ilustracije. Drazjaopcija je, da vam to narise profesionalec na osnovivasih zelja. Obstajajo tudi namenska orodja za risanjefantazijskihzemljevidov.Sposobnejsaodnjihvamomo-
gocajo,daizrisetepokrajine,mesta,morebitnetemnice,gradove indodate razlicneoznake.Tiprogramizahte-vajodolocenoucnokrivuljoinsevedasredstvazanaba-vo.Preprostejseorodje,kizadostivecinipotrebjereci-mo NBOS Software Fractal Terrains 8.0. Osnovni pro-gramstanecca.26€,apriporocljivdodatnipaketsim-bolovjedobrih11€,torejskupaj37€.Cepazelitekvalitetnejsoinbogatejsoresitev,papri-
porocam Compaign Cartographer 3 od Profantasy. Toorodjejerazsirljivoinsekupujemodularno.Kupitepacmodule,ki jihpotrebujete.Imajonekajpredpripravlje-nihpaketov,kiprecejpocenijokoncninakup.Vsekakorjetoorodjeboljrazsirljivo,izdelkisovidetikvalitetnej-si,aselahkocenaprogramainrazsiritevdvignedo600invecevrov.Pece?Birekel.Aceimatevmislihambici-oznejsiprojekt,jetoupravicenstrosek.Pricakujete zdaj solo dela s temi programi? Zal mi
Kjesoobmocja,kiomogocajobogatovegetacijo,kjesopuscave,kjegorstva,tundre?Vedeti morate, kako sonce vpliva na svet. Je samo
enacelina?Jihjevec?Grezasvetzvelikoboljalimanjvelikihotoskihskupin?Imatasveteno,dvealiveclun?Kaksne so? Kako vplivajo na svet? Znova poklicite vspominustreznanaravoslovnaznanja.
niste prespricali poglavja o paleontologiji in biologiji(zoologiji),bostezverjad logicnorazmestili.Kajpotre-buje zmaj, da lahko zivi? Kam namestiti sabljezobegatigra velikosti slona?Tuni druge, kot zdravopamet vroke.ČlovečkiinsličnabitjaPri izbiri ljudekov in drugih bitij s kanckom soli v
glaviboditepazljivi.Cesizamislitekaksnapaci isticnabitja,ki jedosamonatlapadlesadezeinnimajonobe-nih obrambnihmoci, ste zapeljali v logicno luknjo. Sezlastivprimeru,cejimnaprotipostavitehordemesoje-dih vojscakov.Drugprimer – na svoj krasni novi svetpostavite nesmrtna bitja z ultimativnimi carovniskimimocmi. Najprej malce prelistajte psihologijo. Kaj nes-mrtnostpomenizadusevnost?Kaj je s spomini?Kakoinvkaksnenamenetaksnabitjauporabljajosvojomoc?Jimpodarite se vrhunsko eticno inmoralnodrzo?Kjeima tadrza svojvzrok?Potemzravenpostavitehordogrdinov!Kajhitrolahkovozlogikezapeljetevprotislo-vjainblatoklisejskihneumnosti.Uravnotezenost je kljucna beseda pri naseljevanju
svetazaraznimiljudeki,polljudeki inneljudeki.Nobe-na od skupin ne smebiti v premoci. Vsakamocmorabitiuravnotezenaznemocjo.Sevedazdajvprasate:»Kaj paVilini, ki so vGospodarju prstanov?Oni so
kov in niso taksni UMF-ji, da bi bili neranljivi. Dovoljvelikakolicinaserijsko stancanihgrdavzevjihspravivobjemnjihovihbozanstev.Pase,cepoznatezgodbo,se
jimpodomacefuckazasmrtnike.NakoncutrilogijesoizsvojihSivihpristanovzapustilizakajensvet(alipasooni pretiravali s pipno zeljo). V Vitezih in CarovnikihimamotakistonesmrtneViline.Kdoporece:»KopijaGospodarja…!«Nitine.Vilinisodelmnogihmitologij innihcenima
nadnjimiavtorskihpravic.VilinivVitezih inCarovni-kihizgubijonesmrtnost,kozaplodijopotomce.Nadaljevelja se pravilo, da etika ni samoumevna, saj ni delvzgoje, temvec osebnega napora (nauk religije in tudinekaterihvejokultizmatoleporazlozi,tudinapraktic-nihzgodovinskihprimerih).ToveljatudizaVilineVite-zov in Carovnikov. Bitje, ki je pridobilo velike moci,velikomodrosti,enostavnonoceumreti.Cenoceumre-ti, nima potomcev in to ima posledice … Klasika. Konekdodobimogocnemoci, gaprejali slejdoleti strahpredizgubotemoci.Za uziten fantazijski golaz potrebujete uravnoteze-
sno ali drugacno magijo. Avtorji so si izmislili cudanacinov za vihtenje ognjenihmecev, podtikanje gnilihjabolk in predvsem magijo crno – belo razparceliralimed zlobce in dobricine. Tu se skriva najvecja bedamnogihsodobnih fantazijskihdel.Celovelikim indru-gace odlicnim delom izpod parkljev znanih avtorjevradospodrsnenaspolzkeminopolzkemterenumagije.Enanajvecjihbednostije,dadobricinadobiultimativnemoci,kerserazjezizaradikrivicinsenadmocnomas-
okultizem in psihologijo. Zorz Lukas je glede tega zasvojo kultno Vojno Zvezd odlicno opravil nalogo. Vidise,da jezadeveproucil in jihuravnotezil.Ultimativnolambiranjezverjadisedevlahkotnobranjezanaplazo,nepavfantazijozmalceresnejsimiambicijami.Cemagijopovezeteskaksnosveto,bozjoalipodob-
noentiteto,moratezgradititudiokostjetaksnegasiste-ma. Izdelatimorate religijo,moralni ineticni sistem,vokviru katerega deluje magijski sistem. Se en ljubekklise – kdor imamoznost pridobiti velikemoci,moranajprejdokazati,dajesposobenvelikeodgovornosti.Azaizgradnjotaksnegasistemamoratepoznati ilozo ijoreligije,mistike,okultizmainsecesa.Sodobna&klasičnafantazijaZdaj ste svoj svetnaselili z zverjadjo, inteligentnimi
bitji, razdelilimagicnemoci, torej je caszazgodovino,da ta dogajanje pripelje do stanja, ki opravicuje vasefantazijskodelo.Sodobna fantazija je glede zgodovinskega ozadja
zgodbeprecej natancnejsa. Klasicna fantazija se zado-volji z Lucasovo »Bilo je nekoc v daljni galaksiji«. Tafantazijanizaraditeganicslabsa.Grepaczadrugpod-zanr, zadrugacna izhodisca.Nakoncu itak steje samoto,kakodobrajezgodba,postavljenamedplatnice.Ce ste se odlocili zagristi v kislo jabolko sodobne
fantazije, morate spesniti zgodovino svojega fantazij-skega sveta. Tukaj pa je kljucno znanje zgodovine inzgodovinskihznacilnosti.Upam,dapribitjih,kinaselju-jejointeligentnejsidelsveta,nisteizumljalitoplevode,sajbostelahkouveljavilizakonitostinasezgodovine.Vnasprotnempamoratevplestisemalologicneuporabepsihologijeipd.Kako najlazje do cisto ta prave zgodovine? Lepo si
nareditepopispomembnihdogodkov,udelezenih ljudiinzveriterposledicnjihovegamahedranja.Vmesdajtekaksnekuznebolezni,ujmeipd.Pacto,karpoznatudinassvet.Boditezanimivi,pametnouporabitedomislji-jo.Nicnebonarobe,dapredelateinpametnopremesa-teposameznaznanazgodovinskaobdobja.Nas svet jepolnzanimivosti,uporabitejihpametno.VVitezihinCarovnikihjenaspletnistraniinknjigah
popisan znaten del zgodovine Drugotnosti. Z dovoljbogatim in zanimivim prikazom sebi olajsate delo naglavni zgodbi in pritegnete ljubitelje te literature. Odfantazijskesage,zlastijunaskihepov,ljubiteljskaskup-nost pricakuje obsirne rodbinske sezname, zgodovin-skedatumeipd.Sevedamoratevtazgodovinskitokvplestitudireli-
gijo, etiko in moralo. Ni pomembno, kaj naredite,pomembnoje,dajestvarlogicna.Tavasazgodovinajevirniti,ki jihbostespletlivvaso fantazijskoknjigo.Vklasicni fantaziji zgodovina ni takopomembna. Ce stemalce ambicioznejsi, si naredite skico tega, kar jemogocepomembnozazgodbo.
necijeziki.Togreskupajznordijsko,oz.keltskozvene-cimi glavnimi protagonisti in variacijo nordijskega alikeltskegakulturnegaozadja.Aposvetuobstajasepre-cejdrugihnaborovjezikovinpisav.VVitezihinCarov-nikih je uporabljen biblijski duhovno – misticni insemitski jezikovnikorpus.Tajeblizjesredozemskemuokolju,kateregadelsmotudimi.Sajbistvomistike,kije izza keltskega izrocila ni tako razlicno od svetopis-meskega. Razlike so samo v geografskih in klimatskihrazlikah, ki pogojujejo malce drugacno interpretacijoistega.Za pisavo fantazijskega sveta lahko uporabite tudi
hebrejsko, arabsko ali sanskrtsko pisavo. Potem je tuenohijanska,angelskainsekaksnamalceboljmisticnapisava.Opcijjedovolj.Sevedapajedobro,ceuposteva-te tudi ozadje uporabljene pisave. Hebrejscina izpadesmesnoobkeltskozvenecihljudeh.ZgodbaZnatendelfantazijetemeljinamantri:»Dezele so zivele v sozitju in razumevanju. Nekega
dne se na severu (vzhodu) pojavi zlobni carovnik ... Vvasicijeziveldrobenfantic.SvetcarovnikovjeravnovnjemnaselpotomcadavnoizginulihVaruhovbureka…Po12letnegafantica(alideklino)prideBelicarovnik,aganepreprica,doklermuzlobnikineposilijoocetainljubezenskiinteresvprezejovsuzenjskikorpus.PotemserazjeziinhlepecpomascevanjuslediBelemu.Vmesse jimpridruzijo zafrustrirana fraca, jebivetrni kavbojin sekdo.Tuintamkdopadeinvstaneinznajdejosepredmracnimgradom.Nakoncusevedarazsujezlob-nezainsivzamesvojoplodnosamico(samca).«Zgornjiscenarijvrazlicnihvariacijahjezetolikokrat
zlorabljen,dapece.Zgornjiscenarijradizlorabljajopodpretvezo »mladinska literatura«. Ce ima avtor(-ica)ambicijedeloprodajatitudistarejsim,pacnamesto12–letnemulcadiuporabijokajstarejsega.Zravendodajomalce zmohta,pa je»resna« fantazija.Cepa tospesni»pravi« avtor, pa dobimomagicni realizem, ki je baje»resna«literarnazvrst.Dragi moji, tace proc od taksnih klisejev, ce ste se
dolocili napisati kvalitetnejse zanrsko delo. Saj ni zzgornjimscenarijemnicnarobe,cezgodbiinlikomvdi-hnete dovolj zanimivega zivljenja. Vcasih so klisejipredstavljenitako,dasemedbranjemimateprav ino.Zanaplazosotaksnezgodbepravdobre,sajnenajeda-joinsproscajo.Samonajasnemsimoratebiti,danisteustvarilizanrskegapreseznika,temvecnekaj,scemersimisliteizboljsatirezinokruha.Kervtemclankupisemonacinu,kakodokvalitetnegapredstavnikazanra,pus-timo klisejsko pletenje izdajam za 7,99 € za nakup vtra ikah.
predvsemzaradisvojegaobsegainzgodbovnihizhodisc.Klasicna fantazija se zacne »nekega dne«. Predzgodbatega»nekegadne«je lahkoprecejenostavna.Vsvojemdelulahkotadelodpravitevodstavkualidveh.Takoseizognetenepotrebnemuzapletanjuzenauvodu.Drugapesemjesodobnafantazija.Nekjesemzapisal,
dajetrebapritejzvrstidodokoncnezmagepojestivecbureka, polokati vec piva in premlatiti vec razlicnihcapinov.Torejmorazgodbaimetivecpredzgodbe.Vca-sihceldoktoratiznekeizmisljenezgodovine.VstopnenitiZa lazje razumevanjeuvajampojemvstopnihniti.V
ambicioznejsih fantazijskih sagah je vknjizena zgodbasamodelvecjecelote,ki lahkoobseganekajknjigspo1000+stranmi.Tokzgodbetaksnegaepajegotovodru-gacezastavljen,kotrecimoRdecakapica.Zaradi zacetka zgodbe sem vam pridigal o pisani
zacne se v vec nitmi, katerim se pridruzujejo sedodatneniti.Zgodbovnihnitijevfantazijizamalcezrelejsopopula-
cijokarnekaj.Zlastivsodobnifantazijisetenitiprepleta-jo, mnozijo, krcijo in prehajajo skozi razlicne obrate.Nekaterenitisezacnejoocitno,drugesosamonakazane.Tenitilahkospremljamoenozadrugo,lahkopaskacemomednjimiinpopisujemosamotrenutnostanje.Najpomembneje je,dasekotavtorne izgubitemed
njimi in da obdrzite nadzor nad logiko dogajanja. Nihujsega,cerecimonekogaubijetev2.poglavju,nakarv10. poglavju opisujete, kako je umiral v 5. Poglavju.Dobrajetudita,kakoje ino,dajebilasmrtiz6.poglav-jamascevana v 3. poglavju. Tok zgodbe je odvisen odvstopnihniti.Ceimajotetrdnevezizvasozgodovinskozgodbo,jetodobro.SladkafranšizaCeimatelogicnorazdelansvetzbogatoopisanozgo-
dovino, ino razdelane vse sfere tamkajsnjega zivljenja,lahkovprimeruspodobnegauspehapisetepredzgodbe,vmesne zgodbe legende, knjige magije ipd. Ker imateosnovo,jeto inoinvasneboskrbelo,dastekjekresnilimimo.RavnokoncujempredzgodboVitezi inCarovniki:Votlinaskrivnosti.Tojesprvaarheoloskitriler,kisespre-vrzevmagicnirealizemsprimesmiznanstvenofantastic-negatrilerja.Napisalsemtudizgodbimedprvimadvemaknjigama.Kerimamspisanocasovnico,nitezko.TruplaZgodbopeljejoliki.Pametnoje,cesinajprejnaredite
osnovni nabor likov in njihovih sposobnosti, vrlin inslabosti.Sajpoznatetistiznacajskistirikotnik,razdeljen
nastirienakekvadrate!Ceciljatenamladinodo14let,solahkolikipreprostejsi,zmocnejeizrazenimivlogamiinodzivi.Cepapletetefantazijozazrelejsopopulacijo,paljudinesmetezalitizenodimenzionalnimiliki,tem-vecmorajovsivasikarakterjisoditivobmocjesivine.Vtemokoljusookoliscine tiste,ki likeobarvajosvetlejealitemneje.Zavsakliksinareditenekeosnovnesmer-nice.Jazsidelamseznamzosnovnimilastnostmi.PletenjepuloverjazgodbeNajprej naredimo zacetek, torej postavimo zacetne
niti.Finoje,daimatespisanvsajosnovnisinopsiszgod-be,davasnasredininebozabolelaglava.Nebomvampametoval, kaj in kakopisite.Lahko vam samo svetu-jemnekajdrobnarij: Pazitenakonsistentnostpovedi; dialoginajnebodocankarjanskemeditacije,temvecziv jezik,zacinjenzokoliscinamiinmorebitiosebnonotolika;
neopisujte,temvecpripovedujtezgodbo; ne skacite prevec iz ene na drugo nit, ohranjajtetekocordeconit;
ce zelitesvojozgodbonareditivvecknjigah,najboprvaknjigazakljucenacelota;
sele druga knjiga serije je lahko taksna, da zahtevanadaljevanje.Apotemmoratenadaljevanjenapisativdoglednemcasu.Do2letijemaksimalnicas.Ce vam zmanjka idej, delo za nekaj casa odlozite in
pocakajte,dasevamvrnetokzgodbe.Nenadaljujtenasilo.PisanjeMed pisanjem se ne obremenjujte z oblikovanjem
naslovov, ne krancljajte besedil.Word (aliWriter) staorodja za pisanje in ne za oblikovanje. Zgodba naj borazporejenavlogicnapoglavjainpodpoglavja.Kajvec,kotdvehravnipoglavijnebostepotrebovali, sajvecjarazdrobljenostvglobinoslabovplivanakonsistentnostzgodbe.Zetakojnazacetkupisitezdvojnimrazmikom,kigaimajoradipredvsemlektorji.MedenjeVelika napaka, zlasti zacetnikov, je nestrpnost in
neucakanost. Ko ste zgodbo napisali, jo odlozite zanekajcasa.Cezcas,ponekajtednihsevrniteknjej.Zac-nite od zacetka. Ugotovili boste, da morate veliko zenapisanega popraviti, dopolniti ali odstraniti. Ravnoslednjejenekajnajhujsega.Ugotoviliboste,dastereci-mo celo stran porabili za opisovanje nekega mesta.Komumarzaopisovanjetehnologijezatlakovanjeulicalispolnenavadepodzupana!Ohranitesamoto,kar jepotrebnoza razvojzgodbe.Nadrugi strani lahkopre-vecklestenjamorebitnihopisov,cejihnemoretespre-menitivpripoved,pustibralcanasuhemgledepojasnildogajanja zgodbe. Tudi to je napakamnogih avtorjev.Pokaksnemmesecualidvehstekoncalirevizijo.Cesenistecistoprepricani,dajtezgodbosezakaksenmesecnahladno,davvasdozorijomorebitnespremembe.Kosteprepricani,dajezgodbaono,karstehoteli,jecas,dagre delo k lektorju. Mislite, da sami dobro obvladate
33
IZOBRAŽEVANJE
jezik? Se vrhunski strokovnjaki za svoja dela vprezejolektorje,sajdrugookodrugacevidi.Alektorninekdo,kiboocenjevalzgodbo,temvecstrokovnjak,kibopop-raviloblikovne inslovnicnenapake.Onnebougotav-ljal,dastesmrtiz5.poglavjamascevaliv3,poglavju.PoskusnibralciLektornaredisvoje,vizatemstemipopravkiuredite
svojedelo.Mislite,dajekonec?Nadomaciscenijevca-sih celo lektoriranje zreducirano na jezikovni pregledindeloromavnadaljnjoprodukcijo.Napaka!Nujnoje,dadelopredalipoprelomunekdoprebere.Lahkotudivobehfazah.Zgodise,dasemedprenosombesedilavprogramzaprelomzgodijokaksnedodatnenapake.Nazahodujenekajcistoobicajnega,dadeloprebereedenali vec poskusnih bralcev. Spodobne zalozbe imajoposebej najete ljudi, da se prebijejo skozi umotvorenjihovihavtorjev.Vcemjefora?Poskusnibralecvidivasedeloizdru-
gacne perspektive, kot ga vi sami. On(-a) dobi v rokerokopis in ga prebere. Pri tem seveda pridno belezimorebitne zadrzke.Urednik in avtor potemugotovita,kaj od tega upostevati.Na ta nacin se iztrebi vecji delnerodnosti in zato so knjige uveljavljenih avtorjev inzalozbtudistegastaliscakorektniizdelki.Produkcija-odrokopisadoizdelkanaknjižnipoliciZgodi se, da je avtor tudi lektor in urednik. Poleg
tegapoprimesezaoblikovanje.Tojezlastiprisamoza-lozbah.Zalpatudimnoge,zlastimanjsezalozbenaveli-ko varcujejo pri prenosu rokopisa v knjizni izdelek.Mnoginerazumejo,dajeknjigatuditrznoblago.Zado-voljiti se s subvencijo tega ali onega akterja in na trgposlatinevsecen,poloviceninpredragizdelek,jeskraj-no zaljivo do koncnih porabnikov. Knjige potem pacoblezijo in prekrije jih prah pozabe. A kje varcujejo,cepravnebismeli?MaličenjejezikaNajprejjenaudaruurednik.Tegavelikdeldomacih
delnima,oziromajeskritvosebi sefa(-ice)zalozbe,kimorebitinipoznavalec zanra,a sehuje je, ceurednikasplohniinsepodpisepacnekdo,kijepriroki.Naslednji za odstrel s prizorisca priprave knjige je
lektor.Veckratsezgodi,dasezaloznikodlocizajeziko-vnipregled,kigaopravinekdo,kijepacprirokiinimaustreznoizobrazbo, cepravmogocenimanekihlektor-skih izkusenj na podrocju nam ljubih zanrov. In se to,jezikovnipreglednilektoriranje.LikovnaopremaFantazijska literatura ni krimic, niti ni znanstvena
fantastikaalidrama.Ljudjeodknjigepricakujejonaslo-vnicoinostalolikovnoopremozoblikovanjem,kijasnode inirazanr.Nadaljesespreminjatudistiloblikovanjain ilustracij. Kar je bilo ino za 70-ta leta, zdaj ni vecino.Nasmolozaloznikovinavtorjevpasolahkoilus-tracijeprecejdragazadeva.Zlasti ilustracije,kisores-
nicno namenske, zahtevajo vrhunskega ilustratorja, kimoravdelovlozitiogromnostevilour.Zavedajtese,daje ilustracijanaslovniceprvistikbralca(kupca)zvasoknjigo. A vrhunskanaslovnica pomenimed15 in celodo40%stroskov tiska (odvisnooddebelineknjigeinnaklade).Fantazijskeknjigesoopremljenetudizzem-ljevidom fantazijskedezele.Tudi tamorabiti izrisansprimernimorodjemaliganajzavasizriseprofesiona-lec.Tuditujestrosek(gl.poglavjeozemljevidu).Zalpadomacizalozniku,razensvetlihizjem,varcuje-
jo. Najveckrat je naslovnica neka abstraktna slikarijaumetnika(-ce),kipactodelostoricelobrezplacnoalizanekaj10€.Sedrasticnejsi sonekateri zalozniki,kinanaslovnico prilepijo s Photoshopom obdelano sliko,najveckratsnetosspleta.Cejetaslika seprekomernopovecana,padobimoodbijajocozmesdrekastih lekov.Okusi so sicer razlicni, a pri oblikovanju naslovnic intudifantazijiobstajajonekistandardi.Zaloznikipotemvarcujejo tudi pri notranji opremi. Ker je cas denar,obicajnokarwordovdokument izvozijovPDF in to jeto.Potempaimamoizdelke,kakrsniso…MojnapotekDragiavtorji,nikakornepristanitenakr'nekiobliko-
Kaj potem počne poskusni bralec? Poskusnibralec jeobicajnooseba,kiniprofesional-
novezananabodocoknjigo.Tabraleczgodbopreberein jo ocenjuje s stalisca morebitne stranke. To zadnjiilter.Knjigajezunaj!Zdajsemcar!Dragi moji, se dalec ste od carske vladavine! Prvi
problem jezakonitostnasega trga.Drugi jeomejenostvirovmanjsihzalozbinzatemimamosetezavenaknji-gotrskempodrocju.Atosotemezanekdrugiclanek.
TVserij, ilmov,racunalniskihiger,knjiginsemnogegadrugega. V njem najdemo vesoljske ladje Federacije(Zemlja in vec kakor 150drugih planetnih civilizacij),Borgov, Cardassianov, Jem-Hadarjev, Kazonov, Klingo-nov,Romulanov,VulkancevinXindijev.Takosebomvclankuposvetillenekaterimnajboljznanimvesoljskimladjamizserije.Podatki zanje so iz The Star Trek Encyclopedia: A
ReferenceGuidetotheFuture,kisojonapisaliMichaelOkuda,DeniseOkuda, inDebbieMirek, ilustriralDougDrexler(ISBN0-671-88684-3),doslejsobile tri izdaje1994,1997in1999.
se.Vserijiinv ilmihnastopavrazlicnihvariacijahinjeveckrat»posodobljena«.Vsamiserijiniposebej izpos-tavljenainje»samotehnicnosredstvo«zapotovanjepovesolju.V ilmihpaigrakljucnovlogovrazvojudoloce-nihdogodkovinsamezgodbe.Prvimodeljebiloboro-zensfotonskimitorpediinfazerji(panajbotokarkolize) ter je imel moznost samounicenja. Njena najvecjahitrostjebila10xhitrostsvetlobealiWARP10.Obtemje bila edina federacijska medzvezdnica, ki je zmoglapotovanjeskozicas.Inpotem-holodeck,trodimenzio-nalnaprikazovalnicaokolice…Tojebilazatisticasresneverjetnazadeva.Aseboljneverjetnastvarjebiltran-sportni zarek.Sajvsipoznatenesmrtni stavek:»Beammeup,Scotty!«Tojesedanessuperizum,sajneobsta-japravatehnicnaideja,kakobibilotomogoceizvesti.Ob tem so zanimivost se avtomatska vrata, ki se
Prva federacijska medzvezdnica U.S.S. Enterprise NCC-1701 (TV serija Star Trek 1966-1969)
35
IZOBRAŽEVANJE
obstajalo. Lastnik verige trgovin ValMart iz ZDA jepoklical ilmarjeinjihpovprasal,kjesokupilitakavra-ta.Asomurekli,dasoto» ilmska«vrata,kijihnaskri-vajodpiratadva»crnca«.Nimudalomiruinjesvojiminzenirjem narocil, da naj izumijo vrata, ki se samaodpirajo.Vrokusestihmesecevsoustvariliprvasamo-dejna vrata na svetu. Tako so ilmarji dali pobudo zanovizum.Nova »vesoljska« ladja je dobila oznako NCC-1701.
Veliko ljudi meni, da je ladjo oblikoval Matt Jefferies(1921-2003),ajebilnjegovmodelpreveckompleksenza takratno ilmsko tehniko. Za osnovo so zato vzelipredlog avtomobilskega oblikovalca Gena Win ielda(rojen1927),kijebilenostavnejsi.Mattjenatoprispe-val celotni interier ladje.Tomu jebiloblizu, saj jebilvojaski pilotmeddrugo svetovno vojno.Matt ji je daltudi »ime« NCC-1702 na osnovi kodirnega sistema zaameriskavojaskaletala20.stoletja.KraticapomeniN=letaloregistriranovZDA,C=civilnoploviloindrugiCjetukaj,kersemujetakozdelolepseindaserazlikujeoduradnihkratic.Nekateriraziskovalcinastankaserijemenijo, da je to kratica za "Naval Construction Con-tract",oz.stevilkaizmisljenekonstrukcijskepogodbezaizvedbo vesoljske ladje. Kaj tocno pomenijo stevilke1701ninikjeromenjeno.Avtor serijeGeneRoddenberry je v svojih zgodbah
cni »raketni« obliki vesoljskih plovil, ki so bila takratmoderna.Kersomenili,dabibilimotorjipremocni inbiprevec zarcili, so jih lociliodplovila.Tako jenastalkroznikasti glavni bivalno-tehnicni del, valjasti strojnidelindvamotorjanaV-nosilcu.Genejebilzoblikozelozadovoljen, seposebejmujebilvsecpogledodzgoraj.Skozi serijo in ilme, se je ladja razvijala. V originalniseriji(TheOriginalSeries=TOS1966-1969)obstajajotrirazlicice.Prva,NCC-1701 jebilauradnovuporabivobdobju
2245–2285. Registrirana je bila kot USS Enterprise(NCC-1701), klasa Constitution. Kapitani so ji biliRobertApril(JamesDoohan,GeneRoddenberry),Chri-stopher Pike (Jeffrey Hunter), James T. Kirk (WilliamShatner),WillardDecker(StephenCollins)inMr.Spock(LeonardNimoy).Kotsemzeomenil,videtijojemogo-cevTOS(1966–1969)invTheAnimatedSeries(1973–74). Rahlo spremenjena razlicica je prikazana StarTrek:TheMotionPicture(1979)invStarTrekII:TheWrathofKhan(1982)tervStarTrekIII:TheSearchforSpock(1984),kjerjebilaunicena.Druga, NCC-1701-A je plula v obdobju 2286–2293,
njen kapitan je bil James T. Kirk (William Shatner).Pojavi se ob zakljucku ilma StarTrek IV: TheVoyageHome (1986). Kasneje je v uporabi v vseh ilmih, kjernastopanjenaprvotnaposadka.Tretja, NCC-1701-B, pokriva obdobje 2293–2320.
Njena kapitana sta John Harriman (Alan Ruck) andDemora Sulu (JacquelineKim). Prvic se pojavi v ilmuStarTrekGenerations(1994).
U.S.S. Enterprise: NGC-1701, NGC-1701-A, NGC-1701-B in prvotni transportni čolniček iz NGC-1701
36
IZOBRAŽEVANJE
V seriji Start Trek: TheNextGeneration se pojavijorazlicice C, D in E. V racunalniski igri imenovani 25thCentury(StarTrekOnline)obstajanovarazlicicaF.Obtemsovserijahin ilmihprikazanealternativnebodoc-nostiinznotrajtehsepojavijotudialternativnevesolj-skeladjeEnterprise.VzakljucniepizodiserijeStarTrek:The Next Generation imenovani All Good Things... jeprikazana alternativna bodocnost, kjer ni spopadovprikazanihvprvibodocnosti.Enterprisepostaneadmi-ralska ladja pod poveljstvom admirala Williama T.Rikerja (Jonathan Frakes). To je potem NCC-1701-D_razlicica.Taimasetretjimotor,pritajevalnonapravo(cloaking device) in velik dodaten faser na kroznikas-tem delu. V seriji Star Trek: Enterprise, se v epizodiAzatiPrimepojavizadnjarazlicicaNCC-1701-J,kiplujev26-temstoletju.KakovelikabinajbilaU.S.S.Enterprise?Nazacetku
sestemvprasanjemninihceukvarjal.Kopasonarasletehnicnezahteveinsesprostilenovemoznostizaracu-nalnisko vizualizacijo, se je odprlo to vprasanje, saj jeod tega odvisno, kako natancni so detajli na vesoljskiladji. Ko so proucili sorazmerja, se je pokazalo, da jeverjetnavelikostprvihrazlicicokrog289metrov,vnas-lednji seriji je narasla na 370metrov. Nato so postalipozornisenahangarzatransportnecolnickezaprista-nek na planetu. Tu je postalo jasno, da so podcenilisorazmerja in v zacetku so bili ti napram glavni ladjipreveliki. Ko so delali razlicico zadnje serije za diskeBlu-ray,jenjenadolzinanaraslana725metrov.KLINGONSKABIRDOFPREYTo je ladja, ki zmore vec kakor marsikatera ladja
Federacije.Ampaknajboljsajenjena»ubijalska«oblika,ki je najbolj prepoznavna v vsem panteonu vesoljskihladijvrazlicnihTVserijahin ilmih.Edinoprioblikova-njunjenenotranjostisenisokajposebentrudili.Razen,cejetodelklingonskekulture.VserijisoKlingoniprika-zanikotvojaskinarodinvcasihmespominjajonapras-tare Kelte ali mogoce celo na Spartance. Njihov porivsta cast in slava ter tako vedno vidimo samo njihovevojaske ladje. To bi naj bil kontrast proti raziskovalninaravnanostiFederacije.A na vrhu liste je bojna krizarka razreda D7, ki se
pojavizevTOSinjojepodobnokotEnterpriseobliko-valMatt Jefferies. Podobna jemanti in njena oblika jeprepoznavna.Tudidruge,kasnejeprikazaneklingonskeladje,povzemajoosnovnoobliko.Vseladjepoganjajodo-svetlobnistroji inwarpstrojizapreseganjesvetlobnehitrosti. Vedno so dobro oborozene in imajo posebnezarkovnenaprave imenovedisruptors, fotonske torpe-de,antimaterijskaorozjainprikrivnike(cloackingdevi-ce).Notranjost,kotsemzeomenil,jezelospartanskainposnemanotranjostinasihpodmornic.Njihoveoznakevedno pricnejo z IKS, kar pomeni "Imperial KlingonStarship".Za kasnejse oblike klingonskih vesoljskih ladij so
poskrbelipriIndustrialLight&Magic's.Pritemjeopaz-no, da je mnogo podrobnosti Romulanskih. To je bilo
zato, ker so najprej predvideli, da bodo nasprotnikiRomulani.AsosekasnejepreusmerilinaKlingone,vzo-recna»krilih«ujedepa jekljubvsemuostal romulan-ski. Vesoljska ladja Bird of Prey D7 se prvic pojavi vilmuStarTrek:TheSearchforSpock.Kasnejepa sevpetih ilmih.Zaradi varcevanja s sredstvi so istimodel uporabili
karzadveplovili.RazredB'reljemanjsi,zdvanajstclan-sko posadko in dolzine 160m. Vecja ladja je razredaK'Vort,dolga320mins300-clanskoposadko.Vsekakorz vecjimmodelom ni bilo sale. USS Enterprise in USSEnterprise-Dstabiliuniceniv spopadus temklingon-skimmorilskimplovilom.
Terror(1966).Potemsoredni»gostje«vTheAnimatedSeries,TheNextGeneration,DeepSpaceNine,Voyagerin Enterprise ter se v dveh ilmih Star Trek Nemesis(2002)andStarTrek(2009).ScenaristPaulSchneiderjepacpotrebovalprimernenasprotnikeinRomulanisosvojo vlogo vedno odlicno opravili. Idejno pa vlecejonitiizknjigDianeDuane,imenovanihRihannsuserija.RomulanskaWarbirdjerazredaD'deridex-classinje
znanafederacijskiZvezdni loti(Star leet)kotWarbirdtipaB. Je standardna bojna krizarka in je v uporabi vdrugipolovici24.stoletja.JetudimnogovecjaodFede-racijskih galakticnih medzvezdnic. Njena warp hitrostje visja od federacijskih in ni znano koliksno koncnohitrostlahkodoseze.Imadisruptorsketopoveinprikri-vnike.Poizjavahromulanskihpoveljnikovjetudimno-go mocnejsa od klingonskih Ujed. Kot vecina drugih
37
IZOBRAŽEVANJE
njihovihladijjeoblikovnopodobnapticam.Sestavljenajeizspodnjegainzgornjegapolovalainspticjoglavovprezecemstanjuterjeobicajnosvetlozelenebarve.KITOVSKIVALJTa vesoljska ladja se pojavi v ilmu Star Trek: The
VoyageHome(1986),ki jepraviokoljskiprotestprotiunicevanju narave. Zaradi svoje oblike se nikoli nepojavivspiskunaj-vesoljskihladij.Jenamrecvidetikotgigantski zarjaveli kovinski valj. Kdo je njena posadkalahkosamoslutimo.Njenavlogajepravzapravdolgoca-sna. Pocasi pripluje do Zemlje, odpre okroglo velikan-sko lino. Iz nje prodre moder zarek. Usmerjen je naPaci ik. Ko zadene vodo, se zaslisi znacilen »kitovski«jezik.Njegovaenergijajetakomocna,da»trese«atmos-fero.Priklicatiposkusakite,kipasov ilmuzeizumrli.PosadkaladjeEnterpriseodpotujevpreteklost inpre-peljekitevbodocnost,daresijoZemljo.Kosekitiogla-sijo,ladjaugasnezarek,zaprelinoinodpluje.Dolgocas-no,neres?Vendar je zanimiva izjava vodjemodelne delavnice
nibilproblem,ampakkakomudatigigantskovelikost!?Bil bi naj velik in sijoc in naj bi bljuval blescecmodrizarek. Poskusali smo vse mogoce, a se je vedno zdelvelikletolikokotfederacijskevesoljskeladje.Nakoncusmo nasli kos cevi za namakalni sistem s premerom
okrog 75cm. Prebarvali smo ga na crno. Skozi luknjosmo spustilimodro obarvano vodo, ki smo ji kasnejeracunalniskododaliblescecizgled.«Najbolj sopri tejmedzvezdnicivzadregiprodajalci
igracinmodelov.Saj,lekdobikupilnacrnopobarvancilinder z okroglo luknjo na eni strani? Le kaksnavesoljskaladjajeto?BORGCUBEHuh!Topajemedzvezdnicanatretjopotenco.Izgle-
licami je vedno znova osupnil sodelavke in sodelavce.Takrat je privabil pozornost Pentagona. Dva resnamoza v druzbi zjebano resne zenske so ob spremstvudvehmrkihnizjihcastnikovprikorakalivkampus.Vsa-komur, ki jih je hotel ustaviti, so pokazali dovoljpomembnekartice.Koncno sedijo v sobi za sestanke. Mohamed, dva
generala in ena polkovnica strogih potez so sedeli nadvehkoncihvelikeplasticnemize.MohamedjepritisnilnagumbNEMOTITE.Zavsakprimer, cepravstapredvratistalacastnikaokamnjenihfac.Mohamedpremerja uniformiranodruscino.General
napadanavotlinoskrivnosti.Hoteljepostavitivprasa-nje,ajerajemolcal.Temzjebanimtipominledenifracinihotelznicimerolajsatizadeve.Zazdajsene.Zacel je general strogih potez. Izdajal je stroj za
lavko.Tajeledenoprikimala:»Tudi nam se zdi preziveli srecnez silno zanimiv.
Poglejteobraz!«Slika neobritega moza je trepetala v prostoru nad
zaslonom. Mohamed je znova lezerno skomignil zrameni:»Nezdisemiznan.Nisemgavidelvdruzbi sefaali
se ice.Najbrzjebildelzunanjegavarovanja.Veste,sef,«agajegeneralprekinil:»Kajpatukaj?«Mohamed je prepoznal notranjost bifeja. Tam se je
vednoustavljal,kose jevracalvnajetostanovanje.Nihotelstanovativkampusu.Malcejebilprestarza stu-dentsko navihanost. S kazalcem je prekril ustnice inzamomljal:»Tojetaistitip.Nikolinisembilpozorennanj,onpa
nename.Nikolinisvaspregovorila,nikolimeni,«agajeprekinila zenska. Lase je imela spete, gotovo si jih jebarvala. Tanke ustnice s komaj zaznanodekoracijo soizdajalebrezcustven,karieristicnistroj,kihocemoskimprascem dokazati zenske sposobnosti. Vsled kronicnenedojebanosti je najbrz polna frustracij. S taksnimi senidobropecati,sajteznajodobrozbrcatiinobjajciti.»Vemo, da nista ravno pivska prijatelja. Ta gospod,
Mike Hall, se pojavlja v razlicnih kontekstih, ce lahkotakorecem,«in jenamignilapoveljujocemu.Mohamedse je nasmehnil. Kuza je prosil gospodarja, da lahkozalaja v polno luno. Te ledene frace semora bati. Obmisli na polkovnico je podzavestno cutil neki pritajenstrah.Nikolinizaupalambicioznimuniformiranimzen-skamstankimiustnicami.Zenskajemonotononadalje-valanasvojzjebannacin:»Vam je znana ta stavba?« in je s kretnjo priklicala
novposnetek.Mohamedjenejevernozmajevalzglavoinsesrecalspeklenskozmrzaljonjenihmrtvaskihoci.Priblizala je posnetek in izostrila pogled nekam izzaMark Jordan: Votlina skrivnos (naslovnica)
39
DRAŽILNIK
Mohamedovegaravnodusnegaobraza:»To je stavbaneke okultne druscine. V zvezi s tem
kultomsejezadnjihdesetletmarsikajdogajalo.«Mohamed se je s prstom frcnil po krompirjastem
nosu:»Ob Alahu nimam ravno casa za zabavo z okultiz-
mom. To stavbo vidim prvic, a lastniki imajo dragokus.«Polkovnicasejemalcenagnilaprotinjemu:»Taclovek,«injeizostrilaslokegastarejsegagospo-
dapolegmozaizbifeja:»ImemujeArthurGillman,las-tnikkorporacijeGillman,najbibilvodjateokultnedru-scine,imenovaneMarijinredizMagdale.Ponekajtran-sakcijahprekovsegasvetajeta inigospodcastilvase-gasefasskorajmilijonomevrov.Spomocjoevropskih,izraelskih in ruskih prijateljev smo rekonstruirali potdenarja in prakticno vse donacije doktorju Dicksonuimajoporeklopritemgospodu.«Mohamedsejelezernozleknilvnaslonjalo:»Inkajimamjazstemi inancami?Gotovostepreve-
rilitudimojeracunein,«agajepolkovnicatrdopreki-nila:»Vasi racuni so cistejsiodPrerokoveduse.Tukajnismo,«insejespogledalazobemageneralomainzno-vavanjzapicilaledenpogled:»Zaradivasega inancne-gaposlovanja.NaszanimapredvsemdoktorDicksoninmalce tudi doktor Smithova. Vsaka informacija namlahkopomaga.«Mohamedjeskomignilzrameniinravnodusnoodvrnil:
»Oprostite, gospa polkovnica, inancno poslovanjesvojegasefazeloslabopoznam.Mojeuslugerednopla-cuje,drugomenezanima.Zevnaprejvampovem,dasemi ne sanja, s kom in kako se dobiva. V tem institutusemgostinstemnajbrznisemprekrsilnobenegavase-gazakona.Namojikarticijezabelezenaformalnapros-njazagostovanjevtejlepihisi.«Vmesalsejegeneralinskretnjougasnilholoefekt:»Gospod Selimi, tudi ta katedra je v zadnjih petih
letihprejelaskorajsedemmilijonovdolarjevdonacij,kijimlahkosledimodo...,dauganiliste,korporacijeGill-man.Nakljucje? Vas gostitelj, doktor Arlington, je ziv-ljenjsko odvisen od nenavadne darezljivosti gospodaGillmana.Pravzapravsumimo,datakorporacijanacrt-nopodpirarazne,zanacionalnovarnostsporneznans-tveneprojekte.«»Jegreh,ceseznanost inanciraspomocjozasebne-
gasektorja?Tukajjevelikdelnacionalnevarnostiodvi-senoduslugprivatnikov,«injevgeneralazapicilstrogpogled:»JedoktorArlingtonprekrsilkaksenzakon?«Generaljeodkimalinsuhopribil:»Zazdajo tem senimamodokazov,anasodsekza
racunalniskoizvidnistvojezezeloblizurekonstrukcijeinancnih poti donacij Arlingtonovi katedri. Naj navr-zemseenozanimivost,«jenaredilpremorinzajelsapo:»Doktor Arlington je dosegel preoblikovanje revnegainstitutavrazkosnoopremljenokatedroselepopodpi-
manominNeonetomjeprekopetdesetpodjetijinskla-dovizsedemdesetihdrzav,avednogrezapopolnilast-niski nadzor. KorporacijaGillman je hobotnica, ki imasvojelovkevdvestodrzavah.«Mohamedsejenasmehnil:»Jezlocin, ceposlujevvecdrzavahkotUSArmy?Je
zlocin, ker nima sedez v ZDA in na njenem placilnemseznamunisovasise i?«Generaljepotrpezljivopreslisalopazko:»Vdrzavahsvobodnegasvetajekorporacijanameji
zakonitostiinmogocekjecelopreko.«»Oprostite, a mahinacije zvitega poslovneza me ne
zanimajo.Tukajsemzaradirevolucionarnihodkritijnapodrocju izike. Svoj politicni, vojaski in obvescevalnibikovkakec…«Generalgajeprekinil:»Tudinatosepridemo.Odkarsteprislivgostedok-
torjuArlingtonu,zzanimanjemspremljamovasedosez-keinsmo,«se jespogledalzgeneralominpolkovnico:»Tomorampriznati, zelo fascinirani z vasimi dosezki,dokaterihstesedokopalivtakokratkemcasu.«Mohamedjepostalpozoren.Generaljeskomajopaz-
je del vecje slike, ki se je mogoce ne zavedate. Nasaagencija pamora vedno imeti pred ocmi veliko sliko.KorporacijaGillmangledenasvojapodrocjaposlovanjagotovoneisceresitvezavremensketezave.Nemoremosi dovoliti, da bi res pomembni rezultati vasega delapristalivrokahnajboljsegaponudnikanatrgu.Splohpanezdaj,kosovatikanskikolegiodbritanskihprijateljevzeleli nekaj uslug v zvezi z doktorjema Dicksonom inSmithovo.Stevedeli,dastaomenjenadoktorjanekak-sna, kako naj recem?« je zavrtela z ocmi po stropu:»Beguncanabegu.«Mohamedjeskomignilzrameni:»Slisal sem za teroristicne groznje in posledicno
torjemaoblezalipripadnikinekekrscanskesekte.Pre-zivelioborozenipripadnikisektesoposrecanjuzneo-borozenima doktorjema pristali v zaprtem oddelkupsihiatricneustanove.Edinasledsrecanja jenekaj stokeramicnihnabojev,kisooblezalitam,kjerjepomnen-ju pric negibno stala doktor Smithova.Zgodbapriseb-nihpricjeskrajno,kakonajrecem,bizarna.Agledenavase delo, pravzaprav igranje z neznanim podrocjemizike,namjezgodbaprecejjasna.«Mohamedjeodkimal:»Ne vem, kaj berete, a prakticna potrditev ze dve
ni!« in prostor je napolnil neprijetenmolk. General jemirno,vendartrdonadaljeval:»Zaradinacionalnevar-nosti vam nemoremo vec dovoliti, da svoja dognanja
odlocilanasaagencija.Ustanovilismojoravnozname-nom, da se odzivamo na taksne dogodke, kot so vasedelo.«Mohamed je poskusal nekaj reci.General se je spo-
gledalssvojimkolegom,kisejeprvicoglasil:»Gospod Selimi, jaz sem doktor Elija Kowall, pred-
ocenilazagroznjonacionalnivarnosti.Potemjetutiho-tapstvonevarnihsnoviinsekajbisenaslo.Nasiprav-niki so strokovnjaki za pripravljanje in sestavljanjezoprnih obtoznic. Verjemitemi, zlahka vas po potrebinamocimo,dabostedovratuvprasicjihfekalijah.Tistodovoljenjenavasikarticijemanjvrednoodgnilehrus-ke.«Mohamed je sklonil glavo. Tokrat ga je Alah res
namocil. Polkovnica je imela prav. Ima samoakadem-skovabilo,nimapadovoljenjazabivanje,kibigamoralimetikotdrzavljanJordanijeinPalestine.Droben koscek tuje materije se zlahka uvrsti med
»Veliko tega. Neuradno najvecji svetovni leptonskipospesevalnik, bozonski detektor in podobne igracke.Veste,nisteedini,kizelipokukativsirnidrugisvet.«»Prvicslisimzaleptonskipospesevalnik.«DoktorKowallsejeskrivnostnonasmehnil:»Verjamem.Zaradinaravesvojegadelanismozain-
teresiranizaprevecpubliciteteintekmovanje,kdoimavecjega. Mi ne delamo zaradi indeksa citiranosti inpodobnih akademskih iger, temvec zelimo preprecitigroznjo,sepredensetapojavi.«Mohamed se je zakrohotal sprico logike vojaskega
tepravebesedeinsebomoboljerazumeli.«Generaljesuhopribil:»Se nekaj, da ne bo nesporazuma. Vasega kolega
Arlingtonbomoopomnili,danesmeprevecsprasevatiali celo v lastni reziji nadaljevati vasih raziskav. Za toimamodovoljprepricljivihsredstev.Onbo zerazumelsporocilo.«Mohamedjezavrtelzocmiposvetlemstropu:»Rajeminegovoriteosvojihsredstvih.«GeneraldoktorKowallsejenasmehnil:»GospodSelimi,visteposvojesrecenpesjan.«
<>
42
Erikasejezvecer,predenjeslaspat,sprasevala,lekdajbonjenFranciprilomastildomov.Sajseobkoncutednanivelikokratnapil.Ampakzdaj,kojebilvpenzijonusejevseeno malo bolj bala zanj. Razmisljala je, ce se ni kjepijanspotaknil insepotolkel tako,dajeoblezalvmlakikrvi.Nervoznojepogledovalanahisnitelefoninvescasprisluskovala,cebozazvonil.Tuintamjeizzepatrenirkpotegnilaseprenosnegainpreverjala,cejevkljucen,cejenastavljenapravaglasnost,cenibaterijaprazna.Predsta-vljala si je,da jo klicejo s policijeali pa izbolnice, ce jeFranci njenmoz in da je…Mikalo jo je,dabipoklicalasinaTinetaingaprosilanajpreveri,ce…Odmahnilajezglavo,dajeodgnalacrnemisli.Saj jinibiloprav, davpetek pohajkujesprijatelji in
bivsimi sodelavci. A cemu tega ne bi pustila, bi bil vestedencemereningodrnjav.Jepazerajepotrpelaendan,kakor da bi ga sitnega prenasala ves teden. Saj, vsakosoboto popoldan se je nato za vse skupaj vedno skusalodkupiti.Vspalnicijeprizgalaradijskouro-budilkoinposlusala
glasbo le z enim usesom. Razpravljala se je in oblacilapizamoinsevednorazmisljalaotem.>Saj jebiloprejsnji tedenisto,<jepomislila.>Dopol-
tuditokratnebo!Vsajnasilennibil,kosejenapil.Boljjebilpijan,hitreje jezaspal indostikratga jezjutrajnaslasmrcecega na kavcu v dnevni sobi. Plasc pa je uporabilnamestoodeje.Potemgajevesdopoldanzdravila,prav-zapravpredvsemnjegovegamacka.Ko je legla v posteljo, je na vse skupajmislila vedno
jo,nahitronataknilacopate,pograbilajutranjohaljo.Medhojosejeoblacila,odpiralavratainpresenecenoobstalanapragu.Tam,sredidnevnesobe,jestalnjenFranci.Naprvi pogled nekako drugacen. Pijan? Ne! Torej … nero-den?Zmeden?Ja,tobo!Biljevidetiodsoten.Dvignil jepogledknjej.Njunapogledastasesrecala.
Njegovpogled!Biljenasmrtprestrasen!
»Franci!Kaj seti je zgodilo?« jezasepetala.Dvignil jerokoinznjo sel cezplesasto lobanjoinz redkimi lasmiporascen tilnik. Vzdihnil je. Zmedel se je in povesil oci.Boljzasejezamomljal:»Ugrabilisome!«»Kaj?!«Ni verjela svojim usesom. Odkasljal se je in rekel se
li.Menda…sajnipijan!Semujezmesaloalikaj?Strmelaje vanj in gledala njegov obraz. Potem je presenecenospoznala,da je njegovo lice porascenoz nekajdni starobrado.>Kako…jetomogoce?<jepomislila,>Sajse jevceraj
vonj!Disalje…Smrdelje…Sajnivedela,kakobisirazlo-zila.Njegovvonjjebilnekajposebnega,karniokusalasenikoli.»Kdotejeugrabil?«jeodsotnoponovilavprasanje.»Ve…Vesoljci!«jezajecljal.Zaprepadenogajepogledala.>Zagotovo se mu je zmesalo!< je sinilo skozi njene
nakavcvdnevnisobi.Sedlajeobnjegaingapridrzalazaroko.Videla jenjegovodsotenpogledinpotemjecutila,dadrhti.Pobozalagajeporoki.»Franci …,« je zacela. Nestrpno je izmaknil roko in
rekel:»Neverjamesmi!«»Franci…,« jeponovila.Odmahnil jez rokoprednje-
stirimidnevisomeugrabiliinmepeljali…«Polozilamujeprstnaustainpresenecenozrlavnjegoveoci.Iskalajenorost v njih. Ampak, bile so jasne in ciste in se vednoprestrasene.Pocasijerekla:»CebinajinTinegovorilkajtakega,bimu severjela.
Sajves,dajenornaznanstvenofantastikoinkarnaprejbere tiste knjige in gleda vesoljske ilme.Ampak… ti?«Francijezmignilzrameni.Hoteljenekajreci,ajeobmol-knil.»Pijansi,«jeresnougotovilainpokimala.Sebejepos-
kusala prepricati,da njenFrancininor,ampak le pijan,hudopijan!»Nisempijan!« jeugovarjal. »Vpetek zvecer semres
bil.Potem…ko sem sel…domov.Potem…some tisti
KRATKA ZF ZGODBA
DANESNITOREKAndrejIvanuša
43
mozicki z izbuljenimi crnimi, ribjimi ocmi ugrabili. Stiridni somemrcvarili.Stiridni!Cekajvem,someseciralikakor zabo in potem sestavili … Ja, ja! Sestavili so mekakorlegorobotanazaj!«Molcegajeposlusalainsezacelanihatinaprejinnazaj.>Zmesalosemuje!<jetreznorazmisljala,kojegovoril.
obrniliodznotrajnavzven,merazstaviliinspetsestavili,kakordasemlego igurica.«Zdaj,kojegovoril,semujeprisebnost vedno bolj vracala. A tudi spomini, ki jih jetlacilvpodzavest.Erikasejeodmaknilaodnjega.Molcegajeposlusala.»Vpetekzvecersomeodpeljaliz letecimkroznikom.
Pfft-jerekloinnekaksenzarekmejepotegniltjagor,knjim…«»Vceraj jebilpetek,« je reklainseznovapresedlaza
sirinodlanistranodnjega.Podatekgajezmedel:»Kajnidanestorek?«»Ne,danesjesobota!«»Sobota?« je zategnil. »Ne more biti!« Sunkovito je
segelzapas.Tamjeimeltorbicozmobilnikom.Vzelgajeiznje,ga prizgal in sezazrlv ekrancek.Zmagoslavno jedvignilpogledinekrancekmobilnikaobrnilknjej.Gledalajeinvednosirseodpiralaoci.Ekrancekjebrez
sijeopeklaprste.Spomnilase jebesedradijskeganapo-vedovalca,kijihjeslisalazvecer,predenjezaspala.Vsejebilopreveczanjo.»Vceraj je bil petek in danes je sobota,« je ponovila
odsotno.»Vceraj si selven…«Nekaj casajo jegledal innatospustilpoglednaekrancekmobilnika.»Nevem,kakoje tomogoce!« jetihorekel.Bolj sebi,
kakor njej. »Prekleto! Bil sem tam. Res sem bil … stiridni!«»Franci,cetitakopravis,jezeres!«jepomirljivorekla.
cin v hrbtu in v kolenih. Kar ni storil ze od upokojitvesem.Pocutilsejeprerojenega.Pravzaresganikjerninicbolelo.Tudividinsluh…Ociscenastabila,izostrena.Pre-plavilgajevalneizrekljivesrece,kojedojel,kajsejezgo-dilo.Jedlastazajtrk.Erikajepocasigrizlakruhnamazanz
meljski in jo obrnili od znotraj navzven. Razmisljala je,kakobibilo, cebitudinjosestavilikot legorobotain…obnovili.
ALIEN CREATURE Rapha Guterres, Brazilija.
44
ODPIRAČIZAKONZERVETineKoletnik
NOVOPEČENI
Zaloputnem vrata in se zadnjic pogledam vodjooddelkaYaanesaNouuvaka.Cistosemujezmesalo.Oddvajsetihzaposlenih ljudinaoddelkudelamo…delajosamosetrije.Prekletiodpiracizakonzerve!Nisans,dalahkonadomestijocloveskoroko.Nisans.Domaseusedemnafotelj,kisepodmojotezoravno
javatiprograme.»Odstotek nezaposlenih med ljudmi najvecji do
sedaj…,« in pa: »Lani glavnadelovna sila ljudje, letospopolnaprevladamehaniziranihdelavcev,« ter tipicnatracarska gibanja: »Bo Homo Mechanicus v industrijipopolnomaizpodrinilHomoSapiensaSapiensa?«Klik.PobliskavamprotiugasnjenemuTV-ju,kordaje
takostehnikekrivzavsevecjobrezposelnostvFedera-ciji.Alipac?V sebi zacutim toliko negativne energije, da se
moramzamotiti, zatovstanem inpoklicemDvigalo, seeno cudomoderne tehnologije. Vstopim, vtipkam imetrgovskegacentrainsepredamrazmisljanju.Mordamibo ogledovanje stvari, ki si jih ne morem privosciti,odvrnilomisli o vedno vecji uporabi robotov v nasemzivljenju.»Nasem zivljenju. So se vedno roboti le del nasega
kupoli,polniblescanjareklamnihnapisovraznihizdel-kovinnjihovihproizvajalcev.Vglavisemizacneodvi-jatioglasnivihar.»Izboljsajte svoje glasbeno dozivetje z Glasbotro-
loVamomogocapopolninadzornadsanjami!Neleto,ce dokupiteUcenjalo, lahko v spanju, brez kakrsnega-kolinapora,prestudiratekaterokolivrstogradiva!Sku-pajzUcenjalom25%ceneje!Nelezabavno,tudipouc-no-Sanjalo.«Potrebujemnekaj trenutkov,daseotresemvsiljivih
mazila proti radiaciji? Zaboj stan…«Besno odkimam,pokrijemsiusesainpospesimkorak.'Kaksen idiot pa sem, mislec, da se bom sprostil
tukaj,medvsemtruscemkovineinoglasevanja?!Priselsemnaravnostzdezjapodkap.'Zaradi toka teh misli ne gledam predse in trcim v
mehanskegavarnostnika.Hitrosezacnemopravicevati,zavedajocsehitrostiodzivamodrih'moz'postave:»Oprostite, nisem nalas…« Se poskusam opraviciti,
vendarzaman:»Napadalec, napadalec!« me prekine kovinski glas.
Pasmotam.Pokvarjenopekacsopostavilizavarnost-nika.Vsekundi semna tleh,nasebizacutim tezo trehljudi, priklenjen sem k mrzlemu kovinskemu podutrgovskegacentra.Prekletiodpiracizakonzerve! Na sreco je bil na vrhu varnostnega oddelka se
'vsesamozaradisamooklicanegaviskaclovesketehno-logije,humanoidnegarobota.Seenataksnasituacija,pabomdobil zivcnizlom.Vcerajse jezmesalostricuToi-naatu, ko so ga v skladiscu zamenjali z neko cenenovariantorobotasCeskoslovaske.Inkotpravijo,zgodo-vinaseponavlja.'Nenadomaseustavim, lucipaugasnejo.»Tihudic!«
Zacnemudrihatipostenaht.i.prevoznegasredstvapri-hodnosti.Tolikokreditov,kotjihdamzaDvigalo,pasevedno prihaja do napak. Nad seboj v stropu zaslisim,glejgazlomka,popacenrobotskiglas:»Gospod,opravicujemosezanevsecnosti, vendar je
vcentraliprislodonapake,ki jobomoodpravilivnaj-krajsemmoznem casu.Hvala za vaso…,« a nisemvecposlusal.Kajnisemprejgovorilonekem zivcnemzlo-mu?No,recimo,dasemijenekajpremaknilo.Znajdemsepredkolosalnozgradbo,kjersemsepred
nekaj urami delal. Odlocen sembil poiskatiNouuvakain mu povedati svoje. On bo svoje, ljudi namrec, zivabitja, gospodarje narave, osvajalce vesolja, menjal zate...zatedelavce,kotnaCeskoslovaskemklicejorobo-te.PrirecepcijisepredstavimkotklientYaanesainsto-pimnatekocitrak.IzskocimpredvratioddelkaKZSinvstopim.Skupnasobanajepolnapiskovinkovinskegasepeta,karsedodatnopodzgemojmotivzaobisksvo-jeganekdanjeganadrejenega. VstopimvpisarnoYaanesaNouuvaka.Zagledam
njegovosilhueto,vsipoprejsnjidogodki so sedodatenbencinnamojoognjevitojezo:»Gospod,zahtevamsvojosluzbonazaj!«inhitrosar-
kasticnododam:»Zvsemspostovanjem, seveda. Janez
45
NOVOPEČENI
(karoznacujepovprecneza,predstoletjijebilotonam-rec najbolj pogosto clovesko ime), kot smo ga za hrb-tomklicali,presenecenvstane,vendarsemunaustni-cahhitroizrisenasmeh.»HAHAHAHA!« se zacne glasno smejati, jaz pa ga
gledam kot nek … kot nek robot. Prazno in nekolikobrezupno.Tolikoosvojempodvigu ino tem,kakomubompovedalsvoje.Reva!Nouuvakpanikakornemoreustavitisvojegagrom-
kega smeha, vse dokler se mu ne zaleti. Pocakam senekajtrenutkov,vsedopomiritveYaanesovegakaslja:»Kaksenodzivpasipricakoval?«Ostanemtiho,onnadaljuje:»Pa saj nisi pricakoval, da ti bom kar takole vrnil
sluzbo?Dabosprivihralvmojopisarno,vesrazjarjenvsvojiodlocenostidosecisvoje?Naivenpasi.Dandanesjetrebavarcevati,robotipanepotrebujejonekreditov,nekosila,nepocitnic.Robotinerojevajo,robotinezbo-lijo.Vsakedvatednamuzamenjastistovodikovobate-rijo, pa je to to. Daj, ne sramoti se, obrni se in odididomov.«Zzlobnimnasmeskomdoda:»Jutri jenovdan,kajpaves,mordasenajdekaksen
delodajalec, ki se vedno zagovarja clovesko delovnosilo.«Tihostojiminpremisljujemopovedanem.Nouuvak
je glede tega videti popolnoma miren. Kot da on niporaba kreditov, hrane in pocitniske kabine na Satur-novihprstanih.Podolgemmolkugaiskrenopogledamvociinkonc-
nospregovorim:»Koliko casa pa timislis, dabos se zdrzal?Par dni,
mordateden,mesec?«Nouuvakpalebrezskrbnoodvrne:»Fant,zaposlenihrangaP-7neodpuscajo.Roboti se
niso na taki ravni, da bi lahko nadomestili clovekamojihsposobnosti.Insevsajpardesetletnebodo,pra-vimojprijatelj,ki sodeluje privecjihprojektihRobot-skedruzbe.Indotakratsenameravamuzivati.«Zbudimse.Koncnosemseponekajletihdobronas-
pal. Nic vec vstajanja v zgodnjih urah. Samovoljno senasmehnen.Natobiselahkonavadil.Pocasi vstanem in stopim v kabino za oblacenje.
Odlocimseza sportnistil inpritisnemgumb.Klik.Nic.'Ah ja, moderna tehnologija,' sarkasticno pomislim.Zaprem oci in zacnem noro pritiskati po gumbu. Klikklikklik.Nekasilamipriklenerokektelesuinpoodprtjuoci
sezavem,dasemvprisilnemjopicu.Izvenkabinezasli-sim piske in kovinski odmev. 'Saj sanjam,' si mislim.Nenadomasevratakabinegroboodprejoinzadnje,karvidim, so mehanske pojave cloveske velikosti v belih
ski sepet. »Da, zacnimo z nadgrajevanjem delavcev,«pravidrugi.Nekdozmagovitoizrece:»NovageneracijaHomoMechanicus.«Zgrozonaobrazuodpremoci.Nemorempremikati
trupaodvratunavzdol.Zavemsesvojepodlage, lezimnanecemhladneminkovinskem.Ozremseokolisebeinnamizilevovidim…stricaToinaata.Ozremsesenadesno.PresenecenosezdrznemobpogledunaYaanesaNouuvaka, vendar se mi na ustnicah hitro izrise nas-meh.»HAHAHAHA!«
46
PREGLED LETNIKA 4 / LETO 2011 Številke od 18 do 21
PREGLED LETNIKA 4 / LETO 2011 Številke od 18 do 21
VITEZIINČAROVNIKIwww.vitezicarovniki.com
JAŠUBEGENJEREDNOVICEIZDRUGOTNOSTI
www.drugotnost.si
DRUŠTVOZVEZDNIPRAHwww.zvezdni-prah.si
DRUŠTVOPRIZMAwww.prizma.si
TOLKIENOVODRUŠTVOGIL-GALADwww.drustvogil-galad.si
FUTURUMwww.futurum.si
VODNIKPOZFvodnik-zf.info
MARAR.SIRAKOwww.marasirako.info
MARTINVAVPOTIČmartinvavpotic.wordpress.com
BOJANEKSELENSKIwww.pisatelj.net
ANDREJIVANUŠAwww.andros.si
MIHAREMECwww.miha.remec.si
MIHAMAZZINImihamazzini.com
MIKIMUSTERwww.muster.si
IVANSIVECwww.ivan.sivec.net
VIDLEGRADIČwww.vtine.org/nr.html
SLOVENSKAWIKIPEDIJAsl.wikipedia.org/wiki/
Slovenska_znanstvena_fantastika
ZADNJA STRAN
RAZPISZADREJČKOVENAGRADEPomnogihletihbreznagradvslovenskemprostoruDrustvoustvarjalcevspekulativ-nihumetnostiZVEZDNIPRAHizMariborarazpisujenagradenapodrocjuspekulativ-nihumetnosti,imenovaneDrejcek.ToimetemeljinazgodbiDrejcekintrijeMarsovc-ki,kijojenapisalVidPecjak.Za nagrado je lahko nominiran avtor/
javno objavljeni do 31.12.2011 na podrocju spekulativnih umetnosti.Nominacije sezakljucijodo15.oktobra2012.Triclanskakomisija,ki josestavljata dva clana drustva ZVEZDNI PRAH in en zunanji clan, bo napodlaginominacijobjaviladobitnikenagradinnagradebodopodeljenenakonvenciji1stSI.CON,kibovCeljuvcasuod2.11.do4.11.2012.Vasglas jeorientacijazaodlocitevkomisije.Nominacijskipostopek je
namenjenprepoznavanjuinspoznavanjuzdoslejrazbitoinneorganizira-nodomacosceno.Komisijaselahkoodloci,danagradevkateriodkatego-rijsplohnepodeli,negledenaprispeleglasove.Zakratkozgodboobleto-snjiprvinominacijivelja,damorabitivcelotiobjavljenavmagazinualifanzinu z ISSN stevilko ali na spletnem mestu, namenjenem tovrstnimobjavaminvpostevpridejotudizgodbe,kisobileobjavljenedo26.aprila2012(Eurocon2012Zagreb).Zanoveloinromanvelja,damoratabitivknjiznioblikiobjavljeninajkasnejedo31.12.2011negledenadejanskoleto izdaje (starejse izdaje), a ne vec kakor pet let nazaj. Za najboljsegaavtorjuvelja,dajemoralvzadnjih10letihizdativsajtrisamostojnaknjiz-nadela.Tocnapravilazanominacijesoobjavljenanaprejomenjeni internetni