UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Damjan Pungaršek VRSTE IN UPORABA GEODETSKIH PODLAG PRI IZGRADNJI PROMETNIC Diplomsko delo Maribor, september 2016
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO
Damjan Pungaršek
VRSTE IN UPORABA GEODETSKIH PODLAG PRI IZGRADNJI PROMETNIC
Diplomsko delo
Maribor, september 2016
Smetanova ul ica 17 2000 Maribor, Sloveni ja
Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa
VRSTE IN UPORABA GEODETSKIH PODLAG PRI IZGRADNJI PROMETNIC
Študent: Damjan PUNGARŠEK
Študijski program: visokošolski, Promet
Smer/ Modul: Cestni promet
Mentor: izr. prof. dr. Boštjan Kovačič, univ. dipl. inž. geod.
Somentor: dr. Rok Kamnik, univ. dipl. ing. geod.
Maribor, september 2016
I
II
ZAHVALA
Za mentorstvo, strokovno pomoč in nasvete pri
nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem
mentorju dr. Boštjanu Kovačiču in somentorju dr.
Roku Kamniku. Prav tako se zahvaljujem podjetju
Geotada s.p., katero mi je priskrbelo dodatno
dokumentacijo za pripravo diplomskega dela.
Posebna zahvala gre staršema, ki sta mi omogočila
študij.
III
VRSTE IN UPORABA GEODETSKIH PODLAG PRI IZGRADNJI PROMETNIC
Ključne besede: geodetske podlage, izgradnja prometnic, geodetski načrt
UDK: 528.4:625.7(043.2)
Povzetek
Diplomska naloga opisuje geodetske podlage, ki se uporabljajo pri izgradnji prometnic in kako
pomembna je vloga geodeta od začetka do zaključka projekta.
Prikazali smo kako pomembna je kvaliteta geodetskih podlag pri celotnem projektu izgradnje
prometnic od idejne zasnove do zaključka projekta. Na začetku diplomske naloge smo opisali osnove
kartografije z njenimi začetki in prikazali tematske karte s katerimi se srečujemo. Pri celotnem
projektu izgradnje prometnic se more upoštevati Pravilnik o geodetskem načrtu, Pravilnik o
projektiranju cest in Pravilnik o gozdnih prometnicah, če projektiramo gozdno pot. Prikazane so prav
tako vrste geodetskih podlag katere služijo kot temelj pri vseh geodetskih fazah za projektiranje in
izgradnjo prometnic. Opisali smo geodetske faze in vlogo geodeta pri projektiranju in izgradnji
objekta. Sem spadajo geodetska dela pred izgradnjo, med izgradnjo in po izgradnj i objekta. Pred
posegom v prostor pridobimo v zbirnem katastru gospodarsk e javne infrastrukture podatke o
infrastrukturi, ki se nahaja na določeni lokaciji, saj lahko le tako preprečimo morebitne poškodbe
infrastrukture na terenu. Poleg podatkov zbranih v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture
so nam poleg terenskih meritev v pomoč tudi podatki v digitalni obliki, ki se nahajajo v geografskem
informacijskem sistemu. V zadnjem delu smo predstavili geodetske podlage na praktičnem primeru
krožišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico v Mariboru.
IV
TYPES AND USAGE OF GEODETIC MAPS IN ROAD CONSTRUCTION
Key words: geodetic bases, construction of roads, geodetic plan
UDK: 528.4:625.7(043.2)
Abstract
The thesis shows the geodetic bases used in the construction of roads and the important role of
surveyors from the beginning to the completion of the project.
We have showed how important is the quality of the geodetic bases in the whole project of building
roads from concept to the project completion. At the beginning of the thesis, we describe the basics of
cartography with its entry and display thematic maps are facing. In the project of building roads is not
taken into consideration Rules on Land Survey Plan Privacy Policy projetiranju roads and forest
roads when projecting forest path. There are also shown the types of geodetic bases which serve as
the foundation for all surveying and mapping phases of the design and construction of roads. We
described the surveying phase and the role of surveyors in the design and construction of the facility.
This includes surveying work before the construction, during construction and after construction of
the building. Before working space gain in the consolidated cadastre of public infrastructure data on
the infrastructure, which is located at a given location is the only way to prevent damage to th e
infrastructure on the ground. In addition to data collected in the consolidated cadastre of public of
infrastructure to us in addition to the field measurements also help data in digital form, which is
located in a geographic information system. In the last section we present the geodetic bases on a
practical example of the roundabout between Streliška cesta and Ljubljanska ulica inMaribor.
V
VSEBINA
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
1.1 PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE .............................................................................. 1
1.2 CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA............................................................................... 1
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ...................................................................................... 1
1.4 PREDVIDENE METODE.................................................................................................. 2
1.5 STRUKTURA NALOGE................................................................................................... 2
2 KARTOGRAFIJA ........................................................................................................... 3
2.1 ZGODOVINA ................................................................................................................ 3
2.2 GEOLOŠKA KARTA ...................................................................................................... 4
2.2.1 Vrste geoloških kart................................................................................................ 5
2.3 HIDROLOŠKA KARTA ................................................................................................... 5
2.3.1 Vrste hidroloških kart............................................................................................. 6
2.4 GEOMORFOLOŠKA KARTA ........................................................................................... 6
2.4.1 Vsebina geomorfologije.......................................................................................... 7
2.4.2 Delitev geomorfologije ........................................................................................... 8
3 ZAKONSKI PREDPISI ZA PROJEKTIRANJE PROMETNIC ............................... 9
3.1 PRAVILNIK O GEODETSKEM NAČRTU (URADNI LIST RS, ŠT. 40/2004) ......................... 9
3.2 PRAVILNIK O PROJEKTIRANJU CEST (URADNI LIST RS, ŠT. 91/2005) ......................... 11
3.3 PRAVILNIK O GOZDNIH PROMETNICAH ...................................................................... 13
4 GEODETSKE PODLAGE ............................................................................................ 16
4.1 PREGLEDNA KARTA 1:250.000 (PK250) ................................................................... 16
4.2 TOPOGRAFSKA KARTA 1:50.000 (TK50) ................................................................... 17
4.3 DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA 1:25.000 (DTK25)................................................ 18
4.4 BARVNI LETALSKI POSNETKI (DOF050).................................................................... 18
4.5 SENČEN IN BARVAN PRIKAZ TERENA NA OSNOVI DIGITALNEGA MODELA VIŠIN
(DMV25) .............................................................................................................................. 20
4.6 TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAČRTI (TTN5/10)............................................................. 21
4.7 ZEMLJIŠKI KATASTER ................................................................................................ 22
5 GEODETSKE FAZE ZA PROJEKTIRANJE IN IZGRADNJO PROMETNIC ... 23
5.1 GEODETSKA DELA PRED IZGRADNJO OBJEKTA........................................................... 23
5.1.1 Geodetski načrt .................................................................................................... 24
5.1.2 Vrste geodetskih načrtov ...................................................................................... 24
5.1.3 Vsebina geodetskega načrta ................................................................................. 24
VI
5.1.4 Izdelava geodetskega načrta ................................................................................ 25
5.2 GEODETSKA DELA MED GRADNJO OBJEKTA............................................................... 25
5.2.1 Zakoličenje objekta .............................................................................................. 26
5.3 GEODETSKA DELA PO IZGRADNJI OBJEKTA ................................................................ 27
5.3.1 Izdelava geodetskega načrta novega stanja zemljišča za potrebe PID ............... 28
6 ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE [20] ........ 29
6.1 ELEKTROENERGETSKA INFRASTRUKTURA ................................................................. 30
6.1.1 Zemeljski plin ....................................................................................................... 30
6.1.2 Toplotna energija ................................................................................................. 30
6.2 KOMUNALNA INFRASTRUKTURA ............................................................................... 31
6.2.1 Vodovod................................................................................................................ 31
6.2.2 Kanalizacija ......................................................................................................... 31
6.2.3 Ravnanje z odpadki .............................................................................................. 31
6.3 ELEKTRONSKA KOMUNIKACIJA ................................................................................. 32
6.4 VODNA INFRASTRUKTURA......................................................................................... 32
6.5 NAFTA IN NAFTNI DERIVATI ...................................................................................... 32
7 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM (GIS) ............................................... 33
8 GEODETSKI MERSKI PRIPOMOČKI..................................................................... 35
9 PRIKAZ GEODETSKIH PODLAG NA PRAKTIČNEM PRIMERU .................... 39
9.1 IDEJNA ZASNOVA PROJEKTA ...................................................................................... 40
9.2 IDEJNI PROJEKT ......................................................................................................... 40
9.3 GEODETSKI NAČRT .................................................................................................... 41
9.4 TABELARIČNI PRIKAZ PROMETNE SIGNALIZACIJE ...................................................... 42
9.5 GEODETSKI POSNETKI ............................................................................................... 43
9.5.1 Prečni profil ......................................................................................................... 43
9.5.2 Vzdolžni profil ...................................................................................................... 44
9.5.3 Projekt za pridobitev gradbenega projekta (PGD).............................................. 44
9.5.4 Geodetske zakoličbe ............................................................................................. 45
9.5.5 Situacija obstoječega stanja................................................................................. 46
9.6 PROJEKT IZVEDENIH DEL ........................................................................................... 46
9.7 KONČNA PODOBA KROŽIŠČA ..................................................................................... 47
10 SKLEP ............................................................................................................................. 48
11 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 49
11.1 DRUGA PROUČEVANA LITERATURA IN INTERNETNI VIRI ............................................ 50
11.2 VIRI SLIK ................................................................................................................... 51
VII
11.3 VIRI TABEL ................................................................................................................ 52
12 PRILOGE ....................................................................................................................... 53
12.1 SEZNAM SLIK............................................................................................................. 53
12.2 SEZNAM TABEL ......................................................................................................... 54
12.3 NASLOV ŠTUDENTA ................................................................................................... 55
12.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................... 55
VIII
UPORABLJENE KRATICE
GJI - Gospodarska javna infrastruktura
DOF - Digitalni ortofoto
PID - Projekt izvedenih del
ZKGJI - Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture
GIS - Geografski informacijski sistem
PK - Pregledna karta
DPK - Državna pregledna karta
TK - Topografska karta
DTK - Državna topografska karta
DMV - Digitalni model višin
TTN - Temeljni topografski načrti
GNSS - Globalni navigacijski satelitski sistem
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 1
1 UVOD
1.1 Problem in predmet raziskave
Pri izgradnji prometnic so potrebne naslednje faze: iskanje primerne lokacije, umeščanje
objekta v prostor, projektiranje, prenos projekta v naravo in na koncu poseg, ob
upoštevanju različnih prostorskih omejitev. Osnova vsem fazam so geodetske podlage. Od
kvalitete geodetskih podlag pa je močno odvisen končni rezultat izvedbe izgradnje
prometnic. Geodetske podlage smo prikazali na praktičnem primeru izgradnje krožišča
med Streliško cesto in Ljubljansko ulico v Mariboru.
1.2 Cilji in teze diplomskega dela
V diplomski nalogi bomo opisali vrste, vlogo in uporabo geodetskih podlag pri spremembi
križišča v krožišče. Za to je potrebno izvesti meritve, katere opravijo geodetska podjetja.
Pri tem uporabljajo različno opremo za terenski zajem podatkov in obdelavo ostalih
digitalnih podatkov, ki predstavljajo temelj kvalitetnih geodetskih podlag.
1.3 Predpostavke in omejitve
Omejitve diplomskega dela so bile pri pridobivanju podatkov podjetja Geotada s.p. za
praktični primer, ki smo ga predstavili v zadnjem poglavju diplomskega dela. Za končni
rezultat so potrebne kvalitetne geodetske podlage in terenski posnetki, s čim manjšim
odstopanjem. V drugem delu smo zato predstavili zgled vzdolžnega in prečnega profila
prometnic, zakoličba, gradbena situacija, oblika in končni zgled geodetskega načrta na
praktičnem primeru.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 2
1.4 Predvidene metode
Predvidene so naslednje znanstvene metode:
- analitična metoda (metoda, s katero se celoto razdelimo na posamezne dele),
- metoda opisovanja (opis stanja na nekem področju),
- metoda deskripcije (metoda opisovanja posameznih pojmov).
1.5 Struktura naloge
V prvem poglavju Uvod smo predstavili problem in predmet raziskave, cilje in teze
diplomskega dela, predpostavke in omejitve ter uporabljene predvidene metode za izdelavo
diplomskega dela.
V drugem poglavju smo opisali začetke kartografije in s čim se kartografija ukvarja.
Predstavili smo še geološko, hidrološko in geomorfološko karto.
V tretjem poglavju Zakonski predpisi o projektiranju prometnic smo opisali Pravilnik o
geodetskem načrtu, Pravilnik o projektiranju cest in Pravilnik o gozdnih prometnicah.
V četrtem poglavju Geodetske podlage smo predstavili vrste in uporabo geodetskih
podlag.
V petem poglavju Geodetske faze za izgradnjo prometnic smo opisali geodetska dela
pred izgradnjo, med in po izgradnji objekta.
V šestem poglavju Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture smo opisali
objekte, s katerimi se srečujemo pri izgradnji prometnic.
V sedmem poglavju Geografski informacijski sistem smo opisali geografski
informacijski sistem, njegovo vsebino in uporabnost.
V osmem poglavju Geodetski merski pripomočki smo prikazali instrumente, katere
uporabimo za meritve na terenu.
V devetem poglavju Prikaz geodetskih podlag na praktičnem primeru smo prikazali
uporabo geodetskih podlag uporabljajo na praktičnem primeru.
V desetem poglavju Sklep smo opisali zaključek in ugotovitve diplomskega dela.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 3
2 KARTOGRAFIJA
Kartografija je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom
konstruiranja, sestavljanja, risanja in izdelovanja različnih zemljevidov. Z izdelovanjem se
ukvarjajo kartografi. Namen kartografije ni samo tehnična izdelava in reprodukcija kart,
temveč tudi raziskovanje in preučevanje prikazovanja površja ter pojavov o zemeljskem
površju ali površju drugih nebesnih teles (tj. planetov in satelitov na kartah). Pri
kartografiji so poleg zunanjega videza izdelka pomembni še osnovni matematični zakoni o
prenosu zemeljskega površja na ravno ploskev in metode prikazovanja. [1]
Dejavnosti, s katerimi se ukvarja kartografija so:
- teorija kartografskih projekcij, katera proučuje različne načine prenašanja mreže
poldnevnikov z zemeljskega elipsoida na ravnino,
- sestava in proučevanje metod sestavljanja originalov zemljevidov,
- oblika, obdelava in priprava zemljevidov za izdajo,
- proučevanje problemov grafične obdelave originalov zemljevidov,
- izdaja zemljevidov in tematskih kart.
Poznamo tri vrste tematskih kart, in sicer hidrološko karto, geološko karto ter
geomorfološko karto. Podrobnejši opis vseh treh kart sledi v nadaljevanju.
2.1 Zgodovina
Človek se je zgodaj začel zanimati za Zemljo oziroma ozemlje in način, kako prikazati to
ozemlje na neki podlagi. Svet je bil v zgodovini še zelo nepovezan in informacije so se
težko prenašale. Ljudje so si različno predstavljali in risali ozemlje s preprostimi
upodobitvami. Šele v Antiki so nastala številna dela podobna zemljevidom oziroma osnove
kasnejšemu razvoju kartografije. [2]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 4
2.2 Geološka karta
Prva vrsta tematskih kart, ki sem jo že omenil, je geološka karta prikazuje geološko
zgradbo terena, starost kamnin, njihovo sestavo in razmerja, pa tudi druge pomembne
geološke pojave na področju. Da ugotovimo geološko zgradbo, moramo začeti pri
geološkem kartiranju, kateri predstavlja reševanje regionalnih problemov starosti, sestave,
tektonike itd. Kartiramo lahko na dva načina, in sicer neposredno na samem terenu ali pa s
pomočjo letalskih in satelitskih posnetkov terena.
Na spodnji sliki 2.1 je prikazana geološka karta Slovenije, v naslednjem podpoglavju 2.2.1
pa sta opisana dva osnovna kriterija delitve geoloških kart..
Slika 2.1: Geološka karta Slovenije [3]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 5
2.2.1 Vrste geoloških kart
Geološke karte delimo po dveh osnovnih kriterijih, in sicer po vsebini in merilu.
Po vsebini ločimo dve vrsti geoloških kart, in sicer Splošne geološke karte (vsebujejo
podatke o starosti in sestavi geoloških tvorb) in Specialne geološke karte (prikazujejo teren
za potrebe enega geološkega področja). V specialne geološke karte štejemo vse tiste karte,
ki nam prikažejo določeno vsebino, kot npr. strukturno-geološke karte, paleografske karte,
rudarsko-geološke ter inženirsko-geološke karte [4].
Po merilu delimo geološke karte na karte majhnega merila (1:100 000 in manj), karte
srednjega merila (večje od 1:100 000 do 1:10 000) in karte velikega merila (1:10000 do
1:100). [5]
2.3 Hidrološka karta
Druga tematska karta je hidrološka karta, ki prikazuje glavne informacije o površinskih in
podzemnih vodah ter razporeditev voda po zemeljski površini. Karta opisuje režime
zemeljskih voda. Primer hidrološke karte je prikazan na spodnji sliki 2.2.
Osnovne hidrološke karte prikazujejo odtoke, ki so lahko minimalni, povprečni ali
maksimalni. Na podlagi hidrološke karte lahko ocenimo količino vodne zaloge na
posameznih območjih, motnost voda rek ter mineralizacijo in kemijsko sestavo voda.
Količino zaloge vode na območju lahko najbolje ocenimo iz kart, na katerih je prikazana
razporeditev povprečnih odtokov skozi celo leto. Zraven tega pa lahko hidrološke karte
prikazujejo tudi izsuševanje, zmrzovanje in poplavljanje rek, jezer itd. [7]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 6
Slika 2.2 Hidrološka karta Slovenije [6]
2.3.1 Vrste hidroloških kart
Na splošno hidrološke karte vsebujejo:
- karte omrežij rek ter njihovo gostoto in pripadajoča jezera,
- karte izvirov in izlivov,
- režime ledenikov.
2.4 Geomorfološka karta
Spodnja slika 2.3 prikazuje geomorfološko karto Slovenije.
Geomorfologija je veda o Zemlji, ki preučuje relief zemeljskega površja skozi čas na
kopnem in na morskem dnu. Zanimajo jo reliefne oblike, njihova razširjenost ter vzroki in
procesi nastanka. Cilj geomorfologije je zraven proučevanja reliefa tudi, da raziskuje relief
kot eno od komponent vsake pokrajine, vendar v tesni soodvisnosti in medsebojni
pogojenosti z drugimi komponentami okolja. Povezana je s fiziko, matematiko, statistiko,
kemijo, geofiziko, arheologijo, geodezijo ter drugimi vedami.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 7
Slika 2.3 Primer geomorfološke karte [8]
2.4.1 Vsebina geomorfologije
Vsebina geomorfologije velik poudarek pripisuje endogenim in eksogenim procesom, saj ti
procesi oblikujejo površje. Na podlagi endogenih sil pri dvigu pokrajine pride do
tektonskih dviganj (orogeneza). Višina pokrajine se zaradi erozije in usedanja oziroma
ugrezanja zmanjšuje. Geomorfološke študije preučujejo te procese in vpliv podnebnih,
ekoloških in človeških dejavnikov nanje. Uporabna vrednost geomorfologije se izraža v
predvidevanju plazov in ukrepanju, nadzoru vodnih tokov in sanacij in varovanju obalnih
predelov. [9]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 8
2.4.2 Delitev geomorfologije
Zaradi širokega spektra predmeta preučevanja v geomorfologiji jo razdelimo na več smeri
in panog, in sicer:
- strukturno geomorfologijo (preučuje odnos med geološkimi strukturami in
površinskimi oblikami),
- dinamično geomorfologijo (razlaga oblikovalne procese),
- klimatsko geomorfologijo (ukvarja se z odvisnostjo teh procesov od podnebja),
- inženirsko geomorfologijo (rešuje konkretne primere, ki se ukvarjajo z oblikovanjem
površja),
- regionalno geomorfologijo (preučuje pokrajino tvorno vlogo površinskih oblik in
razporejenost po svetu). [9]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 9
3 ZAKONSKI PREDPISI ZA PROJEKTIRANJE PROMETNIC
3.1 Pravilnik o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/2004)
Pravilnik o geodetskem načrtu (v veljavi od 20.4.2004) določa vsebino, izdelavo in
uporabo geodetskega načrta, podrobnejšo vsebino geodetskega načrta za pripravo
projektne dokumentacije za graditev objekta, geodetskega načrta novega stanja zemljišča
in geodetskega načrta za pripravo občinskega in državnega lokacijskega načrta.
V 2. členu Pravilnika o geodetskem načrtu je določena vsebina geodetskega načrta, katera
mora vsebovati podatke o:
- reliefu,
- vodah,
- rastlinstvu,
- stavbah,
- gradbenih inženirskih objektih,
- rabi zemljišč,
- zemljepisnih imenih,
- geodetskih točkah,
- zemljiških parcelah,
- administrativnih mejah.
3. člen Pravilnik o geodetskem načrtu določa, da geodetski načrt sestavljata grafični prikaz
geodetskega načrta in certifikat geodetskega načrta. [10]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 10
V 4. členu Pravilnika o geodetskem načrtu je določeno, da se v grafičnem prikazu za
prikaz vsebine uporabljajo znaki, določeni v topografskem ključu, katerega določi
Geodetska uprava Republike Slovenije. Če je potrebno na geodetskem načrtu prikazati
meje zemljiških parcel ali pa podatki o mejah zemljiških parcel glede na namen uporabe
geodetskega načrta niso dovolj natančni, je potrebno meje urediti pred prikazom mej
zemljiških parcel v grafičnem prikazu. To se uredi skladno s predpisi, kateri urejajo
evidentiranje nepremičnin.
5. člen Pravilnika o geodetskem načrtu določa vsebino certifikata in določilo, da odgovorni
geodet s certifikatom potrdi skladnost geodetskega načrta s predpisi, kateri urejajo graditev
objektov in urejanje prostora.
Certifikat vsebuje:
- podatke o naročniku geodetskega načrta,
- izjave odgovornega geodeta,
- številko geodetskega načrta,
- podatke o namenu uporabe geodetskega načrta,
- podatke o vsebini geodetskega načrta,
- pogoje za uporabo geodetskega načrta,
- podatke o kraju in datumu izdaje certifikata,
- osebni žig in podpis odgovornega geodeta, žig geodetskega podjetja in podpis
odgovorne osebe. [10]
Uporaba geodetskega načrta je zapisana v 7. členu Pravilnika o geodetskem načrtu. Ta člen
določa, da se geodetski načrt lahko uporabi le za namen, za katerega je bil izdelan.
Uporabnik geodetskega načrta mora ob njegovi uporabi upoštevati v certifikatu navedene
pogoje za uporabo. Prav tako mora biti pri vsaki uporabi geodetskega načrta navedena
številka geodetskega načrta.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 11
3.2 Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005)
Pravilnik o projektiranju cest (v veljavi od 14.10.2005) določa tehnične zahteve in pogoje,
katere je potrebno upoštevati zaradi zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti
gradnje ter vzdrževanja javnih cest. Prav tako pa je pogoje potrebno upoštevati še pri
izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo in uporabo ter
vzdrževanje cest.
V 1. členu Pravilnika o projektiranju cest je določena vsebina pravilnika, v kateri je
zapisana sestava, vsebina in oblika projektne in tehnične dokumentacije, ki je namenjena
gradnji, uporabi ter vzdrževanju cest. Potrebno je uporabiti določbe predpisov o graditvi
objektov, kateri urejajo izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije, namenjeni za
gradnjo, uporabo in vzdrževanje objektov.
2. člen Pravilnika o projektiranju cest določa vrste projektne in tehnične dokumentacije.
Projektna dokumentacija, ki je namenjena gradnji cest se glede na namen uporabe razvršča
na naslednje projekte:
- idejna cestna zasnova,
- idejni cestni projekt,
- glavni cestni projekt,
- projekt za cestni razpis.
V nadaljevanju sledi podrobnejši opis vseh treh projektov.
Idejna cestna zasnova je zasnova po predpisih o graditvi objektov. Namen ideje je izbor
najustreznejših predlogov trase ceste v okviru prostorskega načrtovanja in pridobitev
projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev.
Idejni cestni projekt je projekt po predpisih o graditvi objektov. Namen projekta je izbor
najustreznejše variante trase ceste, vključno z najustreznejšim načinom njene izvedbe. V
primeru državne ceste je potrebna določitev pristojnih soglasodajalcev in pridobitev
njihovih projektnih pogojev v postopku določitve smernic za projektiranje.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 12
Glavni cestni projekt je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi
objektov. Namen projekta je pridobiti gradbeno dovoljenje, kadar je s predpisi o graditvi
objektov določeno, da ga je potrebno pridobiti pred začetkom del.
Projekt za cestni razpis je določen po predpisih o graditvi objektov. Namen razpisa je, da
se v primeru izdaje gradbenega dovoljenja, gradnja lahko izvede v skladu s pogoji iz
takšnega dovoljenja ali pa, da se v primeru, ko gradbenega dovoljenja ni potrebno izdati,
dela izvedejo v skladu z namenom vzdrževalnih del v javno korist. [11]
Tehnična dokumentacija, ki je namenjena za uporabo in vzdrževanje cest, se glede na
namen uporabe razvršča na naslednje podatke:
- projekt izvedenih cestnih del,
- projekt za cestno vzdrževanje,
- projekt za vpis v cestne uradne evidence.
Te tri podatke, katere sem zgoraj naštej, bom v nadaljevanju opisal podrobneje.
Projekt izvedenih cestnih del je projekt izvedenih del po predpisih o graditvi objektov.
Namen projekta je vpogled v dejansko izvedena dela in morebitnih sprememb glavnega
cestnega projekta oziroma projekta za cestno izvedbo na strokovnem tehničnem pregledu
po končanih delih, po potrebi gradbenega dovoljenja, pa tudi ugotovitvi na tehničnem
pregledu ali je zgrajena oziroma rekonstruirana cesta v skladu z gradbenim dovoljenjem ter
pridobitvi uporabnega dovoljenja za takšno cesto. To je določeno v 2. členu Pravilnika za
projektiranje cest, 2005. [11]
Projekt za cestno vzdrževanje je projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta po predpisih
o graditvi objektov. Namen tega projekta je vzdrževati cesto v skladu s cestnoprometnimi
predpisi in možnostjo zagotavljanja predpisanega obsega prometne varnosti.
Projekt za vpis v cestne uradne evidence je projekt za vpis v uradne evidence po predpisih
o graditvi objektov. Namen projekta je vpis ceste v zbirko prostorskih podatkov, v zbirko
podatkov, katera je namenjena za dolgoročno zagotavljanje prometne varnosti na cestah in
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 13
ekonomičnost gradenj in obratovanja cest. To določa 2. člen Pravilnika za projektiranje
cest, 2005. [11]
V 4. členu Pravilnika o projektiranju cest so določene osnove za projektiranje cest, kar so
prometno tehnični pogoji. 4. člen določa, da se pri projektiranju ceste in cestnih objektov
upoštevajo sodobni postopki tehnologije projektiranja, gradnje in da je projektna rešitev
racionalna ter prilagojena ureditvi okolja in prostora. Geometrijski in konstrukcijski
elementi cest morajo omogočiti varno uporabo cest in se določajo na osnovi prometne
funkcije, vrste ceste, kategorije terena in prometnih obremenitev. Pri projektiranju je
potrebno upoštevati tudi zahtevnost terena , geotehnične in hidrotehnične pogoje ceste ter
ostale izredne pogoje območja (tj. sneg, veter). [11]
3.3 Pravilnik o gozdnih prometnicah
Pravilnik o gozdnih prometnicah (v veljavi od 24.9.2004) določa pogoje za načrtovanje,
projektiranje, gradnjo, vzdrževanje, način uporabe in evidentiranje grajenih gozdnih
prometnic. Določa tudi načrtovanje, pripravo, uporabo in vzdrževanje negrajenih gozdnih
vlak, in sicer iz vidika gospodarjenja z gozdovi ter izvajanja posegov v prostor.
V 3. členu Pravilnika o gozdnih prometnicah je določeno načrtovanje gozdne ceste. 3. Člen
določa, da sistem načrtovanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami sestavlja okvirno in
podrobno načrtovanje gozdov. Prednostna območja za gradnjo gozdnih cest in
protipožarnih gozdnih cest se določijo z okvirnim načrtovanjem odpiranja gozdov z
gozdnimi cestami. S podrobnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, kateri
poteka v okviru izdelave elaborata ničelnic in je obvezna podlaga za projektiranje gozdne
ceste, se določijo bistveni elementi možnih tras gozdne ceste v predelu odpiranja. [12]
Projektiranje gozdne ceste določa 5. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah. V tem členu je
določeno, da projektiranje gozdne ceste zajema najmanj izdelovanje projektne in tehnične
dokumentacije za gradnjo gozdne ceste. Projektiranje gozdne ceste se opravlja po pogojih
določenih v predpisih, kateri urejajo graditev objektov, zajema pa projektiranje gozdne
ceste kot enostavnega objekta ali kot manj zahtevnega objekta.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 14
V 6. členu Pravilnika o gozdnih prometnicah je določen načrt gozdne ceste. Načrt gozdne
ceste kot enostavni objekt, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje vsebuje:
- podatke o imenu in lokaciji objekta, investitorju ter izdelovalcu načrta,
- elaborat ničelnic in tehnično poročilo (vsebuje podatke o namenu objekta, predelu
odpiranja, obstoječih prometnicah, načinih spravila lesa, geoloških, pedoloških,
vodnih, klimatskih in sestojnih razmerah, lastništvu in funkcijah gozdov, pa tudi
presojo neposrednih in posrednih vplivov nameravane gradnje na gozdni ekosistem in
oceno gradbenih stroškov),
- tehnične risbe (t.j. karakteristični prečni profil ceste v premi M 15:0 ali M 1:100,
situacijo v merilu M 1:1000, podolžni profil v merilu M 1:1000 oziroma M 1:100,
cestne osi in cestišča z vrisanimi propusti ter prečne profile cestnega telesa v merilu M
1:40 do 1:400, izbrane trase s podatki za zakoličbo cestnega telesa, mesta priključkov
vlak, izogibališč, skladišča lesa in obračališč v situacijo ceste ter detajle prečnih
profilov ceste na mestih nestandardnih cevnih propustov in objektov v merilu M 1:50
do 1:200). [12]
10. člen omenjenega pravilnika določa geodetski načrt za pripravo projektne
dokumentacije za graditev gozdne ceste. V 10. členu Pravilnika o gozdnih prometnicah je
določeno, da se geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev gozdne
ceste kot manj zahtevnega objekta, izdela v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo
geodetskega načrta.
V 2. odstavku 10. člena Pravilnik o gozdnih prometnicah, je določen grafični prikaz v
geodetskem načrtu za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo gozdne ceste. Grafični
prikaz vsebuje:
- podatke o reliefu in vodah,
- podatke o javnih cestah,
- izris namenske rabe prostora iz veljavnih prostorskih aktov,
- podatke o stavbah in zemljiških knjigah,
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 15
- koordinate zakoličenih pozitivnih kardinalnih točk projektirane gozdne ceste v
državnem koordinatnem sistemu. [12]
Geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev gozdne ceste kot manj
zahtevnega objekta, je podlaga za skupni grafični prikaz skladnosti s prostorskimi akti in
vplivnih območij objekta. To določa 3. odstavek 10. Člena Pravilnika o gozdnih
prometnicah. [12]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 16
4 GEODETSKE PODLAGE
Geodetske podlage so ortofoto posnetki oziroma letalski posnetki in topografske ter
kartografske podlage, ki so namenjene splošnemu pregledovanju, lociranju v prostoru.
Namen geodetskih podlag je uporaba kot osnova pri nadaljnjih tematskih vsebinah.
Geodetska podlaga nam prikazuje lokacijo in višinski prikaz terena. Izdelana je v
ustreznem merilu in vključena v kopijo katarskega načrta. Geodetska podlaga je tudi
overjena iz strani odgovorne katastrske pisarne. Kopija katastrskega načrta ne sme biti
starejša od šest mesecev. Geodetska podlaga se mora izdelati pred začetkom projektiranja.
Sestavljena je iz spodaj opisanih najbolj pogostih vsebin v različnih merilih.
4.1 Pregledna karta 1:250.000 (PK250)
Pregledna karta se uporablja za nadaljnje tematske podlage in nam prikazuje širšo lokacijo
prostora. Vsebuje matematične elemente, naselja, objekte, komunikacije, relief,
hidrologijo, pokritost tal, meje in ločnice in zemljepisna imena.
Pokritost s pregledno karto v Sloveniji je 100%. Podatki so v vektorski in rastrski oblik.
[14]
Na spodnji sliki 4.1 lahko vidimo pregledno karto okolice Bleda v merilu 1:250 000 – DPK
250.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 17
Slika 4.1 Pregledna karta - Bled z okolico [13]
4.2 Topografska karta 1:50.000 (TK50)
Topografska karta je namenjena podlagi za nadaljnjo prostorsko planiranje. Celotno
ozemlje Slovenije pokriva 58 listov, ki se lahko sestavljajo v večjo celoto. Listi so v
rastrski in vektorski obliki. Različne barve prikazujejo naselja in njihova imena, obrobje
cet in skalovje, prometne površine, relief, vode, vegetacije. [14]
Slika 4.2 prikazuje barvni list topografske karte v merilu 1:50 000 – DTK 50.
Slika 4.2: Topografska karta v merilu DTK 50 [13]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 18
4.3 Državna topografska karta 1:25.000 (DTK25)
Državno topografsko karto sestavlja 198 digitalnih listov reprodukcijskih originalov, kateri
nam služijo kot podlaga v različnih prostorskih podatkovnih bazah in orientacija v
prostoru. Vsi skenogrami so postavljeni v Gauss-Kruegarjevi koordinatni sistem.
Prikazana so naselja, prometna mreža, reliefne značilnosti, hidrografska mreža, imena,
vodni objekti in vegetacija.
Na sliki 4.3 je prikazan barvni skenogram topografske karte v merilu 1:25 000 – DTK 25.
Slika 4.3: Topografska karta DTK 25 [13]
4.4 Barvni letalski posnetki (DOF050)
Ortofoto posnetki oziroma aeroposnetki so po vsebini enaki fotografiji in se lahko
uporabijo le kot pomožno gradivo za pripravo prostorskih izvedbenih aktov pri večjih
območjih. Pri manjših območjih se uporabljajo standardne geodetske metode in GNSS
meritve. Pri aeroposnetku so odstranjeni vsi vplivi razgibanosti terena, optike
aerofotoaparata in nagiba.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 19
Mersko so ortofoto posnetki primerljivi z linijskimi kartami (temeljnimi topografskimi
načrti v merilu 1 : 5.000). Slovenija je pokrita s 3.261 ortofotov in 37 listov, ki pokrivajo
250 m državni obmejni pas. [14]
Na spodnji sliki 4.4 lahko vidimo primer barvnega letalskega posnetka DOF050.
Slika 4.4: Primer letalskega posnetka [13]
Aeroposnetke lahko uporabljamo za:
- planiranje geodetskih del na terenu in prostorsko planiranje,
- transformacije digitalnih katastrskih načrtov v Gauss Kruegerjevo projekcijo,
- odkrivanje degradacije prostora,
- zajem rabe zemljišč Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lociranje in
pomoč pri določitvi gozdne sestave gozdarskih gospodarskih enot ter trajnih nasadov,
- bazični sloj v aplikacijah GIS (Geografski Informacijski Sistem),
- dodatni podatki za dopolnitev klasičnih topografskih načrtov.
Letalski posnetki ne morejo nadomestiti v celoti topografskih načrtov in niso ustrezni za
zajem stavb oziroma objektov z večjo višinsko razliko. [14]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 20
4.5 Senčen in barvan prikaz terena na osnovi digitalnega modela višin (DMV25)
Izraz digitalni model višin (DMV) uporabljamo, kadar predstavimo višine v rastrski mreži
oziroma na gladki povezani ploskvi predstavimo nadmorske višine. Sistem digitalnih
modelov višin v Sloveniji zajema podatke z ločljivostjo 5 m (DMV 5), 12,5 m (DMV
12,5), 25 m (DMV 25) in 100 m (DMV 100).
V sistemu digitalnih modelov višin Slovenije je prikazanih več kot 25 različnih vrst
višinskih podatkov. Natančnost modela na ravnini znaša od 1,1 m do 7 m v gorovju.
Osnovna podatkovna enota digitalnih modelov višin je list TTN 5, kateri je prikazan na
spodnji sliki 4.5. Prikaz terena je senčen.
Slika 4.5: TTN5 – mesto Maribor [15]
Podatki, pridobljeni pri digitalnem modelu višin, nam koristijo pri nadaljnji prostorski
analizi in uporabi za izdelavo nadaljnjih topografskih in tematskih kartah.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 21
4.6 Temeljni topografski načrti (TTN5/10)
Temeljni topografski načrti TTN5 v merilu 1:5000 prikazujejo intenzivna kmetijska
območja in poseljena območja. Prikazana so na 2543 listih za slovensko ozemlje. Temeljni
topografski načrti TTN10 v merilu 1:10000 so prikazani na 258 listih, ki pokrivajo ostala
območja Slovenije. TTN10 je prikazan na spodnji sliki 4.6.
Na črno-belih skenogramih lahko razberemo rastrske podatke ločeno po posameznih slojih
(naselja s prometno mrežo, zemljepisna imena, relief-plastnice in hidrologija) ali kot
združen prikaz. Listi TTN se zaradi velikih stroškov vzdrževanja vsebine več ne
vzdržujejo. Skenogrami so v Gauss-Kruegarjevem koordinatnem sistemu. Kot digitalne
slike nam pomagajo za orientacijo v prostoru in podlago v prostorskih podatkovnih bazah.
[16]
Slika 4.6 TTN10 [13]
Na sliki 4.7 je prikazan TTN5.
Slika 4.7: TNN5 [13]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 22
4.7 Zemljiški kataster
Zemljiški kataster predstavlja osnovno nepremičninsko bazo podatkov za slovensko
ozemlje v digitalizirani obliki in je javno dostopen na spletnem portalu E-prostor.
Zemljiškokatastrske točke so med seboj povezane v daljice, katerih zaporedje predstavlja
okvir parcele. Točke določajo mejo parcele z drugimi parcelami. Parcele imajo svojo
parcelno številko oziroma identifikacijsko oznako v določeni katastrski občini.
Podatki o zemljiškokatastrski točki, ki prikazuje mejo parcele, so v državnem
koordinatnem sistemu. Možno je pridobiti veliko informacij, katere nam služijo kot
podlaga pred posegi v prostor in nadaljnjimi analizami. [14]
Geodetske podlage morajo, v skladu z določili 29. člena zakona o urejanju naselij in drugih
posegov v prostor in pogojev za posege v prostor v prostorskih ureditvenih pogojih in
prostorskih pogojev za realizacijo planskih rešitev v prostorskih izvedbenih načrtih kakor
tudi prikaz prostorskih ureditev po posameznih področjih, omogočiti izdelavo posebnih
strokovnih podlag in grafični prikaz meril. To določa 2. člen Pravilnika o vsebini
geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov. [17]
Geodetske podlage morajo zagotoviti:
- mrežo temeljnih pozicijskih geodetskih točk s koordinatami in mrežo višinskih točk z
nadmorsko višino,
- pisne podatke,
- geodetski načrt.
Geodetske podlage overi pristojni občinski upravni organ za geodetske zadeve glede
izkazovanja ažurnega stanja. Overitev se opravi pred začetkom priprave osnutka
prostorskega izvedbenega akta na geodetskem načrtu.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 23
5 GEODETSKE FAZE ZA PROJEKTIRANJE IN IZGRADNJO
PROMETNIC
Geodetska dela pri izgradnji objektov lahko v splošnem razdelimo na dela pred izgradnjo,
dela med izgradnjo in dela po končani izgradnji objekta. V podpoglavjih 5.1, 5.2 in 5.3
sledi podrobnejši opis teh treh del.
Geodet je tisti, ki je prisoten med prvimi in zadnjimi prisotnimi na gradbišču. [18]
Geodetska dela, ki se opravijo pri izdelavi projektne dokumentacije, gradnji in uporabi
objekta se v splošnem razdelijo na:
- geodetska dela za izdelavo in dopolnitev že obstoječih podlag v fazi idejne zasnove
projekta,
- vzpostavitev ali dopolnitev geodetske mreže na področju novega delovišča,
- določitev potrebne natančnosti za prenos objekta v naravo,
- zakoličbo projektiranega objekta,
- kontrolo gradnje, opazovanje pomikov in deformacij zgrajenega objekt.
5.1 Geodetska dela pred izgradnjo objekta
Med geodetska dela pred izgradnjo objektov spadajo:
- vzpostavitev geodetskih mrež za potrebe izvajanja geodetskih del,
- pridobivanje geodetskih podlag za projektiranja in geodetske meritve na terenu,
- izdelava geodetskega načrta (sestavni del projektne dokumentacije),
- izdelava topografskega načrta (projektantom služi kot osnova pri izdelavi projektne
dokumentacije),
- geodetska dela, ki so povezana s pridobitvijo zemljišč; parcelacija in ureditev mej
zemljišča, na katerem se bo objekt gradil,
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 24
- izdelava elaborata,
- izdelava načrtov vseh geodetskih del.
5.1.1 Geodetski načrt
Geodetski načrt je ena od pomembnejših geodetskih storitev, ki predstavlja osnovo za
izdelavo planskih dokumentov ter projektne in tehnične dokumentacije. Planski dokumenti
s projektno in tehnično dokumentacijo so osnova za gradnjo objektov.
Kvalitetno izdelan geodetski načrt je predpogoj za dobro izdelano dokumentacijo in glavna
podlaga za pridobitev lokacijske informacije ter kasneje gradbenega dovoljenja. Na
podlagi vsebine geodetskega načrta in reliefnih omejitev projektant določi položaj
novogradnje v projektu. Izdela ga geodetsko podjetje.
Podrobna vsebina, izdelava in uporaba geodetskega načrta je opredeljena v zgoraj
omenjenemu Pravilniku o geodetskem načrtu. [19]
5.1.2 Vrste geodetskih načrtov
Geodetske načrte glede na namen delimo na:
- geodetske načrte za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo objekta,
- geodetske načrte novega stanja zemljišča,
- geodetske načrte za pripravo občinskega in državnega lokacijskega načrta.
5.1.3 Vsebina geodetskega načrta
Geodetski načrt je sestavljen iz grafičnega prikaza in certifikata. Vsebina grafičnega
prikaza je odvisna od vrste posameznega geodetskega načrta, na katerem so podatki o
reliefu, vodah, rastlinstvu, rabi zemljišč, stavbah, gradbenih inženirskih objektih
(komunalnih vodih), zemljepisnih imenih, geodetskih točkah, mejah zemljiških parcel,
administrativnih mejah in drugih fizičnih strukturah ter pojavih. Grafično lahko prikažemo
še dodatne vsebine, npr. višine slemen hiš, nakloni streh, globine jaškov gospodarske
infrastrukture, prikaz posameznih dreves. O vsebini in drugih podrobnostih se dogovorita
naročnik in geodetsko podjetje med sabo.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 25
Dodana vrednost geodetskih načrtov so dodane geodetske podloge – precizni DOF
(digitalni ortofoto načrt). Na zahtevo naročnika ali tudi zaradi potrebe projektanta oziroma
arhitekta, se izdela s pomočjo brezpilotnega letala (UAV - oktokopter) precizni DOF za
zahtevano območje.
V certifikatu geodetskega načrta, ki je podpisan s stani odgovornega geodeta, predstavimo
pogoje uporabe, številko samega geodetskega načrta, podatke o naročniku ter kakovost
podatkov, ki so vključeni v grafični prikaz. Certifikat pomeni garancija geodetskega
podjetja, da je geodetski načrt izdelan v skladu s predpisi in zahtevami naročnika.
Po končani storitvi obvestimo naročnika in mu posredujemo geodetski načrt v natisnjeni in
digitalni obliki. [19]
5.1.4 Izdelava geodetskega načrta
V 6. členu Pravilnika o geodetskem načrtu je določen način izdelave geodetskega načrta. V
načrtu je določeno, da se geodetski načrt izdela na podlagi podatkov uradnih evidenc. Če
podatki iz uradnih evidenc niso vzdrževani, niso dovolj natančni ali niso popolni, se
podatke pridobi z geodetskimi meritvami. Geodetski načrt se izdela v državnem
koordinatnem sistemu. Če se izdela tudi v drugem koordinatnem sistemu, je potrebno to
navesti v certifikatu pri pogojih za uporabo geodetskega načrta in opisati navezavo na
državni koordinatni sistem.
5.2 Geodetska dela med gradnjo objekta
Z gradnjo objekta lahko pričnemo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Geodetska dela med gradnjo objekta so sledeča:
- zakoličevanje karakterističnih točk in osi objekta,
- zakoličenje GSI,
- kontrolne meritve, katerih namen je ugotovitev skladnosti izvedenih del s
predhodno projektno dokumentacijo,
- detajlna izmera GJI (Gospodarska Javna Infrastruktura).
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 26
5.2.1 Zakoličenje objekta
Zakon o graditvi objektov določa, da je potrebno pred začetkom gradnje novega objekta
izvesti njegovo zakoličenje.
Zakoličenje je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj
gradbene parcele. Izvede se kot geodetska storitev po predpisih o geodetski dejavnosti.
Pred zakoličenjem objekta se v skladu z geodetskimi predpisi izdela poseben zakoličbeni
elaborat na osnovi projektne dokumentacije. Zakoličbeni elaborat vsebuje skice, na osnovi
katerih se pokažejo točke, katere je potrebno prenesti v naravo. Poleg skic vsebuje še
instrumentarij, opis metode zakoličbe in oceno natančnosti zakoličevanja. Zakoličba je
obveznost izvajalca gradbenih del, katero lahko naredi samo pooblačen geodet. Z
zakoličbo se lahko prične, ko je pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Pri zakoličevanju mora geodet upoštevati, da:
- se zakoličenje objekta izvede v skladu s pogoji, ki so določeni v gradbenem dovoljenju
in se opravi kot geodetska storitev po določenih predpisih Zakona o geodetskih
dejavnostih,
- se obvesti upravo občine, na območju katere se nahaja gradbena parcela, o datumu in
kraju zakoličenja objekta vsaj osem dni pred samo izvedbo zakoličevanja,
- se za zakoličenje objekta v skladu z geodetskimi predpisi izdela zakoličbeni načrt,
- je zakoličbeni načrt podpisan s strani geodeta in izvajalca gradbenih del (lahko pa ga
tudi podpiše pooblaščeni predstavnik občine, v primeru, ko je prisoten v postopku).
Če se pri zakoličbi ugotovijo neskladja, da ni mogoče zakoličiti objekt v skladu z
gradbenim dovoljenjem, mora upravna enota, ki je izdala gradbeno dovoljenje, dati
soglasje na zakoličbo.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 27
Zgoraj sem že opisal, da zakoličenje pomeni prenos točk iz projekta v naravo in
označevanje le teh točk na terenu. Te točke predstavljajo oglišča zgradb, točke na oseh
cest, predorov ipd.
Zakoličenje obsega naslednje merske tehnične naloge:
- kontrolo podlag za zakoličbo,
- izbor metode zakoličevanja z izborom instrumentarija,
- izračun zakoličbenih elementov,
- kontrolo navezovalnih točk geodetske mreže,
- zakoličbo in označevanje osi in gradbenih profilov,
- predajo horizontalno in višinsko zakoličenih točk z zakoličbenimi podlagami izvajalcu
gradbenih del.
Na izbor metode zakoličevanja vplivajo obseg zakoličenja, oblika objekta, način gradnje,
instrumentarij in pogoji na gradbišču, ki omogočajo izvedbo določene metode.
5.3 Geodetska dela po izgradnji objekta
Po končani izgradnji objekta je potrebno izdelati geodetski načrt novega stanja za potrebe
PID (Projekt Izvedenih Del) ter evidentirati novo stanje v evidencah. Potrebno je narediti
še kontrolne meritve, katerih namen je ugotoviti skladnost zgrajenega objekta s projektno
dokumentacijo, preveriti kvaliteto izvajanja posameznih del na objektu in določiti premike
objekta v prostoru.
Vsa geodetska dela je potrebno izvesti v predpisanem roku in dogovorjenem obsegu ter
najbolj pomembno, s predpisano natančnostjo. Za posamezne vrste geodetskih del je
priporočljivo izdelati projekt geodetskih del, kateri omogoča terminsko planiranje in
usklajevanje z ostalimi gradbenimi in inženirskimi deli.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 28
5.3.1 Izdelava geodetskega načrta novega stanja zemljišča za potrebe PID
Geodetski načrt novega stanja zemljišča vsebuje podatke o:
- reliefu,
- vodah,
- stavbah,
- gradbenih objektih,
- rabi zemljišča,
- rastlinstvu,
- zemljiških parcelah.
Geodetski načrt novega stanja zemljišča začnemo izdelovati že med samo gradnjo, saj le
tako lahko zagotovimo dejansko evidentiranje zgrajenih elementov objekta. Izdelamo ga za
objekte, za katere je potreben nadzor ter tehnični prevzem. Koristen pa je tudi za natančen
pregled stanj poteka GJI na parceli.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 29
6 ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE
INFRASTRUKTURE [20]
Gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) sestavljajo objekti, ki služijo določenim vrstam
gospodarskih javnih služb in prebivalcem ter tvorijo omrežja, ki so v javno lokalno korist.
Podatke, katere so dolžni zagotavljati lastnikom objektov gospodarske javne infrastrukture,
se nahajajo v zbirnem katastru na Geodetski upravi Republike Slovenije. Zbirni kataster je
javno dostopen in se sproti osvežuje.
Zakon o urejanju prostora ZureP-1 (Uradni list RS, št. 110/2002, 08/2003 – popr., ZZK-1)-
1, določa način evidentiranja in vodenja zbirnih podatkov o objektih GJI.
Prvotni namen zbiranja podatkov je prikaz zasedenosti prostora z objekti gospodarske
javne infrastrukture. Podatki nam omogočijo podlago za varnejše poseganje in urejanje
prostora. V zbirnem katastru GJI so podatki razvrščeni po vrsti in tipu objekta, lastniški
podatki, identifikacijski podatki objekta in geolokacija.
V zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) je določeno, da vsi lastniki na novo zgrajene
infrastrukture v roku 15 dni od izdanega uporabnega dovoljenja obvestijo GURS o
spremembi podatkov o novonastalem objektu in se vpišejo v zbirni kataster. Tako je
zagotovljena osvežena informacija dejanskega stanja na terenu.
V zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture so evidentirani podatki o objektih
gospodarske javne infrastrukture. Ti podatki se nahajajo nad zemlji oziroma pod njo in so
razvrščeni v naslednje skupine:
- prometno infrastrukturo (ceste, železnice, letališča in pristanišča),
- energetsko infrastrukturo (namenjena za distribucijo električne energije, zemeljske
energije, toplotne energije in naftnih derivatov),
- komunalno infrastrukturo ( vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov),
- vodno infrastrukturo,
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 30
- infrastrukturo za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva in varnega
okolja,
- drugi objekti v javno korist, kjer se nahajajo elektronske komunikacije.
6.1 Elektroenergetska infrastruktura
Elektroenergetska infrastruktura je namenjena distribuciji električne energije, zemeljske
energije, toplotne energije in naftnih derivatov. Zajema naslednje objekte: prostozračni
daljnovod (nazdemni vod), polizolirani daljnovod (nadzemni vod), kabelski daljnovod
(nadzemni vod), kablovod (podzemni kabelski vod), signalni ali krmilni vod (spremljevalni
vod), omrežje javne razsvetljave, kogeneracijo, razdelilno transformatorsko postajo,
razdelilno postajo, steber ali drog, svetilo, območje objekta električne energije,
transformatorsko razsvetljavo, druge objekte elektro-energetske infrastrukture.
6.1.1 Zemeljski plin
Podatki plinovodskega omrežja, ki so zbrani v GJI, zajemajo informacije o prenosnih,
priključnih in distribucijskih plinovodih ter objektih in napravah na prenosnih priključnih
in distribucijskih plinovodih.
Med objekte plinovodske infrastrukture sodijo: plinovod, skladišče, regulatorska in merilna
postaja, merilna oziroma mejna regulatorska postaja, kompresorska postaja, katodna
zaščita, odorirna naprava, zaporni elementi, odzračevalna pipa, stopno izstopna oziroma
izparilna čistilna naprava, območje objekta plinovodskega omrežja in drugi objekti
infrastrukture zemeljskega plina.
6.1.2 Toplotna energija
Podatki toplovodnega omrežja, ki so zbrani v GJI, zajemajo informacije o objektih
infrastrukture toplotne energije. Mednje spadajo naslednji objekti: toplovod, vodovod,
parovod, kineta, kotlovnica, toplotna postaja, jašek, kolektor, območje objekta in drugi
objekti infrastrukture toplotne energije.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 31
6.2 Komunalna infrastruktura
Pod komunalno infrastrukturo se uvrščajo vodovod, kanalizacija in ravnanje z odpadki. V
nadaljevanju sledi podrobnejši opis.
6.2.1 Vodovod
V zbirnem katastru GJI so podatki o vodovodnem omrežju razdeljeni na objekte in naprave
sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda. Zbirni kataster GJI zajema podatke
o hidrantnih omrežjih in hidrantih, v kolikor so priključeni na javni vodovod in priključkih
na vodovod ter zasebnih vodovodnih omrežjih. Objekti vodovodnega omrežja so:
vodooskrbna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, oprema, območje objekta
vodooskrbnega omrežja, čistilne naprave za pripravo pitne vode, zajetje, objekt za
bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika in drugi objekti vodovodne infrastrukture.
6.2.2 Kanalizacija
Javna kanalizacija so infrastrukurni objekti in naprave sekundarne in primarne javne
kanalizacije ter priključki na javno kanalizacijo. Namenjena je odvajanju in čiščenju
komunalne padavinske vode. Objekti kanalizacijskega omrežja, ki so zbrani v GJI
zajemajo: kanalizacijske vode, črpališče, razbremenilnik, čistilno napravo za odpadne
vode, izpuste iz kanalizacijskega sistema, jaške, opremo, območja objekta kanalizacijskega
sistema, zadrževalnik in druge objekte kanalizacijske infrastrukture.
6.2.3 Ravnanje z odpadki
Pri ravnanju z odpadki se ukvarjamo z zbiranjem, prevozom, predelavo, odstranjevanjem
odpadkov, nadzorom odlagališč po zaprtju in nadziranjem vseh postopkov. Med
infrastrukturne objekte za ravnanje z odpadki spadajo: odlagališče, kompostarna,
sežigalnica, zbirni center, sortirnice, bioplinarne, naprave za mehansko-biološko in
termično obdelavo odpadkov, območje objekta ravnanje z odpadki, zbiralnice ločenih in
nevarnih frakcij ter drugi objekti za ravnanje z odpadki.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 32
6.3 Elektronska komunikacija
Pri elektronski komunikaciji se srečujemo z vso opremo, ki podpira naprave elektronskih
komunikacijskih omrežij, katere omogočajo elektronske komunikacijske storitve. Podatki
zbrani v GJI opisujejo objekte infrastrukture elektronskih komunikacij, kateri pa so:
telekomunikacijski vodi, kabelska kanalizacija, antenski stolp, objekt bazne postaje,
radijska postaja, antena, jašek, javna telekomunikacijska terminalska naprava, območje
objektov in drugi objekti elektronskih komunikacij.
6.4 Vodna infrastruktura
Vodna infrastruktura so grajeni objekti na vodah, ki imajo odločbo o pridobitvi statusa
vodne infrastrukture.
Med vodne objekte spadajo objekti, naprave ali ureditve namenjene urejanju vode. Za
vodno infrastrukturo se šteje tudi vodovod, ki je nastal zaradi prestavitve naravnega
vodotoka ali njegove ureditve.
6.5 Nafta in naftni derivati
Naftovodno omrežje zajema objektne naftne infrastrukture – cevovode in objekti, med
katere spadajo naftovod in zaporni element naftovoda, pokrov jaška, katodna zaščita,
skladišče, rezervoar, črpališče, pretakališče, območja objekta in drugi objekti naftne
infrastrukture. Cevovodi služijo za transport tekočih goriv z vso pripadajočo opremo. Vsi
objekti imajo svoje šifre, ki jih določa Pravilnik o dejanski rabi prostora.
Kadar podatki iz ZKGJI pri posameznih objektih odstopajo (bodisi zaradi napak pri
meritvi, nevpisanih objektov zgrajenih brez dovoljenja, ne osveženih podatkov v
preteklosti itd.), prihaja tudi do dejanskih poškodb infrastrukturnih vodov, katere projekt
podražijo in podaljšajo. [14]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 33
7 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM (GIS)
GIS predstavlja celovito rešitev za zajem, prikazovanje, obdelavo, shranjevanje in
distribucijo prostorskih podatkov in informacij. Zelo pomembno je, da lahko pri
geografskem informacijskem sistemu izvajamo prostorske analize.
GIS sestavlja pet osnovnih elementov, kateri so tudi prikazani na spodnji sliki 7.1:
- strojna oprema,
- programska oprema,
- geokodirana baza podatkov,
- organizacija, postopki in metodologija,
- ljudje.
Slika 7.1: Shema GIS-a [22]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 34
Podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem in opremo, GIS prilagodijo potrebam in željam
ciljnega uporabnika ter prilagodijo GIS po meri. Sistem uporablja digitalne informacije iz
digitaliziranih podatkov, katerih glavni vir so ortofoto posnetki, topografske karte in
satelitski posnetki.
GIS nam omogoča, da uporabljamo ogromno količino digitalnih geografskih podatkov na
enostaven način, ki nam lahko olajša delo na različnih področjih (inženiringu, upravljanju,
načrtovanju, analizah, prometu in logistiki, itd).
Osnove sistema so prostorska in časovna lokacija, ter obseg na podlagi katerega nam
sistem izdela povezane in nepovezane informacije.
GIS nas spremlja že vsakodnevno. S sodobnim mobilnim aparatom, ki oddaja GPS
lokacijo omogoča, da najdemo najbližjo bencinsko črpalko glede na trenutno lokacijo. [21]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 35
8 GEODETSKI MERSKI PRIPOMOČKI
Sodobna tehnologija je z opremo geodetski stroki poenostavila in skrajšala delo. Kljub
temu pa je potrebno opremo znati uporabljati in ves čas spremljati novosti. Danes geodeti
uporabljajo pri svojem delu na terenu različne merske instrumente. Med najbolj pogoste
spadajo:
- Elektronski tahimeter (nadgradnja teodolita)
Z elektronskim tahimetrom merimo vodoravne in navpične kote ter dolžinske razdalje.
Preko GPS sistema lahko določimo tudi pozicijo. Inštrumenti zajemajo poleg osnovnih
merilnih komponent tudi pregledne ekrane in sodobno programsko opremo, ki lahko izniči
moteče faktorje z okolico (npr. megla, sonce, dež), saj sproti pošilja podatke na pisarniški
računalnik in omogoča najrazličnejše obdelave pridobljenih podatkov.
- Tridimenzionalni laserski skener
S tridimenzionalnim laserskim skenerjem zajemamo prostorske podatke večjih količin. Ti
podatki nam omogočajo učinkovitejše rešitve pri geodetskih aplikacijah. Uporabljamo jih
na gradbiščih za merjenje profilov, za izračun volumnov in površin, pri kontroli velikih
konstrukcij ipd.
- Optični in digitalni nivelir
Optični in digitalni nivelir se uporabljata za določanje višinskih razlik in opazovanje
navpičnih pomikov.
Podrobneje sem opisal enega izmed elektronskih nivelirjev, LEICA SPRINTER 150.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 36
Elektronski nivelir LEICA SPRINTER 150 zajema večino aplikacij za meritve v
gradbeništvu. V nivelir vnesemo višino instrumenta in viziramo cilj ter s pritiskom na
gumb dobimo izračunano višinsko razliko. Prednosti tega nivelirja so povečanje
produktivnosti, zmanjšanje človeških napak na minimum in delovanje v slabih svetlobnih
pogojih.
Spodnja tabela 8.1 predstavlja tehnične podatke nivelirja LEICA SPRINTER 150, na sliki
8.1. pa je ta nivelir prikazan.
Tabela 8.1: Tehnični podatki Sprinter 150 [23]
Višinska natančnost srednji pogrešek na 1 km dvojnega nivelmana (ISO 17123-2)
Elektronska meritev merjenje na nivelmansko lato z BAR-kodo 1,5 mm
Optična meritev merjenje na aluminijasto nivelmansko lato( E-razdelba) 2.5 mm
Enkratna meritev na lato elektronska meritev 0.6 mm in optična meritev 1.2 mm na 30 m
Dolžinska natančnost (razdalja v m x 0.001) za D > 10 m
Delavno območje 2 - 100 m (elektronska meritev)
Čas posamezne meritve < 3 sekunde
Kompenzator magnetno dušeni kompenzator (obseg delovanja +/- 10min)
Povečava optična 24x
Okoljski standard IP55
Slika 8.1: Leica Sprinter 150 [24]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 37
- GNSS (GPS)
Z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom določimo koordinate na površini zemlje v
realnem času. V to skupino uvrščamo vse satelitske sisteme, od osnovnega GPS-a (ang.
Global Positioning System), s katerim opravlja ameriška vojska, do evropskega Galileo-ta,
kitajskega BeiDou, ruskega Glonass-a.
Med globalne navigacijske satelitske sistem uvrščamo tudi številne podporne sisteme. [19]
Sateliti v sistemih satelitske navigacije v vesolju predstavljajo referenčne točke z znanim
položajem. Te točke oddajajo šibke signale, zato jih sprejemniki na Zemlji sprejemajo in
izračunajo glede na razdaljo svoj položaj.
Sistem je podprt z številnimi kontrolnimi postajami in centri za nemoteno delovanje in ga v
osnovi delimo na:
- vesoljski segment sestavlja veliko število satelitov, ki oddajajo signal na Zemljo,
- kontrolni segment omrežje centrov in postaj, ki nadzorujejo GPS satelite,
- segment uporabnikov uporabniki GPS sistema.
Te segmente in njihovo povezavo prikazuje spodnja slika 8.2.
Slika 8.2: Segmenti sistema GNSS [25]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 38
V zadnjem času se omenja dodatni segment, imenovan zemeljski segment oziroma omrežja
stalno delujočih postaj GNSS. Sem spadajo kontrolne postaje in centri za nemoteno
delovanje in korekcijo podatkov za potrebe določitve visoko natančnih položajev.
Metode geodetske GNNS izmere delimo glede na :
- način določitve položaja (absolutna ali relativna),
- dinamiko izmere (statična ali kinematična),
- čas pridobitve podatkov (med samo izmero ali naknadna obdelava).
GNNS sprejemniki se ločijo po natančnosti, načinu obdelave podatkov, frekvenčnem
razponu, številu sledečih satelitov, vsebnosti šuma in pomnilniku. [26]
Sodobne GNSS sprejemnike predstavlja spodnja slika 8.3.
Slika 8.3: Sodobni GNSS sprejemniki [25]
Pomembno vlogo ima GNSS antena, ki ima vodoravno postavitev. Antena sprejema signal,
ojačuje in pretvarja signal ter izločuje ne želene signale. Večina anten so eno ali dvo
frekvenčne.
GNSS meritve se uporabljajo za zakoličbe objektov, pri topografskih meritvah, za
določanje premikov in deformacij ipd. [26]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 39
9 PRIKAZ GEODETSKIH PODLAG NA PRAKTIČNEM PRIMERU
Gradnja prometnic poteka na površini, zato prihaja do spremembe reliefa. Prisotnost
geodeta je pomembna pri projektiranju in gradnji. Geodetska dela je potrebno izvesti v
skladu z zahtevami, ki se postavljajo pri posamezni vrsti gradnje. Izvedena morajo biti tudi
v skladu z veljavno zakonodajo in sicer z Zakonom o geodetski dejavnosti (ZGeoD–1,
Uradni list RS, št. 77/2010), Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št.
102/2004) in Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/2002). [27]
Za praktičen primer sem si izbral primer križišča med Streliško ulico in Ljubljansko cesto.
Na sliki 9.1 je prikazano križišče med Streliško ulico in Ljubljansko cesto pred izvedbo
del.
Slika 9.1: Križišče med Streliško cesto in Ljubljansko ulico pred izvedbo del [28]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 40
9.1 Idejna zasnova projekta
Idejna zasnova projekta je prva faza izdelave projekta. Namenjena je izdelavi zasnove in
pridobitvi projektnih pogojev (npr. upravljavcev cest, elektro in telefonskega omrežja ipd).
Geodet v tej prvi fazi pridobi temeljne topografske načrte (TTN5), digitalne ortofoto
posnete (DOF) ter digitalne katastrske načrte (DKN) in nanje vriše potek ceste. Iz idejne
zasnove morajo biti razvidni gabariti ceste.
9.2 Idejni projekt
V drugi fazi izdelave projekta, t.j. idejnem projektu, se izriše več možnosti poteka trase
predvidene ceste. Običajno za podlogo izberemo TTN5, DOF ali DKN. Na sliki 9.2 je
prikaz obravnavanega križišča na digitalnem ortofoto posnetku med Streliško cesto in
Ljubljansko ulico. Na sliki 9.2 so zabeležene tudi mejne parcele v okolici križišča.
Slika 9.2: Potek krožišča [29]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 41
9.3 Geodetski načrt
Za obravnavan primer križišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico, je bilo za izdelavo
geodetskega načrta potrebno pridobiti že znane podatke iz geodetske baze, nato pa na
terenu izvesti meritve. Meritve so se lahko opravile z GNSS instrumenti ali s klasičnimi
postopki. Geodeti so si na terenu najprej z GPS instrumentom določili geodetsko mrežo.
Lokacija ni bila gosto poseljena in na njen ni bilo naravnih ali grajenih ovir, katere bi lahko
motile GPS signal, zato se je lahko izvedla GNSS meritev. Pri meritvami je bila zajeta
narava (drevesa, zelenica), infrastruktura (kanalizacija, vodovod, elektrika), že obstoječi
objekt ceste oziroma križišča. Prav tako so izmerili vso obstoječo prometno signalizacijo
(vertikalno in horizontalno). Nato so v pisarni podjetja Geotada s.p. vse podatke, ki so jih
geodeti pridobili na terenu, preračunali in izrisali geodetski načrt, katerega prikazuje
spodnja slika 9.3. Na koncu so mu še dodali zemljiško katastrsko podlago.
Slika 9.3: Geodetski načrt križišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico [30]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 42
9.4 Tabelarični prikaz prometne signalizacije
Iz naslednje slike 9.4 lahko razberemo podatke o predvideni prometni signalizaciji
krožišča.
Slika 9.4: Tabelarični prikaz prometne signalizacije predvidenega krožišča [30]
Prometna oprema mora biti izdelana po veljavnih predpisih in standardih, ki so določeni v
Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Velikost prometnih
znakov je odvisna od hitrosti na območju, kjer je predviden prometni znak. Prav tako
morajo biti prometni znaki izdelani iz takšnih svetlobno-odbojnih materialov, kot jih
določa standard SIST EN 12899-1. Prometna oprema se postavi tako, da jo vsi udeleženci
v prometu pravočasno opazijo.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 43
9.5 Geodetski posnetki
Snemanje točk v profilih je primerno predvsem pri snemanju terena za gradnjo prometnic,
saj je koridor, ki ga posnamemo, dobro določen, sorazmerno dolg ter ozek in vezan na
projektirano os. Profile pri snemanju se razvrsti po potrebi, glede na razgibanost in
značilnost terena.
9.5.1 Prečni profil
Spodnja slika 9.5 prikazuje prečni profil obravnavane ceste, kateri prikaže pravokotni
prerez na projektirano os ceste in zajema cestišče, elemente odvodnjavanja, brežine in
naprave za varovanje okolja ob cesti.
Slika 9.5: Prečni profil ceste [30]
Za pridobitev prečnega profila ceste geodeti izmerijo brežino, bankino, rob ceste, sredino
ceste ter vse objekte, ki so ob cesti (živa meja, ograja). Meritve za prečni profil ceste se
izvedejo vsakih 15 do 20 metrov tam, kjer ne pride do spremembe terena.
Na našem obravnavanem primeru, kjer se je izvedlo krožno križišče (krivine), je bilo
potrebno prečne profile izmeriti pogosteje.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 44
9.5.2 Vzdolžni profil
V višinskem smislu se os trase prikaže kot vzdolžni profil, katerega imenujemo niveleta.
Vzdolžni primer obravnavane ceste prikazuje spodnja slika 9.6. Niveleta je sestavljena iz
linij različnih nagibov, med katerimi se postavljajo vertikalne krivulje v obliki krožnih ali
paraboličnih krivulj.
Slika 9.6: Vzdolžni profil ceste
Lomne točke nivelete v vzdolžnem profilu morajo biti postavljene tako, da omogočajo
postavljanje vertikalnih krivulj. Minimalne razdalje med lomnimi točkami so predpisane
glede na kategorijo prometnice in terena. [31]
9.5.3 Projekt za pridobitev gradbenega projekta (PGD)
Najobsežnejši del dokumentacije, ki ga je bilo potrebno pridobiti za projektiranje zgoraj
omenjenega krožišča, je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Geodeti so na
praktičnem primeru naredili posnetek terena. Na podlagi terenskega posnetka so izrisali
situacijo obstoječega stanja in zakoličbeno situacijo.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 45
9.5.4 Geodetske zakoličbe
Zakoličenje pomeni prenos točk iz projekta v naravo in označevanje teh točk na terenu.
Geodeti so si v pisarni pripravili podatke in elemente, katere je bilo potrebno zakoličiti na
terenu. S pomočjo geodetskih instrumentov so te elemente na terenu zakoličili. V
obravnavanem primeru je bilo potrebno zakoličiti os ceste, rob ceste, ter vse ostale
elemente ( prometne otoke, prehod za pešce in kolesarske poti). Celotno zakoličbeno
situacijo obravnavanega primera med Streliško cesto in Ljubljansko ulico v Mariboru
prikazuje spodnja slika 9.7.
Slika 9.7: Zakoličbena situacija krožišča [30]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 46
9.5.5 Situacija obstoječega stanja
Na spodnji sliki 9.8 je prikazan izris situacije obstoječega stanja za obravnavan primer, na
predvidenem krožišču med Streliško cesto in Ljubljansko ulico. Prikazana je gradbena
situacija z mejami obdelave, predvidene v krožišču.
Slika 9.8: Gradbena situacija [30]
9.6 Projekt izvedenih del
Projekt izvedenih del je zadnji projekt pred končno podobo krožišča. V tem projektu se
zgrajeni objekt z vsemi spremembami, ki so se zgodile v fazi gradnje objekta, prenesene iz
narave nazaj na papir.
Na obravnavanem primeru krožišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico je bil izveden
geodetski posnetek zgrajenega objekta. Spodnja slika 9.9 prikazuje ta geodetski posnetek,
kateri je osnova za ponovni izris gradbenih, komunalnih, prometnih ter ostalih situacij.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 47
Slika 9.9: Projekt za izvedbo krožišča [30]
9.7 Končna podoba krožišča
Po zaključku vseh geodetskih in gradbenih del sledi še fotografija končne podobe križišča.
Vse geodetske storitve je opravljalo podjetje Geotada s.p.
Na sliki 9.10 je prikazana končno stanje krožišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico.
Slika 9.10: Končna podoba križišča
(Vir: Damjan Pungaršek 2016)
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 48
10 SKLEP
V diplomskem delu smo predstavili pomembnost geodetskih podlag, katere služijo kot
temelj za nadaljnje projektiranje izbranega objekta. Geodet ima pomembno vlogo pri
celotnem projektu, od idejne zasnove do zaključka projekta izgradnje prometnic.
Pomembna je tudi dobra komunikacija med geodetom in projektantom. V kolikor je
komunikacija dovolj dobra, prihaja do manjših odstopanj v izračunih in dejanskim stanjem
na terenu.
Ugotovili smo, da je bistvena prednost boljše komunikacije in manjše možnosti popačenih
ali izgubljenih informacij, v kolikor opravi izmere in pripravi dokumentacijo eden geodet
oziroma podjetje. Prav tako je potrebno upoštevati varnostni element, saj geodet opravi
terenske meritve pri tekočem prometu in z odsevnim jopičem opozarja na svojo prisotnost
kot udeleženec v dinamičnem prometu.
Na praktičnem primeru spremembe križišča v krožišče med Streliško cesto in Ljubljansko
ulico smo prikazali vse potrebne geodetske podlage in potrebno dokumentacijo, s katero se
geodet sooči.
Na geodetski upravi se pridobita temeljni topografski in katastrski načrt. Prav tako se
pridobi digitalni ortofoto posnetek območja (DOF) in digitalni model reliefa. Podatke o
prisotnosti GJI pa pridobimo iz ZKGJI. Ti topografski načrti se uporabljajo za primerjanje
različnih možnosti izvedbe.
Pri bolj natančnejšem projektiranju pa je potrebno izdelati natančnejši geodetski načrt v
skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu in mu dodati vse detajlne podatke in elemente,
ki jih mora projektant v nadaljevanju zajeti. Končno stanje krožišča, kot je prikazano na
sliki 9.10, geodet na koncu projekta posname in pripravi elaborat za vris v obstoječe
podlage.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 49
11 VIRI IN LITERATURA
[1] Geofoto 2016. Dostopno na: <http://www.geofoto.si/kartografija> [10.8.2016]
[2] Geomed 2016. Dostopno na: <http://www.geomed.si/2010/12/geodezija-2/>
[10.8.2016]
[4] Pavšič, J 2000, Osnove geologije, Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana.
[5] Vrste geoloških kart 2016. Dostopno na: vir:
<http://klancek.si/sites/default/files/datoteke/files/geologijaslovarcek.pdf> [10.8.2016]
[7] Legčevič, A 2014: Geodetska dela in podlage za idejno zasnovo sanacije krožišča,
diplomski izpit, Maribor)
[9] Natek, K 2003, Geomorfologija, študijsko gradivo za predmet Geomorfologija,
Filozofska fakulteta, Ljubljana.
[10] Pravilnik o geodetskem načrtu. Uradni list RS, št. 40/2004. Dostopno na:
<https://www.uradni- list.si//objava.jsp?urlid=200440&stevilka=1677> [14. 08. 2016]
[11] Pravilnik o projektiranju cest. Uradni list RS, št. 91/2005. Dostopno na:
<https://www.uradni- list.si/1/content?id=58173> [14. 08. 2016]
[12] Pravilnik o gozdnih prometnic. Uradni list RS, št. 104/2004. Dostopno na:
<https://www.uradni- list.si/1/content?id=51312> [14. 08. 2016]
[14] E-prostor, 2016. Dostopno na: <http://www.e-prostor.gov.si/> [10.8.2016]
[16] Državna kartografija, 2005. Dostopno na: <http://www.gu.gov.si> [10.8.2016]
[17] Pravilnika o vsebini geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov.
Uradni list RS, št. 110-5386/2002. Dostopno na:
<https://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/urejanje_prostora
/pravilnik_vsebini_geodetskih_podlag.pdf> [14. 08. 2016]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 50
[18] Breznik, A, Koler, B 2009, Inžinirska geodezija, Gradivo za strokovne izpite,
Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana.
[19] Rojc, J 2014, Geodetska dela pri rekonstrukciji ceste, Diplomska naloga, Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.
[20] Evidentiranje gospodarske infrastrukture 2016. Dostopno na:
<lgb.si/template/docs/Prirocnik_evidentiranje_GJI.pdf> [10.8.2016]
[21] GIS 2016. Dostopno na: <http://www.monolit.si/> [10.8.2016]
[26] GNSS 2016. Dostopno na: <www.gnss.si/kako-deluje/> [10.8.2016]
[27] Dostopno na: <http://drugg.fgg.uni- lj.si/5530/1/GEV422_Berus.pdf> [10.8.2016]
[31] Pribičević, B, Medak, D 2003, Geodezija u građevinarstvu, Rijeka.
11.1 Druga proučevana literatura in internetni viri
- Berus, S 2016, Geodetska dela pri rekonstrukciji reginalne ceste Moravče – Ihaboj –
Mirna, Diplomska naloga, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.
- Kovačič, B, Kamnik, R 2009, Praktična geodezija v gradbeništvu, Fakulteta za
gradbeništvo, Maribor.
- Kovačič, B 2004, Geodezija za gradbene inženirje, Fakulteta za gradbeništvo,
Maribor.
- Kralj, A 2006, Geodetska dela pri izgradnji objektov , Diplomska naloga, Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.
- Medak, D, Pribičević, B 2003, Geodezija v građevinarstvu, Sveučilište u Rijeci,
Rijeka.
- Pribičević, B 2001, Uporaba geološko-geofizičnih in geodetskih baz podatkov za
računanje ploskev geoida Republike Slovenije, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Ljubljana.
- Zbirni kataster geodetske javne infrastrukture 2005, Geodetska uprava Republike
Slovenije, Ljubljana.
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 51
- Geodeti 2016. Dostopno na: <http://www.geodeti.si/> [10.8.2016]
- Geodetske vsebine 2016. Dostopno na:
<http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vsebine_geodetske.aspx> [10.8.2016]
- Geodetske podlage za prostorsko načrtovanje. Dostopno na:
<http://www.gu.gov.si/si/delovnapodrocja_gu/projekti_gu/vzpostavljanje_baz_za_prostors
ko_urejanje_osnove_in_prototip_na_kosovu/geodetske_podlage_za_prostorsko_nacrtovanj
e/> [10.8.2016]
- Geodetska dela pri gradnji od ideje do objekta. Dostopno na:
<http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2014/letnik-17-stevilka-
71/iz-prakse/geodetska-dela-pri-gradnji-od-ideje-do-objekta/> [10.8.2016]
- Leica sprinter 150. Dostopno na:
<http://www.1meritev.si/art/ELEKTRONSKI_NIVELIR_Merilna_oprema_za_gradbenike
_METRI_NIVELIRJI_TEODOLITI/Elektronski_nivelir_LEICA_SPRINTER_150>
[10.8.2016]
11.2 Viri slik
[3] Geološka karta Slovenije 2016. Dostopno na: <http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-
kemija/file.php/1/output/nastanek_prsti/index.html> [10.8.2016]
[6] Hidrološka karta Slovenije 2016. Dostopno na: < http://spodnje-krase.zevs.si/poplave-
november-2012.php > [10.8.2016]
[8] Geomorph 2016. Dostopno na: <http://www.geomorph.org> [10.8.2016]
[13] Pregledna karta, Topografska karta DTK 50, Topografska karta DTK 25, Primer
letalskega posnetka, TTN10, TNN5 2016. Dostopno na: < http://www.e-prostor.gov.si/>
[10.8.2016]
[15] TTN5 – mesto Maribor 2016. Dostopno na:
<http://www.geopedia.si/?params=L11879#T105_L11879_F11879:328_x551200_y15620
0_s12_b2> [10.8.2016]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 52
[22] Shema GIS-a 2016. Dostopno na: <http://www.monolit.si/resitve-in-
storitve/geografski- informacijski-sistem> [10.8.2016]
[24] 2016. Dostopno na: <http://www.1meritev.si > [10.8.2016]
[25] Segmenti sistema GNSS, Sodobni GNSS sprejemniki 2016. Dostopno na:
http://www.gnss.si/kako-deluje/ > [10.8.2016]
[28] Križišče med Streliško cesto in Ljubljansko ulico pred izvedbo del 2016. Dostopno
na: <www.atlasokolja.si> [10.8.2016]
[29] Potek krožišča 2016. Dostopno na: <www.geopedia.si> [10.8.2016]
[30] Geodetski načrt križišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico, Tabelarični prikaz
prometne signalizacije predvidenega krožišča, Prečni profil ceste, Vzdolžni profil ceste,
Zakoličena situacija krožišča, Gradbena situacija, Projekt za izvedbo krožišča 2016.
Podjetje Geotada.si [10.8.2016]
11.3 Viri tabel
[23] Tehnični podatki Sprinter 1050, 2016. Dostopno na: <http://www.1meritev.si >
[10.8.2016]
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 53
12 PRILOGE
12.1 Seznam slik
Slika 2.1: Geološka karta Slovenije [3] ................................................................................. 4
Slika 2.2 Hidrološka karta Slovenije [6]................................................................................ 6
Slika 2.3 Primer geomorfološke karte [8].............................................................................. 7
Slika 4.1 Pregledna karta - Bled z okolico [13] ................................................................... 17
Slika 4.2: Topografska karta v merilu DTK 50 [13] ........................................................... 17
Slika 4.3: Topografska karta DTK 25 [13] .......................................................................... 18
Slika 4.4: Primer letalskega posnetka [13] .......................................................................... 19
Slika 4.5: TTN5 – mesto Maribor [15] ................................................................................ 20
Slika 4.6 TTN10 [13]........................................................................................................... 21
Slika 4.7: TNN5 [13] ........................................................................................................... 21
Slika 7.1: Shema GIS-a [22] ................................................................................................ 33
Slika 8.1: Leica Sprinter 150 [24]........................................................................................ 36
Slika 8.2: Segmenti sistema GNSS [25] .............................................................................. 37
Slika 8.3: Sodobni GNSS sprejemniki [25] ......................................................................... 38
Slika 9.1: Križišče med Streliško cesto in Ljubljansko ulico pred izvedbo del [28] ........... 39
Slika 9.2: Potek krožišča [29] .............................................................................................. 40
Slika 9.3: Geodetski načrt križišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico [30] ............. 41
Slika 9.4: Tabelarični prikaz prometne signalizacije predvidenega krožišča [30] .............. 42
Slika 9.5: Prečni profil ceste [30] ........................................................................................ 43
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 54
Slika 9.6: Vzdolžni profil ceste ........................................................................................... 44
Slika 9.7: Zakoličbena situacija krožišča [30] ..................................................................... 45
Slika 9.8: Gradbena situacija [30] ....................................................................................... 46
Slika 9.9: Projekt za izvedbo krožišča [30] ......................................................................... 47
Slika 9.10: Končna podoba križišča .................................................................................... 47
12.2 Seznam tabel
Tabela 8.1: Tehnični podatki Sprinter 150 [23]................................................................... 36
Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 55
12.3 Naslov študenta
Damjan Pungaršek
Trubarjeva ulica 54
3000 Celje
Tel.: 031 243 757
e-mail: [email protected]
12.4 Kratek življenjepis
Rojen: 17. 9.1980 v Celju
Šolanje: 1987 – 1995 III. osnovna šola Celje in IV. osnovna šola Celje
1995 – 1999 Šolski center Celje – Elektrotehniška smer