Naročnik: DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Consensus
Vražji pticiSe vedno se tu in tam najde kdo, ki misli, da jeoglašanje velikih skovikov (v ljudskem jezikupoznanih kot čuki) v pomladnih in poletnihnočeh povezano s priklicem skorajšnje smrti.V zvezi s tem so me poučili, da je zazmešnjavo, da v strokovnem jeziku pravimočuku veliki skovik in velikemu skoviku navadničuk, kriv sloviti pisatelj Fran Erjavec.
Tako veliki skovik čuka,navadni čuk pa skovika, na-mesto da bi bilo obratno.
Kakorkoli že, resnica o kli-canju smrti je povsem dru-gačna, saj gre pri poletnemoglašanju velikega skovikapredvsem zato, da bi pri-tegnil kakšno samico. Gre to-rej za ženitno ponudbo, ki pase je, verjetno zaradi skriv-nostnega življenja nočnihptic, kot so sove, že davnotega pri naših prednikihspremenila v vraževerje.
V obmorskem okolju stav zgodovini negativni pred-znak dobila tudi vranjek innjegov večji bratranec kor-moran. Oba spadata vdružino kormoranov in julahko srečamo tudi na mor-skem obrežju, v večjem šte-vilu pa na raznih objektih vmorju, kot so gojišča školjkali manjši svetilniki. Že itakje za oba značilna temnapernata oprava, ki je v pre-teklosti vzbujalamračnjaške misli, poleg te-ga pa so jih nekateri znaniknjiževniki omenjali v ta-kem kontekstu v svojih de-lih. Znani angleški pesnikJohn Milton v svojem epuIzgubljeni raj s kormora-nom pooseblja samega Sa-tana, VVilliam Shakespearepa uporablja izraz kormo-ran kot sopomenko za ne-nasitnega požeruha.
Kormorani se še danessoočajo s slovesom nena-sitnih požeruhov, ki ri-bičem kradejo ribe, pred-vsem v sladkovodnih oko-ljih. Marsikdo v naših ob-morskih krajih pa že s pr-stom kaže na vranjeka, češda požre ogromne količinerib. A to je vse prej kot res.Pred kratkim končana ra-ziskava o prehrani vranjekav slovenskem morju je po-kazala, da največji delež vnjegovi prehrani predsta-vljajo črni glavači, velikovečino preostalega pa ševolčiči (ki jim domačinipravijo fašisti) in rdečimečaki (znani tudi kot špi-geti), za katere verjamem,da jih večina bralcev splohN
aroč
nik:
DR
UŠT
VO Z
A O
PAZO
VAN
JE P
RO
UČ
EVAN
JE P
TIC
SLO
VEN
IJE
Obj
ave
so n
amen
jene
inte
rni u
pora
bi v
skl
adu
z od
ločb
ami Z
ASP
in s
e br
ez s
ogla
sja
imet
nika
pra
vic
ne s
mej
o pr
osto
razm
nože
vati
in d
istri
buira
ti!C
onse
nsus
ne pozna. Črni glavači soznačilne ribe muljevitegadna, kjer jih je v izobilju, priribičih pa nimajo veljave.Res je, da si včasih vranjekipotešijo lakoto tudi skakšnim moličem ali mo-lom, a to je tako redko, da jena neki način krivično, dato sploh omenjam.
Naš obmorski vranjekima polno ime sredozemskivranjek in je endemitskapodvrsta vranjekov. To po-meni, da ga najdemo le vSredozemskem in Črnemmorju. V zadnjih letih po-staja vse bolj ogrožen, zatomu v evropskih državah na-menjajo veliko pozornosti.To velja tudi za Tržaški zaliv,kjer se v poletnem in je-senskem času zbira nekajveč kot 11 odstotkov ce-lotne svetovne populacijete podvrste.
Gotovo je tolikšen deležvranjekov na tako maj-hnem delu Sredozemskegamorja, kot ga premore Slo-venija, pripomogel, da jeornitologom iz Društva zaopazovanje in proučevanjeptic Slovenije uspeli prido-biti iz evropskih sredstevLife projekt Simarine-Na-tura, s katerim bodo vzpo-stavili območja Natura 2000za ohranjanje vranjeka vSloveniji. Da bi to uresničili,raziskujejo različne vidikeekologije vranjeka v sloven-skem delu Tržaškega zaliva,del raziskav pa je bil po-vezan s prej omenjenimi iz-sledki prehrane vranjeka.Nekaterim vranjekom sonamestili tudi posebne sle-dilne naprave z namenom,da bi raziskali njihovo pre-mikanje na morju.
O vranjeku so posneli tu-di dokumentarni film, predkratkim pa je ugledala lučsveta tudi simpatična inlično oblikovana slikanica ovranjeku Ariju in njegoviodisejadi iz Kvarnerja, kjerso najbližja gnezdišča te vr-ste, do naših o^r"'' r b't- le-
tovišč. Vranjek Ari je svojeime verjetno dobil po Aris-totelu, saj je njegovo latin-sko ime Phalacrocorax aris-totelis, kar bi v dobesednemprevodu pomenilo nekaj ta-kega kot Aristotelov kormo-ran.
Da so vranjeki okoli nas,lahko opazimo, če ne prej,v poletnem času. Naplažah se nič kaj preveč nezmenijo za kopalce, pa tudipri potapljanju se nanje kajprida ne ozirajo. Pogosto sezdružujejo v večje skupine,še posebej proti večeru, kose pripravijo na nočnipočitek na skupinskihpočivališčih. Sredozemskivranjeki se pogosteje po-javljajo v naših krajih šele vzadnjih dveh desetletjih.
Tako prej omenjeni na-vadni čuk kot tudi vranjekimata imeni, povezani zmodrostjo. Prvi je dobil imepo boginji modrosti Ateni,drugi pa verjetno po najboljznanemu antičnem filozo-fu. Ime pa nobeni od tehdveh vrst ne bo pomagalopri ohranitvi njunih popu-lacij, temveč bo k temu pri-pomogla naša modrost inmodrost naših zanamcev.Za zdaj kaže, da se vra-njeku, vsaj v Sloveniji, obe-tajo boljši časi.
Prof. dr. Lovrenc Lipej jestrokovnjak za biodiverzi-teto severnega Jadrana
Navzlic majhnosti gosti Tržaški zaliv desetino svetovne populacije sredozemskih vra-njekov
Nar
očni
k: D
RU
ŠTVO
ZA
OPA
ZOVA
NJE
PR
OU
ČEV
ANJE
PTI
C S
LOVE
NIJ
EO
bjav
e so
nam
enje
ne in
tern
i upo
rabi
v s
klad
u z
odlo
čbam
i ZAS
P in
se
brez
sog
lasj
a im
etni
ka p
ravi
c ne
sm
ejo
pros
to ra
zmno
ževa
ti in
dis
tribu
irati!
Con
sens
us
Nar
očni
k: D
RU
ŠTVO
ZA
OPA
ZOVA
NJE
PR
OU
ČEV
ANJE
PTI
C S
LOVE
NIJ
EO
bjav
e so
nam
enje
ne in
tern
i upo
rabi
v s
klad
u z
odlo
čbam
i ZAS
P in
se
brez
sog
lasj
a im
etni
ka p
ravi
c ne
sm
ejo
pros
to ra
zmno
ževa
ti in
dis
tribu
irati!
Con
sens
us