Skrbno urejena, popravljena vprašanja za patologijo. Morebiti je še kje kakšna napaka.
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
KAZALO
PATOLOGIJA CELICE – SPLOŠNO....................................................................................................2
2. Žolčni pigment: a) je sestavljen iz tirozina b) je podoben hemoglobinu c) je iz iste skupine kot hemosiderin d) njegovo odlaganje v jetrnih celicah je posledica obstrukcijskega ikterusa
3. Koag. nekroza: a) posledica tromboze arterije b) jo opazujemo v podaljšani hrbtenjači ???c) posledica avto- in heterolize SAMO HETEROLIZA!!!d) pogosto jo spremlja karioliza e) večkrat prizadene ledvice (najpogosteje srce, tudi vranica)
4. Degenerativne spremembe mitohondrijev: a) ruptura membran b) kalcijevi precipitati (posledica distrofična kalcifikacije v mrtvih/umirajočih celicah)c) mielinske figure d) hipertrofija – adaptacijska sprememba
5. Katera sprememba je dokaz propada celice: a) piknoza jeder b) dilatacija
6. Adaptacija ni: a) hiperplazija b) hipertrofija c) steatoza d) metaplazija e) atrofija
-2-
7. Za metaplazijo je značilno: a) je reverzibilna b) je ireverzibilna c) prevladuje v mezenhimskih organih (v epitelijih je pogostejša; je tudi – hrustanec, kostinina, maščevje)č) prevladuje v epitelijih d) lahko je podlaga za maligne spremembe e) da zrele epitelijske ali mezenhimske celice ene vrste nadomestijo zrele epitelijske ali mezenhimske celice druge vrste
8. Elektronsko mikroskopijo uporabljamo v medicini za A Ugotavljanje zunajceličnih imunskih depozitov v koži in ledvicah B V diagnostiki bolezni perifernih živcev C Za ugotavljanje potencialne invazivnosti karcinomskih celic D Za dokazovanje prisotnosti določenih virusov v celicah Odgovori: a,b,d (morda tudi c)
9. Nerazvitje organa zaradi odsotnosti genetske zasnove imenujemo:A hipoplazija – premalo razvit organB atrofija – zmanjšanje že razvitega organaC agenezija –popolna odsotnost organa, osnove niD aplazija – nepopolen razvoj organa, osnova jeE atrezija – odsotnost ustja votlega organa
10. Metastatska kalcifikacija je posledica: a) maščobne nekroze (distrofična kalcifikacija)b) frakture kosti c) hiperkalciemije d) maligne neoplazije (neoplazija v kosti oz. kostne metastaze)e) miliarne tuberkuloze (distrofična kalcifikacija)
11. Intermediarni filament ni (le eden): a) Aktin b) Dezmin c) Glialni fibrilarni kisli protein d) Nevrofilamenti
-3-
e) Vimentin
12. Katere intermediarne filamente lahko dokazujemo v tkivu:A vimentin B dezmin C nevrofilament (tudi citokeratine in glialne fibrilarne kisle proteine)D miozin
13. S citopatološkimi preiskavami ugotavljamo A razmerje med zdravim in bolnim tkivom (histološke rezine)B odnose med celicami v tkivu C obliko in velikost celic D ekstracelularni matriks E lastnosti žilja
14. Vitalna reakcija je: (vnetna reakcija pri živem organizmu po poškodbi tkiva, običajno ob nekrozi)A vnetna infiltracija z granulocitiB pogosta pri avtolizi (avtoliza je posmrtni razkroj tkiva oz. celice z lastnimi encimi, brez vitalne reakcije)C najdemo pri možganskem infarktu (heteroliza)D je posledica kemotakse (heteroliza)E nikoli je ni ob anemičnem infarktu ledvice (heteroliza JE prisotna)F hiperplazija celic
15. Žolčni pigment:A sodi v tirozinsko skupino pigmentov (Hb, tirozinski je melanin)B glede na osnovno sestavino je podoben hemosiderinu (Hb)C njegovo patološko odlaganje v jetrih je povezano s holestazo in obstruktivno zlatenicoD nastane zaradi povečanega vnašanja železa s hrano (drži za hemosiderin hemokromatoza)E nastane iz hemosiderina (iz hema)
16. ?Megamitohondriji:A premer 1-2 mikromB opisani so tudi v zvezi s prekomernim uživanjem alkoholaC spremljajo atrofijo organaD lahko dosegajo velikost jederE vidni tudi svetlobno mikroskopsko
19. Kateri od naštetih pojmov smiselno ne sodi k ostalim:a. hipetrofijab. hiperplazijac. maščobna infiltracijad. metaplazijae. displazija
20. V katerem organu ne pride do involucije? (zmanjšanje organa, npr. uterus po nosečnosti)a. jetrab. timusc. ovarij d. uterus
21. Kolikvacijska nekrozaBakterijske ali glivne okužbe + levkociti purulentno (gnojno) uničenje tkiva; hipoksična smrt nevronov CŽS, po več mesecih ostane na mestu možganskega infarkta le votlina, izpoljnjena s tekočino = PSEVDOCISTA, v možhanih NE nastane vezivna brazgotina
22. Katera dva organela sta znak akutne okvare celice?a. mitohondrijib. membrana c. GERd. Citoskelete. Lizosomi
23. Značilnosti koagulacijske nekroze so:a. aktivacija pankreatičnih lipazb. denaturacija proteinovc. likvefakcija (utekočinjenje) nekrotičnega področjad. dolgo so ohranjeni obrisi celice. pogost vzrok je ishemija
24. 28-Poškodba celične membrane, sporščanje lizosomskih encimov, denaturacija proteino in vnetni odziv organizma soznačilni za:a. apoptozob. nekrozoc. vse oblike celične smrtid. reparacijo
-5-
e. vnetja25. 33.Reverzibilno spremembo, pri katerizrel tip celic nadomesti drug zrel tip celic imenujemo:
a. metaplazijab. hipoplazijac. atrofijad. hiperplazijae. displazija
26. Apoptoza je pomembna histopatološka znacilnosta) akutnega virusnega hepatitisab) rjave atrofije srcac) zavrnitve ledvicnega transplantatad) kronicne alkoholne okvare jetere) bronhopnevmonije
-6-
VNETJE
27. Langhansove velikanke: a) so pri tuberkulozi b) so pri sarkoidozi c) so pri tujkovem granulomu -> Tujkove velikanke, neorganiziraned) imajo jedra postavljena v obliki venčka e) imajo jedra urejena nepravilno na sredini citoplazme Tujkovef) Aschoffov granulom (revmatski granulom)
28. Prehod sestavin krvne plazme skozi razširjene krvne žil pri vnetju je: a. diapedeza (krvne celice – levkociti migrirajo skozi endotelij)b. transudacija (hitrostatki tlak, filtrat plazme z malo beljakovinami, < 1,016g/dm3) c. eksudacija (prepustnost žilja, plazma s proteini in krvne celice, >1,016g/dm3 )d. krvavitev e. izliv
29. Značilnosti tujkovega granuloma so:a. tujek je lahko endogena ali eksogena snovb. tujkov granulom nastane zaradi mehaničnega in kemičnega draženjac. v osrednjem delu tujkovega granuloma je vedno obilen gnojni eksudatd. v tujkovem granulomu pogosto najdemo tudi Langhansove velikanke (tujkove velikanke:
jedra ob tujku ali brez reda v ctpl)e. nastane zaradi sekundarne bakterijske infekcije
33. Purulentno vnetje a. piogene bakterijeb. levkodiapedeza
34. Vnetni granuloma. Posebna oblika vnetjab. Organizacija vnetnega infiltratac. Povzročitelj je lahko tujek lahko je tudi okužba, motena imunost, alergija
35. Nekazeozne granulome povzročajo naslednje bolezni, razen:a. kronična beriliozab. histoplazmoza c. silikoza d. sarkoidoza e. TBC
36. Aschoffov granulom – vnetne lezije v srcu pri akutni revmatični vročici
37. abiranje gnoja v votlem organu ali telesni votlini imenujemoa. gangrenab. abscesc. granulomd. empieme. flegmona
38. Nekazeozni epiteloidnocelični granulom z velikankami tujkovega in Langerhansovega tipa so značilne za:a. tujkov granolomb. sarkoidni granulomc. tuberkeld. revmatoidni granulome. revmatski granolom
40. S katero trditvijo najbolje definiramo vnetje?a. reakcija mikrocirkulacije na poškodbob. oblika nenormalne celične proliferacijec. oblika edemad. celične spremembe, ki imajo za posledico poškodbo tkivae. kemotaksa levkocitov zaradi bakterijake infekcije
41. Značilnosti celjenja z reparacijo a. proliferacija perenhimskih celicb. nastanek vezivne brazgotinec. proliferacija granulacijskega tkivad. popolna ozdraviteve. organizacija
42.
-9-
OBTOČNE MOTNJE
1. Pasivna hiperemija: a) je pogost pojav v jetrih in vranici b) nastane zaradi simpaticne nevrogene stimulacije zaradi oviranega venskega odtokac) je vedno sistemski bolezenski proces sistemski ali lokalizirand) se pojavi v pljučih pri dekompenzaciji levega prekata e) je povezan z lokalnim edemom
2. Z nastankom tromboze so povezani: a) aktivacija koagulacijskega mehanizma b) endotelna okvara c) oblikovanje trombocitnih agregatov d) trombocitopenija e) zastoj krvi
3. Beli (anemični) infarkt je značilen za: ISHEMIČNIa) srce b) pljuča c) ledvica + vranicač) prebavila d) jetra MOŽGANI, PLJUČA, JETRA, GIT -> HEMORAGIČNI INFARKT
5. Najpogostejši izvor sistemskih tromboembolij a) globoke vene nog (pljučna tromboembolija)b) vena safena magna – superficialna vena nogec) aurikule (intrakardialnmi muralni trombi)d) vene prostatičnega pleteža e) spodnja vena kava
-10-
6. Agregacijo trombocitov na mestu žilne poškodbe sproži:a. aktivacija Hagemanovega f. (intrinzična pot)b. Stik trombocitov s subendotelnim kolagenom – ADHEZIJA TROMBOCITOVc. Lizosomski encimi iz nevtrofilcevd. Sprostitev tkivnega tromboplastina (ekstrinzična pot)e. Trombin – veže se na površinske trombocitne receptorje in skupaj s TXA2 in ADP promovira
nadaljno agregacijo trombocitov in nastnek fibrina iz fibrinogena
7. Izberi najpogostejši izvor pljučnih embolij:a. vene prostatičnega pletežab. sp.vena kavac. periuterinski venski pletežd. ileofemoralne venee. desna cervikalna
8. Katero stanje je kronološko 4. po vsrti:a. pljučni infarkt (povečana koagulabilnost venska tromboza pljučna embolija pljučni
infarkt) b. pljučna embolijac. tromboza v venah d. povečana koagulabilnoste. holecistoktomija
9. Pljučna tromboembolijaa. iz v. saphene magneb. iz globokih ven nogc. zaplet je pljučni infarkt (krvavitev; infarkt ponavadi ne - če je nepoškodovana bronhialna
cirkulacija; če odpoveduje levo srce in je bronhialno žilje slabo pa lahko)d. levo pljučno srce (desno)e. pljučna hipertenzija (multipli emboli, sčasoma)
10. Pasivna hiperemijaa. je pogost patološki proces v jetrih in vranicib. nastane zaradi simpatične nevrogene stimulacijec. je vedno sistemski bolezenski procesd. je pogosto povezana z lokalnim edemome. je pojav v pljučih pri dekompenzaciji levega prekata
11.
-11-
IMUNOPATOLOGIJA
43. Amiloidoza:a. generalizirana in lokaliziranab. imunski kompleksisc. v starosti: možgani, srce, pankreas predvsem SRCESistemska – ledvica, srce, jetra, prebavila, vranica, TS, jezik, drugi organi, razen možganov.Lokalizirana – možgani, koža, srce, periferno živčevje, ščitnica, sklepi, TS.Večinoma pridobljena (sporadična), lahko tudi genetsko pogojena (družinska).
44. Značilno odlaganje amiloida:a. ledvica: mezangij, ob BM tubulov (glomeruli = mezangij in stena kapilar, ob BM tubulov, v
45. Pri primarni amiloidozi se amiloid nahaja v:a. srcu + GIT, respiratorni trakt, periferni živci, koža, jezikb. jezikuc. ledvicahd. jetrih
46. Pri amiloidozi v ledvicah v EM lahko dokažemo:a. homogene granularne odlage v mezangijskem matriksu b. mrežasto razporejene fibrile v mezangijskem matriksu in glomerluni bazalni membrani. c. linearne zgostitve ob tubulni BMd. mrežasto razporejene fibrile ob tubulni BM, ob bazalni membrani peritubulnih kapilar in
v intersticijue. prstnim odtisom pdb.odlage
47. Pri amiloidozi jeter se amiloid začne najprej nabirati v:a. portalnih poljihb. Dissejevih prostorihc. hepatocitihd. Kupfferjevih celicah
48. Amiloid se barva selektivno s:a. eozinomb. Kongo rdečim
-12-
c. hematoksilinomd. sudan III
49. Reaktivna amiloidoza:a. amiloid se odlaga v jezikub. je posledica okužb, kroničnih vnetij in avtoimunskih boleznic. odlagajo se imunoglobulinske lahke verige (ne, AA, ki izhaja iz večjega prekurzorja, ki
nastaja v jetrih - SAA)
50. Amiloid lahko dokazemo z vsem razen z: a) Kongo rdečim b) Sudan III c) fluorescentnim barvilom tioflavin T d) s pomočjo polarizacijskega mikroskopa e) s pomočjo monoklonskih protiteles
51. Amiloid je a) fibrilarna, kongofilna beljakovina b) vedno se nalaga generalizirano c) ne nastane nikoli na familiarni osnovi kot genetska motnja d) sestavlja ga škrob e) se nikoli ne odlaga v srcu (senilna amiloidoza)
52. Primarna amiloidozaa) povezana je z multiplim mielomom b) pod elektronskim mikroskopom jo lahko ločimo od sekundarne c) amiloid se odlaga v srcu d) je posledica revmatoidnega artiritisa (sekundrana amiloidoza)e) ne prizadene ledvic f) odlaganje škrobu podobne snovi v parenhimskih org.g) Pri motnjah limfoplazmocitnega sistema, ki stvarja patološke Ig in lahke verige
53. Hialinoza:a. oblika amiloidoze (amiloidoza je oblika hialinoze???)b. razpad kolagenac. v žilah nastane zaradi insudacije sestavin krvne plazmed. nastane zaradi povečanega odlaganja elastinae. elektronsko mikroskopsko je hialin vlaknata snov (homogena snov brez strukture)
54. Sekundarna generalizirana amiloidoza:a. amiloid se odlaga v možganih, kosteh, jeziku (ne v možganih)!!b. kot posledica kroničnih vnetij, avtoimunskih bolezni, tumorjev
-13-
c. amiloid je iz lahkih verig (iz AA verig)d. se ne odlaga v ledvicah (najpogosteje so prizadete ledvice)e. familiarna amiloidoza - posebna skupina
55. Znacilnosti imunodiskrazicne (primarne) amiloidoze so: a) razvije se v povezavi s proliferacijo limfocitov B b) razvije se v povezavi z razlicnimi kronicnimi boleznimi (sekundarna amiloidoza)c) amiloid je grajen iz beljakovine AL d) amiloid v tkivih dokazemo z barvilom Kongo rdece e) amiloid je grajen iz beljakovine AA (sekundarna amiloidoza)
56. Primarna amiloidoza:a. povezana z multiplim mielomomb. pod EM jo lahko ločimo od sekundarne?c. amiloid se odlaga v srcud. je posledica RAe. ne prizadene ledvic
57. Značilnosti imonodiskrazične amiloidoze so:a. razvije se v povezavi s proliferacijo limfocitov B (B celična neoplazija, diskrazija)b. razvije se v povezavi z različnimi kroničnimi boleznimi =reaktivna, sistemska, sekundarnac. amiloid je grajen iz beljakovine AL d. amiloid v tkivih dokažemo z barvilom Kongo rdečee. amiloid je grajen iz beljakovine AA =sekundarna
58. Imunodiskrazična amiloidoza:a. odlaganju škrobu pdb, snovi v parenhimskih org.b. Pri motnjah limfoplazmocitnega sistema, ki stvarja patološke Ig in lahke verigec. V zvezi z multiplim mielomom
59. Sekundarna amiloidoza najpogosteje z:a. TBCb. RA c. Kronični osteomielitis
včasih, ko še ni blo tolk zdravil, so bile prve tri naštete najbolj pogosted. Hodkingov limfom
60. Sekundarna amiloidoza:a. se razvije pri kroničnih vnetnih obolenjihb. lahko nastane v zvezi s Hodgkinovim limfomomc. prizadane predvsem srce in pljuča
-14-
d. lokalizirana je najpogosteje v jetrih in ledvicah
61. Amiloid se ne barva selektivno:a. z eozinomb. s hematoksilinomc. s Kongo rdečimd. z berlinskim modrilom
62. Za sekundarno amiloidozo je značilno:a. da je lokalizacija atipičnab. da poznamo osnovno obolenjec. da se razvije največkrat pri kroničnih bolnikihd. značilna lokalizacija so pljuča
63. Za sekundarno amiloidozo je značilno:a. da je lokalizacija tipičnab. da se razvije največkrat ob kroničnih vnetnih obolenjihc. da lahko nastane ob nekaterih malignih obolenjih (ja, Mb. Hodgkin, karcinom ledvičnih
celic)d. je lokalizirana predvsem v gladkem in skeletnem mišičju
64. Pri primarni amiloidozi se amiloid nahaja v (to so mogli met v stari knjigi za pato, Robbins in nove knjige delijo na sistemske (kamor sodijo: primarna, sekundarna in familiarna) in lokalne amiloidoze):a. srcub. jezikuc. ledvicahd. jetrih
65. Pri amiloidozi v ledvicah v EM lahko dokažemo:a. homogene granularne odlage v mezangijskem matriksu b. mrežasto razporejene fibrile v mezangijskem matriksu in glomerluni bazalni membrani. c. linearne zgostitve ob tubulni BMd. mrežasto razporejene fibrile ob tubulni BM, ob , ob bazalni membrani peritubulnih
kapilar in v intersticijue. prstnim odtisom pdb.odlage
66. 17-pri bolniku s kronično tuberkulozo so odkrili odlaganje homogenega eozinofilnega acelularnega materiala v ledvico, ki kaže zelenkasto dvolomnost v polarizacijskem mikroskopu. Eozinofilni material jea. amiloidb. antrakotični pigmentc. bilirubin d. hialine. ceroid
-15-
67. Označi, kaj je 1.tip preobčutlj.: a) urtikarija (koprivnica)b) senen nahod c) astma d) kontaktni dermatitis = zakasnjena preobčutljivoste) glomerulonefritis = tip III.
68. Pri katerih boleznih nastane anafilaktična reakcija?a. atopični dermatitisb. astmac. sarkoidozad. seneni nahode. anafilaksa
69. 27-letna ženska je zaradi infekcijskega endokarditisa prejela intravensko injekcijo penicilina, nekaj minut pozneje so se pokazali znaki anafilatičnega šoka. Te simptome je najverjetneje povzročil:a. IL-1b. bradikininc. komplement C5ad. histamine. heparin
70. Za 1. tip preobčutljivostne reakcije-anafilaksijo je značilnoa. odlaganje IK v tkivih (3.tip)b. alergeni izzovejo nastanek specifičnih IgE protitelesc. pomembna je aktivacija komplementa po alternativni poti II. tipd. IgE pritelesa se vežejo na mastocitee. sproščajo se mediatorji mastocitov
71. Za sistemsko anafilaksijo je značilno:a. kot posledica parenteralnega vnosab. izražena urtikarija, eritemc. hemolitična anemija, trombocitopenijad. povečano izločanje sluzie. vazospazem bronhialne muskulature
72. Kaj je značilno za anafilaksijo: a) konstrikcija bronhov b) urtikarija c) pacient lahko umre v nekaj minutah od šoka d) povzroči ga intravask. injiciranje antigena
-16-
73. Sproščeni mediatorji mastocitov povzročijo: a) zvečano sekrec. sluzi b) konstrikcijo bronh. muskulature c) vazodilatacijo in večjo permeab. žilja d) kemotaxo eozinofilcev e) aktivacijo makrofagov z nastankom granulomov (makrofagi se pod vplivom IFNgama aktivirajo – epiteloidne celice, okoli njih so limfociti -> granulom; vendar IFNgama izločajo celice pomagalke TH1)
74. Koristen imunski odg. po 1.tipu preobčutlj. je proti a) spirohetam b) amiloidu c) tumorjem d) prahu e) parazitom
75. Za 2. tip preobčutljivostne reakcie je značilno: a. odlaganje IK v tkivih (III)b. alergeni izzovejo nastanek specifičnih IgE protiteles (I)c. pomembna je aktivacija komplementa po alternativni poti d. IgE pritelesa se vežejo na mastocite (I)e. sproščajo se mediatorji monocitov (I)
76. Označi bolezen, katere nastanek je povezan s pozno celično preobčutljivostjo (4. tip):a) Goodpasteurjev sindrom (2.tip)b) Akutna zavrnitev presadka (+ 2.tip)c) Kontaktni dermatitis d) Gnojna angina e) Glomerulonefritis (3. tip)
77. Pri otroku so dva tedna po streptokokni angini pri preiskavi seča ugotovili hematourijo. Imunohistološka preiskava ledvične biopsije je pokazala zrnčaste depozite IgG in komplementa C v glomerulih. Kateri imunopatogenetski mehanizem je najverjetneje povezan s tem vzorcem?a. anafilaksijab. od protiteles odv.cel.citotoksičnostc. citotoksičnost limfocitov Td. odlaganje imunskih kompleksov (III. tip preobčutljivosti)e. pozna celična preobčutljivost
78. Pri II.tipu občutljivosti jso citotoksična Ab lahko usmerjena proti:a. lastnim Ag na površini celic (avtoimuna hemolitična anemija)b. tujim Ag, ki se vežejo na organele v citoplazmic. lastnim Ag BM (Goodpasturejev sindrom, pemfigus, pemfigoid)
-17-
d. tujim Ag, ki so se vezali na površino celic (virusni Ag, zdravila)e. receptorjem na površini celic (Miastenia gravis, Gravesova b. )
79. I. tip preobčutljivostia. sodelujejo Tcelice tipa Th2, mastociti, eozinofilci b. mastociti sproščajo vazogene aminec. nastanek Ig E protitelesd. najpogosteje so udeleženi makrofagie. značilno je odlaganje imunskih kompleksov
80. III.tip preobčutljivosti.:a. ima pom.vlogo pri nastanku tumorjev II. b. osnovno vlogi imajo Ab IgEc. bolezenske spremembe nastanejo predvsem ob aktivaciji komplementa zaradi odlaganja
imunskih kopleksovd. sinonim zanj je anafilaksijae. sinonim zanj je pozna preobčutljivost
81. Označi bolezen, ki ni povzročena po II.tipu preobčutljivosti – od Ab odv.cel.citotoksičnost:a. Goodpasturejev sindromb. hemolitična anemijac. miastenija gravisd. astma (I. tip)e. avtoimunska trombocitopenija
82. III.tip preobčutljivosti.:a. ima pom.vlogo pri nastanku tumorjevb. osnovno vlogi imajo Ab IgEc. bolezenske spremembe nastanejo predvsem ob aktivaciji komplementa zaradi odlaganja
imunskih kopleksovd. sinonim zanj je anafilaksijae. sinonim zanj je pozna preobčutljivost
83. Kateri od naštetih ugotovkov je najverjtneje povezan s preobčutljivostjo tipa II – od Ab odvisno citotoksičnostjo?a. hemolizab. edem larinksa – anafilaktični šok?c. vaskulitis III. tipd. granulomi III. tipe. sprošanje IL-2
84. Linearni imunski depoziti, ki jih v IF dokažemo v tkivih, govorijo za:a. odlaganje imunskih kompleksov (akutna serumska bolezen)b. vezavo protijedernih Ab (SLE)c. vezavo citotoksičnih Ab usmerjenih proti Ag glomerulne BM
-18-
d. Pri glomerulonefritisu v sklopu Goodpasturejevega sindromae. vezavo anti-nevtrofilnih citoplazemskih Ab (ANCA)f. pozno cel.preobčutljivost
85. Zrnčasti imunski depoziti, ki jih z IF dokažemo v tkivih, govorijo za:a. anafilaktično preobčutljivostno rkcb. vezavo citotoksičnih Ab na tkivne strukturec. Poststreptokokni glomerulonefritis. III. tip.d. preobčutljivost povzročeno s citotoksičnimi limfociti Te. pozno cel.preobčutljivost
86. Kasna preobčutljivosta. kontaktni dermatitisb. akutna zavrnitev presadka (akutna celična zavrnitev) c. GN III. tipd. Goodpasturejev sindrom II.tipe. Gnojna angina
87. Označi bolezen, katere nastanek je povezan s kasno celično preobčutljivostjo:a. Goodpasturejev sindrom (II)b. Akutna zvrnitev presadka (II,IV)c. Kontaktni dermtitis (I)d. Gnojna angina (streptokok)e. Glomerulonefritis (III)
89. Za katero bolezen ženske ne obolevajo pogosteje kot moški?a. RAb. holecistitisc. Goodpasturejev sindrom (najpogosteje zbolijo mladi moški med 20. in 30. letom starosti)
90. Katera imunodeficienca je najbolj pogosta?a. Brutonova agamaglobulinemijab. DiGeorgejev sindromc. selektivna IgA deficiencad. običajna variabilna imunodeficiencae. huda kombinirana imunodeficienca (SCID)
91. Kateri opis velja za MHC II?a. vključuje človeške levkocitne Ag (HLA) lokusov A; B; C (HLA I)b. sestavlja ga 1 transmembranska gp veriga (2 verigi)c. omejuje ekspanzijo CD8+ cel.
-19-
d. vključuje HLA lokuse DR, DP, DQe. ima b2-mikroglobulin kot del gp strukture (HLA I)
92. Kateri je prevladujoči imunski mehanizem pri atopičnem dermatitisu?a. citotoksičnost, posredovana z Abb. bolezen IKc. posredovana hipersenzitivnost I. tipd. celično posredovana citotoksičnoste. hipersenzitivnost zakasnjenega tipa
93. Prevladujoči imunološki mehanizem pri avtoimunski hemolitični anemiji je:a. citotoksičnost, posredovana z Abb. bolezen IKc. posredovana hipersenzitivnostd. celično posredovana citotoksičnoste. hipersenzitivnost zakasnjenega tipa
94. Ab za centromere je povezano s:a. SLEb. Sjogrenovim sindromomc. progresivno sklerodermod. polimiozitisome. CREST sindromom (omejena skleroderma)
95. Avtoimuna protitelesa a. nastanejo proti spremenjenim lastnim molekulamb. navzkrižna reakcija c. vzrok je genetski dejavnik
97. Akutna zavrnitvena rkc (ledvica).a. nekaj dni, mesecevb. humoralni in celični odzivc. spremembe na glomerulih hiperakutnod. vaskulitis (akutno: vaskulitis = B celični odziv; intersticij in epitelijske celice tubulov = T
98. Kaposijev sarkom:a. samo pri AIDSub. samo na kožic. endotelne cel.d. Kaposijev sarkom:
-20-
e. mononuklearna infiltracija
99. Katera izjava opiše sistemski lupus eritematozus?a. organska poškodba posredovana predvsem z NK celicami ubijalkamib. avtoprotitelesa so omejena na avtoprotitelesa proti nativni dvojnovijačni DNA (ANA, AB
proti Ag krvnih elementov, antifosfolipidna-Ab)c. stanje je povezano s pomanjkanjem komponent C2 in C4d. odlaganje IK je redko pogosto, zaradi tega nastanejo tkivne poškodbee. vzorci klinične bolezni so zelo omejeni
100. Pri SLE ne najdemo teles proti BM glomerula
101. Katere okvare ne povzroči SLE: sklepi
102. Kaj je vzrok membranskega GN: SLE
103. Pri kateri avtoimunski bolezni ni Ab? RA
104. Pojav Ab proti Ag pljuč, kosti, kože SS105. Pri kateri bolezni ni imunskih kompleksov: amiloidoza
106. Za polmesečasti GN ni značilno:a. fibrinb. proliferacije celic Bowmanovega prostorac. histamin
107. Če pri tkivni biopsiji identificiramo eozinofilce in matocite iz vnetnega procesa, kateri tip imunske reakcije se verjetno pojavlja:a. tip Ib. tip IIc. tip IIId. tip IVe. tip V
108. Kateri je prevladujoči imunski mehanizem pri atopičnem dermatitisu?a. citotoksičnost, posredovana z Abb. bolezen IKc. posredovana hipersenzitivnostd. celično posredovana citotoksičnoste. hipersenzitivnost zakasnjenega tipa
109. Prevladujoči imunološki mehanizem pri avtoimunski hemolitični anemiji je:a. citotoksičnost, posredovana z Abb. bolezen IKc. posredovana hipersenzitivnostd. celično posredovana citotoksičnoste. hipersenzitivnost zakasnjenega tipa
-21-
110. Značilni Ag pri Sjögrenovem sindromu SS-B Ag Ro (SS-A), Ag La (SS-B)
111. Katero Ab je visokospecifično za Sjogrenov sindrom?a. ANAb. anti-Acl-70 (skleroderma)c. anti-SS-B (+anti-SS-A) Antigena Ro in Lad. anti-Jo-1 (vnetne miopatije)e. anti-Sm (SLE)
112. Sjogrenov sindrom:a. avtoimunska bolezen, kjer so prizdete predvsem slinavke in solznicab. pogosteje moškic. pomemben klinični znak je kserostomijad. večje tveganje za limfoproliferativne boleznie. lahko v kombinaciji z drugimi avtoimunskimi
113. Sjögrenov sindrom:a. spremembe v slinavkahb. razvoj limfoma (SS je dejavnik tveganja za razvoj ne-Hodgkinovega limfoma)
114. DiGeorgejev sindrom vključuje vse naštete lastnosti, razen (glej pediatrične bolezni):a. hipokalcemijeb. tetanijac. manjkajoči timusd. manjkajoče plazmatkee. manjkajoče paratiroidne žleze
115. Žilna zavrnitev presadka:a. nastane izključno kot posledica celičnih imunskih odlaganjb. pri nastanku sodelujejo Ab, usmerjena proti aloantigenom na endoteluc. vezava Ab privede do aktivacije komplementad. nastaja praviloma zaradi odlaganja krožečih imunskih kompleksove. pojavi se v prvem tednu po presaditvi
116. Recipient ledvičnega presadka po 48ih urah ne more več proizvajati urina. Naredi se biopsija. Tubuli kažejo izgubo ščetkaste meje (brush bordera), izgubo jeder in izoblikovanje tubularnega »cast«. Drugih sprememb ni. Kaj je najverjetneje etiologija za pacientovo primarno izgubo funkcije?a. akutna cel.zavrnitevb. hiperakutna zavrnitevc. kronična zavrnitevd. akutna tubularna zavrnitev
-22-
e. rekurentna bolezen
117. Bence-Jonesove beljakovine v urinu so značilne za;a. limfomb. karcinom ledvičnih celicc. multipli mielomd. levkemijoe. pieonefritis
118. Akutna zavrnitev:a. nekaj nekaj dnib. nekaj mesecvc. nekaj let
119. Biopsija ledvičnega presadka pokaže fibrinoidno nekrozo majhnihn žil. Kateri izmed sledečih imunskih mehanizmov je neposredno vpleten?a. celično posredovana citotoksičnostb. poškodba, posredovana s Ab in komplementomc. CD8 posredovana poškodbad. Citotoksičnost preko NK celice. Hipersenzitivnost tipa IV
120. Katero Ab je najboj značilno za sklerodermo?a. antinukleolarno Ab v 15-40%b. antinuklearno Ab v 95% (procenti povzeti po članku: Antibodies in Scleroderma: Direct
Patogenicity and Phenotypic Associations: http://utzlab.stanford.edu/publications/scleroderma.pdf)
c. Ab za dvojnovijačno DNAd. Ab za histone. Ab za Sm
121. Katero Ab je najboj značilno za sklerodermo?a. antinukleolarno Ab b. antinuklearno Ab (Scl-70 – DNA topoizomeraza 1; CREST – anticentromerno Ab)c. Ab za dvojnovijačno DNA (SLE)d. Ab za histon (drug-induced LE)e. Ab za Sm (SLE)
122. Za sklerodermo ni značilno:a. malabsorbcijab. aortna stenozac. zožitev pljučnih arterij
-23-
123. Vaskularni tumor, ki se pojavlja v zvezi z AIDS-om, je:A kapilami hemangiomB glomangiomC Kaposijev sarkomD kavernozni hemangiomE limfangiosarkom
124. Spremembe v ustni votlini, ki se pogosteje pojavljajo v sklopu AIDS-a so vse razen:A aftozne ulceracijeB erozivni gingivitisC Kaposijev sarkomD karcinom malih slinavk (male slinavke so redko prizadete, bolj je obušesna)E lasasta levkoplakija
125. AIDS:a. zelo pogoste okužbe med zdravstvenimi delavcib. ni še zdravilac. je smrtna bolezend. v zdravstvu preprečimo okužbo s preprostimi sredstvi
126. Kdaj pri IS osebah posumimo na AIDS?a. A okužba s Pneumocystis carinii (AIDS-defining)b. B okužba s Aspergillusom c. C okužba s Legionello d. D okužba s Sincicijskim respiratornim virusom e. E okužba s M. tuberculosis (AIDS-defining)(sumimo pa še pri candidi, CMV, hud herpes
simplex, C. neoformans )
127. Pri AIDS-u obicajno ugotovimo: a) limfocitozo b) pomanjkanje T limfocitov pomagalk (CD4)c) pomanjkanje citotoksicnih T limfocitov (CD8)d) pomanjkanje naravnih celic ubijalk (CD16, CD56)e) pomanjkanje/izgubo B limfocitov (CD21, CD40)
128. AIDSa. inf. s hemolitičnim streptokokomb. Kaposijev sarkomc. Non-hodgkinov limfomd. Planocelularni karcinom ustne votline in rektuma (samo ustne votline)
132. Znacilnosti mukoepidermoidnega karcinoma sta: a) je vedno hitro rastoc tumor, ki zaseva le hematogeno b) je najpogostejsi karcinom v obusesni slinavki c) histoloska slika je povezana s prezivetjem bolnikov d) karcinom raste pogosto perinevralno e) za to obliko raka sta znacilni ploscatocelicna in hondroidna komponenta.
133. Pri gradaciji tumorja upoštevamo: a) velikost tumorja b) polimorfija in obarvanost jeder c) št.mitoz d) regresivne spremembe e) metastaze
134. Preneoplastični sindrom
135. Carcinoma in situ: a) Vedno ploščatoceličen iz večvrstnega ploščatega ep. (najpogosteje), lahko tudi iz prehodnega ali žleznegab) Lahko prisotne patološke mitoze c) V vsej debelini epitelija d) Nima značilne makroskopske slike ima citološke značilnosti karcinomae) Vdira čez bazalno membrano NI INVAZIJE ČEZ BAZALNO MEMBRANONE ZASEVA, 100% OZDRAVLJIV
136. Benigni epitelijski tumorji: a) Adenom b) Papilom c) Adenomatozni polip – prekanceroza, je to še benigen?
137. Maligni epitelijski a) Carcinoma in situ b) Plazmocitom – maligni plazemski tumor iz mehkega tkiva, MEZENHIMSKIc) Adenokarcinom
138. Karcinoid: a) APUD b) Bolj maligen od karcinomov
-26-
c) Najpogostejši v steni prebavne cevi d) Unimorfne celice
139. Ploščatocelični karcinom je pogost v:A ščitnici B koži C pljučihD želodcuE požiralniku Penis, prostata, mehur, MATERNIČNI VRAT
140. Pri določanju stadija tumorja upoštevamo: VELIKOST, BEZGAVKE, METASTAZIRANJEA velikost tumorjaB zasevanje v področne bezgavkeC angioinvazioD invazivno rast v okolna tkiva E število mitoz v tumorskem tkivu
141. Najpogostejši vzrok povečanja bezgavk je/so:A kronična limfatična levkemijaB Hodgkinova nodulama sklerozaC metastaze karcinomovD ne-Hodgkinov maligni limfomE AIDS
142. Ne-Hodgkinovi limfomi najpogosteje vzniknejo izA limfocitov TB limfocitov BC celic NK (ubijalk)D makrofagovE plazmatk
143. Maligni epitelijski tumorjia) Carcinoma in situb) Plazmocitom
-27-
c) Adenokarcinom
144. Katera znacilnost kaze na zanesljivo maligno naravo tumorja a) Invazivna tumorska rast. b) Jedrna in celicna polimorfija. c) Patoloske mitoze. d) Zasevanje. e) Nekroza in krvavitve v tumorju.
145. Ploscatocelicni karcinom je pogost v: a) scitnici b) kozi c) pljucih d) zelodcu e) poziralniku. f) jezikug) vratu maternice
146. Med benigne epitelijske tumorje sodijo: a) limfom b) adenom c) teratom d) papilom e) bazaliom (počasi rastoč karcinom nizke stopnje malignosti, ki nastane iz bazalnih celic epidermisa)
147. Kapilarni hemangioma. pogosto pride do ulcerjacije b. pogosta lokacija je koža
-28-
GENETSKE in PEDIATRIČNE BOLEZNI
148. Cistična fibrozaa. običajno pankreas ni prizadetb. razvojna anomalija pankreasac. slan znojd. sindahtilija (dedna anomalija rok, včasih tudi nog, kjer so sosednji prsti bolj ali manj
popolno zraščeni)
149. Problem nedonošenostia. Pljuča (RDS – bolezen hialinih membran)b. Možganic. Prepona d. Srce
151. RDS pri otrocih – česa ni?a. hialine membrane b. intersticijski alveolitisc. zmanjšanje surfaktanta
152. DiGeorgejev sindrom vključuje vse naštete lastnosti, razen:a. hipokalcemije b. tetanija c. manjkajoči timus d. manjkajoče plazmatke (B-celični odziv je neprizadet)e. manjkajoče paratiroidne žleze
-29-
Bolezni okolja
153. Vse je posledica kroničnega alkoholizma RAZEN: a) pospesen razvoj aterosklerozeb) kronicni pankreatitis c) oslabljenost skeletne misice d) kardiomiopatija e) atrofija testisov
154. Katere bolezni najbolj ogrožajo kadilcea. poškodba koronark (sistemska ateroskleroza, miokardni infarkt)b. rak debelega črevesa (pljučni rak, rak ustne votline, grla, požiralnika, pankreasa, sečnega
mehurja)c. emfizem (+ kronični bronhitis)
155. Pasivno kajenjea. 1,2 – 2x večja možnost za pljučni karcinom (pri kadilcih je vsaj 10x)b. rak debelega črevesjac. karcinom požiralnikad. KOPB
156. Silikoantrakoza: a) azbest b) silikati c) emfizem d) značilne spremembe povzroči antrakotični pigment e) spada med pnevmokonioze
157. Silikoantrakoza: a) kajenje b) premogov/silicijev prah c) difuzni vozliči d) pljučno srce
158. Značilnosti silikoantrakoze: a) Nastane zaradi vdihavanja premogovega in silicijevega prahu. b) Značilni so fibrohialinizirani vozliči. c) Možen zaplet je kronično pljučno srce.
-30-
-31-
Infekcijske bolezni
159. Infekcija s H.pylori: a) povezana s septikemijo b) v zvezi s kroničnim gastritisom c) okužene je več ko 50% slov. populacije d) predhodnik perniciozne anemije (avtoimunski gastrtis je predhodnik anemije)e) s starostjo manj pogosta
161. Z okužbo EBV so povezani:A Burkittov limfomB kožni ploščatocelični karcinomC karcinom materničnega vratuD nazofaringealni karcinomE infekcijska mononukleoza
162. Herpes simplex 2se prenaša med porodomparenteralna okužbav akutni fazi manj aktivennosilci vedno simptomatski
163. Kaj povzroča CMV: AIDS+intersticijska pljučnica+inkluzije v cel.
164. Kateri virus pri pljučnici pri AIDSu dela IC vključke CMV
-32-
HEMATOPOETSKI IN LIMFNI SISTEM
165. Petehija je a. krvavitev v globokih tkivihb. običajna, velika podpludbac. krvavitev v peritonejud. 1-2mm velika podkožna krvaviteve. trombus v kapilari
166. Za DIK velja vse, razen:a. značilne so tromboze v različnih organihb. pogosto gre za primarno(idiopatsko) bolezen (ne, največkrat sledi sepsi, komplikaciji pro
porodu, maligni bolezni in obsežnim poškodbam(predvsem možganov)c. značilne so številne krvavitve razsejane po telesu (ja, zaradi porabe trombocitov in
faktorjev strjevanja krvi in sproščanja aktivatorjev plazminogena)d. najpogosteje so prizadeti možgani (ja, zaradi mikroinfarkotov v možganih)e. vzrok je lahko malignom (ja, ker nekateri sproščajo tkivne tromboplastične snovi v krvni
obtok)
167. Agregacijo trombocitov na mestu žilne poškodbe sproži:a. aktivacija Hagemanovega f.b. Stik trombocitov s subendotelnim kolagenomc. Lizosomski encimi iz nevtrofilcevd. Sprostitev tkivnega tromboplastinae. Trombin
168. Vse našteto velja za plazmocitom, razen:a. Bence-Jones protinurijab. Zmanjšana odpornost do infekcij c. Infiltracija ploščatih kosti s plazmatkamid. Makroglobulinemija (ne, velja za limfoplazmocitni limfom)e. Monoklonska gamopatija (proliferacija enega klona plazmatk, ki prizvaja Ig istega razreda
ali njihove sestavine)
169. Perniciozna anemija je posledica:a. pomanjkanja folne kisline (megaloblastna anemija)b. pomanjkanja Fe c. zmanjšane sinteze globinskih verig (talasemije)d. pomanjkanja intrinzičnega faktorja ali (redko) vitamina B12e. spremenjene zgradbe Hb (anemija srpastih eritrocitov)
170. Lakunarne velikanke so značilne za:a. Hodgkinovo bolezen (tip limfocitne deplecije)b. Hodgkinovo bolezen (tip nodularne skleroze)c. Hodgkinovo bolezen (tip limfocitne predominance) (RS podobne celice s puhastim jedrom
– »pop corn« cell) d. Hodgkinovo bolezen (mešanocelični tip) (tipične Reed-Sternbergove velikanke)
-33-
e. Ne-Hodgkinov difuzni velikocelični limfom B (imunoblasti, centroblasti)
171. V etiopatogenezi levkemij in limfomov igrajo pomembno vlogo:a. ionizirajoče sevanjeb. kajenjec. okužba z nekaterimi virusid. alkoholizeme. prehrana
173. Bence-Jonesove beljakovine v urinu so značilne za:a. multipli mielomb. pielonefritisc. limfomd. levkemijoe. karcinom ledvičnih celic
174. Kateri od naštetih tumorjev se pojavlja pri otrocih in odraslih?a. nefroblastomb. nevroblastomc. retinoblastomd. akutna levkemijae. hepatoblastom
175. Kronična limfatična levkemija:a. večinoma izvira iz B limfocitovb. najpogostejša pri otrocih (ne, pri >50 let)c. celice so majhne, podobne zrelim limfocitomd. napredovanje bolezni je hitro (ne, pri akutni)e. levkemične infiltrate najdemo tudi v KM (ja, + še bezgavke, kri in ostala tkiva)
176. Pri igelni biopsiji enega od več periventrikularnih žarišč v možganih, velikosti 1-3cm, ugotovimo monoklonsko proliferacijo imunoblastov. Kateri od navedenih kliničnih podatkov se najbolje sklada s to histološko najdbo?a. 5-letni otrok z levkemijo
-34-
b. 30-letna Ž z radioterapijo v anamnezic. 40-letnik z Downovim sindromomd. 35-letnik z AIDSOme. 15-letno dekle z virusnom encefalitisom
177. Kdaj je malabsorbcija vitamina B12?a. kronični gastritis tip A (avtoimuni propad parietalnih cel zmanjšan IF
zmanjš.B12)b. kronični gastritis tip Bc. gastrični ulkusd. celiakia
178. Etiologija levkemije je vezana na: a. viruseb. kem.agensec. dednostd. ionizirajoče sevanje
179. Kaj je najhujša komplikacija nevtropenije? DISEMINIRNA INFEKCIJA
180. IgM + hiperviskoznost krvi + generalizirana limfadenopatija so značilnosti: MAKROGAMAGLOBULINEMIJEa. Lobanja z degeneriranimi lezijami: MULTIPLI MIELOM
181. Zmanjšano število trombocitov + anemija: APLASTIČNA ANEMIJA
182. Pri Hodgkinovi bolezni ima najsalbšo prognozo:a. mešanocelični tipb. imunska deplecija (limfocitna)c. imunska dominancad. nodularna skleroza
183. Vzroki za pojav limfomov?a. EBVb. Ionizirajoče sevanjec. Prehranad. Kajenje
184. Kaj je značilno za anemijo srpastih celic?a. folna kislinab. IFc. Spremenjena zgradba Hb (mutacija gena, ki kodira beta verigo Hb)
185. Pri otrocih najpogostejša: AKUTNA LIMFOCITNA LEVKEMIJA (+ BURKITTOV LIMFOM)
-35-
186. NHL nastajajo iz:a. limfocitov Tb. plazmatkc. NK celic
188. Kronična limfatična levkemija: (najpogostejša levkemija pri odraslih)a. otroštvob. kostni mozeg infiltriran z mailimi limfocitic. Ph kromosom (ne, kronična mieloična levkemija)d. Ga ne ločimo od limfoma
189. Multipli mielom:a. Mlajši (ne, med 50.in 60.letom, običajno M)b. multifokalna proliferacija enega klona celicc. litične lezije v kostehd. povečan IgA (redko, ponavadi IgG)
190. Nodularna skleroza pri Hodgkinovem limfomu:a. najpogostejša oblikab. hiter potekc. lakunarne velikanked. ni limfocitov (večina tumorja tvorijo limfociti, + še plazmatke, eozinofilci, lakunarne cel.)
191. Trombocitopenija + anemija:a. aplastična anemijab. TTP I (trombocitna trombocitopenična purpura)c. Kronična mieloična levkemija (50 % bolnikov ima trombocitozo)d. Vsi primeri
192. ne-Hodgkinovi limfomi?a. limfatični organib. sekundarno v visceralnih org.c. Za vse oblike značilne lakunarne velikanke
193. Kronična limfatična levkemija:a. ¼ vseh levkemijb. povečane bezgavkec. prizadetost B limfocitov
194. Najpogostejši vzrok smrti pri akutni nelimfocitni (mieloblastni) levkemiji:a. INFEKCIJE
195. Kaj ni značilno za aplastično anemijo? ERITROCITNA HIPERPLAZIJA
198. Bezgavke so največkrat povečane pri:a. kronični limfocitni levkemijib. metastaze karcinomovc. Hodgkinova nodularna skleroza
199. Kronična limfatična levkemija:a. otrocib. ¼ vseh levkemijc. prizadetost humoralne imunostid. povečane bezgavkee. ne ločimo od limfoma
200. Kronična mieloična levkemija:a. huda splenomegalijab. prisotnost Ph kromosomac. pojav akutnih blastnih krizd. otrocie. iz limfocitov B (ne, iz pluripotentne matične celice)?
201. Dejavniki pri nastanku aplastične anemije so vsi, razen:a. benzenb. kloramfenikolc. citostatikid. penicilin?e. Fenilbutazon
202. Pomanjkanje vitamina B12 je lahko rezultat vseh naslednjih obolenj, RAZEN a. totalna gastrektomija b. Chronova bolezen c. ezofagealni karcinom d. infestacija z Diphyllobothrium latum e. celiakalna bolezen
-37-
203. Burkittov limfom – EBV (redek v Evropi, videz zvezdnatega neba, veliko mitoz in makrofagov, opis celic) Je endemičen v Afriki in sporadičen drugod. Povezan je z EBV okužbo. Tumorske celice so monotone, malo večje od malih limfocitov. Imajo okroglo ali ovalno jedro z 2-5 jedrci. Citoplazma je srednje obilna. Zelo značilna je visoka mitotična aktivnost in apoptoza, zato so v tumorju prisotni tudi številni makrofagi, ki odstranjujejo odmrle celice. Ker so ti benigni makrofagi pogosto obdani s praznim prostorom, ima tumor videz ''zvezdnega neba''. Značilna je translokacija, ki vključuje MYC gen – to privede do povečane ekspresije MYC proteina, ki ima močno transformirajočo aktivnost. Tumor večinoma prizadene otroke in mlade odrasle (30% otroških NHL). Redko vznikne v bezgavkah. V Afriki sta pogosto prizadeti maxilla ali mandibula, v Ameriki pa abdominalni organi (črevo, retroperitonej, jajčniki). Burkittov limfom je visoko maligen tumor, ki zelo hitro raste, a z agresivno kemoterapijo je lahko ozdravljiv.
204. Najpogostejsi vzrok povecanja bezgavk je/so: a) kronicna limfaticna levkemija b) Hodgkinova nodularna skleroza c) metastaze karcinomov d) ne-Hodgkinov maligni limfom e) AIDS
205. Ne-Hodgkinovi limfomi najpogosteje vzniknejo iz: a) limfocitov T b) limfocitov B c) celic NK (ubijalk) d) makrofagov e) plazmatk.
206. Kronična mieloična levkemija:a. huda splenomegalijab. prisotnost Ph kromosomac. pojav akutnih blastnih krizd. otrocie. iz limfocitov B (iz pluripotentne matične celice)f. trombocitopenija
207. Akutna limfoblastna levkemijaa. B-prekurzorske celiceb. b)T celicec. NK d. Histiociti e. Plazmatke
-38-
208. Značilnosti hemokromatoze so vse razen:a. Fe se v obliki feritina in hemosiderina kopiči v parenhimskih celicah organov, kot so jetra,
pankreas, srce, sklepne ovojnice, koža, endokrine žlezeb. Bolezen je lahko recesivna dedna ali pridobljena, sekundarnac. Proces intraceularnega kopičenja Fe je iriverzibilen, zaradi česar je bolezen neozdravljivad. Ker je Fe hepatotoksično in direktno okvari parenhimske celice, ni vnetne reakcijee. Postopno portogeno razraščanje veziva v jetrih ob kopičenju Fe razvije mikronodularno
jetrno cirozo
209. Primarna hemokromatoza: a) povečana absorbcija Fe iz črevesa b) pogostejša pri moških c) povečano vnašanje Fe s hrano
210. Sekundarna hemokromatozaa. povečan vnos železab. se nikoli ne odlaga v srcuc. alkoholikid. v mononuklearnem sistemu
211. Hemokromatoza: a) Fe se kopiči v obliki hemosiderina b) zaradi toksičnega učinka Fe se razvije fulminantni hepatitis c) postopno patogeno razraščanje veziva se razvije v mikronodularno cirozo d) se zaradi dedovanja izrazi že v otroštvu
212. Hemokromatoze ni v:a. jetrihb. možganihc. srcud. koži
213. Generalizirana hemosideroza:a. preveč vnosa Feb. v ganglijihc. lahko pride do rakad. ciroza
-39-
VASKULARNE BOLEZNI
1. Kateri od navedenih dejavnikov ni dejavnik tveganja za razvoj ateroma?a. kajenjeb. visoka raven HDL v serumuc. visoka raven LDL v serumud. moški spole. sistemska hipertenzija
2. 48-letni moški ima temperaturo in pozitivna anti-nevtrofilna citoplazemska Ab (c-ANCA). Biopsija pljuč pokaže granulome. Diagnoza?
a. astmab. Goodpastzrejev sindromc. SLEd. Wegenerejeva granulomatozae. TBC
3. Faktor, ki stimulira proliferacija gladko-mišičnih viter v patogenezi ATH, je:
4. trombocitni RF (PDGF) (+ še FGF in TGF-alfa)a. transformirajoči RF beta (TGF-beta)b. IL-1c. IFN-alfad. TNF
5. Vse navedeno velja za varikozne vene, razen:a. predisponirajo k trombozb. so zvijuganec. imajo neustrezne zaklopked. vsebujejo povečano število elastičnih lamel (ne, tu je degeneracija elastičnega tkiva
+ pikčaste kalcifikacije v medii FLEBOSKLEROZA)e. povzročajo vensko stazo in edem ekstremitete
6. Za DIK velja vse, razen:a. značilne so tromboze v različnih organihb. pogosto gre za primarno (idiopatsko) bolezenc. značilne so številne krvavitve razsejane po telesud. najpogosteje so prizadeti možganie. vzrok je lahko malignom
7. Agregacijo trombocitov v primeru žilne poškodbe sproži.a. aktivacija Hagemanovega faktorjab. stik trombocitov s subendotelnim kolagenomc. trombind. sprostitev velikega št.e. Lizonimski encimi iz nevtrofilcev
-40-
8. Varice požiralnika se razvijejo pri: CIROZI JETER
9. Bolezen z granulomi v zg.dihalih in granulomatoznim vaskulitisom v ledvicah je:a. Mb. Buergerb. Nodozni poliarteritisc. Temporalni arteritisd. Churge-Straussov sindrome. Wegenerjeva granulomatoza
10. Receptorji ta katere lipoproteine so na endotelijskih cel.v žili? Rec.za LDL
11. Pri sifilisu nastane anevrizma zaradi: Obliterativnega endartritisa v vaza vazorum
12. Za nastanek anevrizme v Th-delu aorte je najpogostejši vzrok?a. Sifilis?b. ATHc. Cistična medionekroza
13. Za nastanek anevrizme v abdominalnem delu je najpogostejši vzrok? ATH
14. Disekantna anevrizma: CISTIČNA NEKROZA MEDIE
15. Wegenerjeva granulomatoza:a. bolezen se nikoli ne pojavlja v ustni votlinib. zanjo je značilno vnetje v zg.delu dihalne poti in prebavne poti ter prizadetost
ledvic (ni prizadet GIT –ta pri mikroskopskem poliangiitisu)c. vaskulitis s fibrinoidno nekrozo ni sestavni del te boleznid. prizadetost ledvic je zelo redek pojav (ne, fokalni nekrotizirajoči, pogosto
polmesečasti GN)e. nobena trditev ni pravilna
16. Vse trditve, ki so povezane z intrakranialnimi jagodičastimi anevrizmami so pravilne, razen:a. prisotne so ob rojstvu (pridobljena degenerativna lezija zaradi kronične
mehanične – hemodinamične- poškodbe žilne stene)b. subarahnoidlana krvavitevc. lahko se pojavijo pri bolniku dominantno policistično boleznijo ledvic( + še pri
39. Kaposijev sarkom:a. samo pri AIDSub. samo na kožic. endotelne cel.d. mononuklearna infiltracija (limfociti, plazmatke, makrofagi)
-43-
SRCE
214. Najverjetnejsi patogenetski mehanizem pri revmaticni vrocici je: a) navzkrizna reakcija protiteles proti bakterijskim antigenom z lastnimi antigenib) odlaganje imunskih kompleksov c) virusna okuzba d) direkten skodljiv ucinek bakterijskih toksinov e) preobcutljivostna reakcija na virusne antigene
215. Katere srčne hibe so povezane s cianozo:a) tetralgija fallot b) defekt interventrikularnega septuma (L-D šant)c) truncus arteriosus persistens d) koarktacija aorte (cianoza spodnjega dela telesa)e) trikuspidalna atrezija
216. Myocarditis rheumatica: a) asteroidna telesa (Aschoffova telesca)b) Aschoffov granulom c) epikarditis d) endokarditis e) miokarditis
217. Značilnosti ulcerotrombotičnega endokarditisa: nebakterijski trombotičbia) Nastane kot posledica virusne okužbe. b) Nastane kot posledica bakterijske okužbe. c) Lahko se pojavi tudi na zdravem srcu. d) Na robovih zaklopk nastanejo bradavicam podobne strukture (revmatični – verukozni endokarditis)
218. Značilnosti verukoznega endokarditisa: a) Lahko se pojavi na umetnih zaklopkah. (infekcijski endokarditis)b) Povzročajo ga Stafilokoki in Streptokoki. (infekcijski endokarditis)c) Nastane na zaporni strani zaklopk. d) Vnetje se širi na horde. e) Posledici sta stenoza in insuficienca zaklopk. (mitralna zaklopka!)
219. Dejavniki tveganja za infekcijski endokarditis so:a. prirojena srčna hiba
-44-
b. prebolela revmatična vročicac. tromboza povrhnjih ven spodnjih okončind. pljučna trombembolijae. uživanje intravenskih drog
220. Kateri sta acianoticni anomaliji:a) tetralogija fallotb) pljucna stenoza (pozna cianoza)c) transpozicija velikih zild) botallov vod (pozna cianoza)
221. Miokarditis:a) najpogosteje povzrocijo bakterije VIRUSI!!b) se praviloma diagnosticira z biopsijo srcac) se lahko pojavi v okviru nekaterih sistemskih boleznid) se pojavi le v steni levega prekata
222. Hipertrofija levega prekataa. preobremenitev srcab. svetlina je normalna ali zožanac. zadebeljene papilarne in trabekularne mišiced. sist. hipertenzija
223. Verukozni endokarditisa. najpogosteje ga spremlje revmatična vročicab. Aschoffova telescac. Bradavice na ventralni strani mitralne zaklopke (ob zapornem robu)d. Nalaganje fibrina in trombocitov
224. Za duktus areriosus velja vse razen:a. po treh mesecih se popolnoma zapre b. povezuje aorto in pljučno arterijo
-45-
DIHALA
225. Ploščatocelični karcinom pljuč a) hitro zaseva v možgane (izven toraksa zaseva pozno)b) značilne so obsežne nekroze c) je pri nas najpogostejša oblika pljučnega raka d) tumorske celice imajo pičlo citoplazmo in hiperkromna jedra (drobnocelični karcinom)e) značilni so intercelularni mostički
226. Restriktivne pljučne bolezni so: a) sistemska skleroza b) idiopatska pljučna fibroza c) pneumokonioze d) bronhiektazije e) kronični bronhitis
228. Za intersticijsko plučnico je značilno: a) največkrat je vzrok bakterijski (vzrok je največkrat neznan)b) vzrok so največkrat antibiotiki in virusne okužbe c) v intersticiju prevladujejo nevrofilni granulociti č) v intersticiju prevladujejo plazmatke, histiociti, monociti d) v alveolih je specifični vnetni infiltrat
229.Kaj se nabira v alveolih ob pjučnem edemu: a) transudat b) eksudat c) vnetni infiltrat (siderofagi)č) voda d) kri
230. Silikoantrakoza: kombinacija silikoze in antrakozea) azbest ANTRACITb) silikati
-46-
c) emfizem d) značilne spremembe povzroči antrakotični pigmente) spada med pnevmokonioze
231. Silikoantrakoza:a. kajenje b. premogov/silicijev prah c. difuzni vozliči d. Nastane zaradi vdihavanja premogovega in silicijevega prahu. e. Značilni so fibrohialinizirani vozliči. f. Možen zaplet je kronično pljučno srce.
232. Osnovni patološki proces je močno povečana prepustnost alveolnih kapilar, ki nastane zaradi poškodbe alveolnega epitelija in kapilarnega endotela: a) brohopneumonija b) intersticijska pljučnica c) ARDS č) edem pljuč d) nodularna pljučnica
233. Pljučni absces: a) pljučni infarkt b) alveolitis c) bronhopnevmonija d) virusni infekt
234. Intersticijski emfizem: a) umetno dihanje b) poškodbe dihalnih poti c) alfa-1-antitripsin (panacinarni emfizem)
235. Zapleti pri lobarni pljučnici so: a) Empiem (+abcesi)b) Difuzna fibroza. c) Kronična pljučnica. ?d) Septikopiemija.
236. Difuzni mezoteliom plevre:a. je pozna posledica vdihovanja azbestab. zelo maligen tumor
-47-
c. povečano izločanje sluzid. je vedno povezan z azbestome. nikoli ne zaseva izven toraksa (redko)
238. Acinonodozna tuberkuloza:a. s širjenjem po dihalnih potehb. prizadete predvsem zgornje dele pljučc. značilne kaverned. limfogeni razsoje. deteljici podobni skupki vozličev ob dihalnih poteh
239. Primarna atelektaza:a. je običajno popolnab. je posledica obstrukcije dihalnih potic. večkrat jo najdemo pri doraslihd. je povezana s pomanjkanjem surfaktantae. prizadeto je običajno le eno pljučno krilo
240. Difuzna alveolarna okvara: a) predstavlja morfoloske spremembe pri ARDS b) v zgodnjem stadiju bolezni so pogoste hialine membrane c) povzroca jo lahko pnevmotoraks d) lahko se razvije difuzna intersticijska pljucna fibroza e) pljuca so prekomerno zracna. abd
241. Kateri od nastetih dejavnikov NE povzroca difuzne alveolarne okvare a) Septicni sok. b) Aspiracija zelodcne vsebine. c) Virusna okuzba. d) Pnevmotoraks. e) Radiacijski pnevmonitis.
242. Pljučni absces je kombinacija vsega, razen:a. aspiracije orofaringealne vsebine
-48-
b. bronhalne obstrukcije s tujkomc. bronhiektazijed. organizirane pljučnicee. septičnih pljučnih embolizmov
243. Katera od naštetih bolezni je značilno povezana s pljučno TBC?. a. Antrakozab. Bronhiektazijac. Silikozad. Centrolobularni emfizeme. Lipidna pnevmonija
244. Običajne lokalizacije metastaz primarnega pljučnega karcinoma so vse naštete, razen?a. nadledvičnicab. kostic. c)možganed. jetra e. vranica
245. ARDS srečamo lahko pri vseh naštetih stanjih, razen:a. možganska poškodbab. prekomerna doza heroinac. visoke konc.kisikad. pljučna embolija (lahko vzrok tudi maščobna embolija)e. šok
246. Katera trditev drži za bronhialni karcinom?a. histološko je najpogosteje planocelularni karcinomb. incidenca tumorja upadac. pogosto pri ženskah (pri ženskah pogostejši adenokarcinom)d. pogosto komplikacija cistične fibrozee. 5-letno preživetje je 50% (<15%)
247. Lobularna pljučnica (bronhopnevmonija):a. pogosti zapleti so ognojkib. pogosto pride do empiema in vezivnih prirastlin na steno prsne votline (pri lobarni
pljučnici)
-49-
c. značilna je obsežna vnetna eksudacija, ki zajame celotne režnje (žariščna prizadetost – razmetana žarišča)
d. pogosto jo povzročajo G- bakterije (stafilokoki, streptokoki, pnevmokoki)e. običajno so žariščno spremenjene dihalne poti in pljučni parenhim
248. Ekstrinzični alergični bronhoalveolitis (= hipersenzitivni pnevmonitis)a. je posledica preobčutljivosti na različne vdihane Agb. sodi med alveolarne pljučnice (alveolitis = interalveolarna p. = intersticijska p.)c. včasih ga spremlja granulomsko vnetje (intersticijski nekazeozni granulomi)d. zaradi te bolezni zbolijo gojilci papige. v intersticiju prevladuje vnetna infiltracija z nevtrofilci (mononuklearne cel)
249. Bronhogene ciste:a. ležijo najpogosteje na periferiji pljučb. njihovi zapleti so lahko pljučni ognojkic. lahko so multipled. v njih se večkrat razvije rake. so posledica nenormalnega razvoja pračrevesa
250. Panacinarni pljučni emfizem:a. izključno posledica kajenja (tudi pomanjkanje alfa-antitripsina)b. povezan s pomanjkanjem antiproteazc. pogosteje prizadeti spodnji deli pljučd. pljučno tkivo propade predvsem okrog terminalnih bronhiolov (centroacinarni emfizem)e. v dihalnih poteh so pogosto sluznični čepif. Bronhioalveolarni rak:g. širi se bronhogenoh. je posebna oblika žleznega rakai. makroskopsko izgleda kot alveolarna pljučnicaj. pogosto kaže endokrino izločanjek. pogosto zaseva v področne bezgavke
251. Cigaretni dim sodeluje v patogenezi pljučnega emfizema:a. stimulira sproščanje elastaze iz nevtrofilnih granulocitovb. slabi dejavnost alfa1-antitripsinac. pospešuje kopičenje nevtrofilcev in makrofagov v pljučihd. slabi dejavnost elastaze iz makrofagov (ojača)e. pospešuje vnetne spremembe v malih dihalnih poteh
252. Žlezni pljučni rak:a. vedno kaže izločanje sluzi
-50-
b. pogosto raste na periferiji pljučc. lahko vzročno povezan s kajenjem (manj kot ploščatocelični)d. lahko zraste v tuberkulozni brazgotinie. redko zaseva v področne bezgavk (rastejo počasi in hitro metastazirajo)
253. Intersticijski pljučni emfizem:a. predstavlja prekomerno razširitev dihalnih prostorov distalno od terminalnih bronhiolovb. pogosta posledica serijskih prelomov reberc. zaradi njega se lahko razvije podkožni emfizemd. pogoste so subplevralne bule e. lahko posledica eksplozij
254. Karcinoid:a. lahko povzroča endokrine motnjeb. lahko izvira iz nevroendokrinih celicc. pogosto zaseva v področne bezgavked. najpogosteje ga najdemo na periferiji pljuč (glavni bronhi)e. redke mitoze
255. Pri cistični fibrozi v dihalnih poteh nastane:a. emfizemb. atelektazac. bronhiektazije
256. Pri narkomanu,umrlemu zaradi prevelike doze, najdemo:a. embolijo s kristalib. hud pljučni edem
258. Silikoza:a. pljučna bolezenb. povezana z antrakozo
-51-
c. 10-15-letna ekspozicija SiO2d. silikotični vozliči s sarkoidnim granulomom
259. Sekundarna intersticijska TBC:a. požiranje inficiranih delcevb. v jejunumu (v ileumu)c. ulkusi pravokotno na vzdolžno os črevesad. strikture, fisure, TBC-peritonitis
260. Bronhogena cista:a. pogosto maligno alterirab. v ostenju ščitnično tkivoc. pri odraslih (pri otrocih)
261. Bronhiektazije:a. v zvezi z nekrotizirajočo pljučnicob. obstrukcija (tumor, mukozni čepi, tujek)c. kongenitalne bolezni (cistična fibroza, kartagenerjev sindrom)
263. Značilnost bronhialnega karcinoma pljuč:a. najpogosteje planocelularni NE _ ADENOKARCINOMb. ni povezan s kajenjem (zelo)c. pogotejši pri ženskah (pri moških)
264. Dvolomne kristale obdane s fibroznim tkivom najdemo pri:a. silikozi b. azbestozic. siderozi
265. Med intersticijske pljučnice spadajo:a. alveolitis (interalveolarna)b. interlobularnac. peribronhialna
-52-
266. Azbestoza:a. povečana možnost nastanka rakab. pri delavcih v kamnolomihc. fibroza poleg odlaganja azbestnega prahu
267. Pneumocistis carinii pneumonia:a. tipična oportunistična infekcijab. najpogosteje jo srečamo pri bolnikih z AIDSomc. vnetni infiltrat predvsem iz nevtrofilcev (mononuklearnih vnetnic)d. ima sorazmerno ugodno prognozo (če je odkrita pred diseminacijo)
268. Planocelularni karcinom v pljučih:a. bazalnob. centralno
271. Drobnocelični plučni rak:a. pozno zaseva b. lahko pojavlja skupaj s ploščatoceličnim rakomc. zaseva v možgane
272. Katerim terminom označujemo skupino pljučnih bolezni, ki nastanejo zaradi kronične inhalacije delčnih ali plinskih agensov, kot rezultat poklicne izpostavitve? a. granulomatozna bolezen b. pneumokonioza c. mikobakterioza d. psevdolimfom e. bronhiektazije
-53-
273. Velike nepravilne zgoščine in očitne kavitacije z nivoji zraka in tekočine, ki jih opazimo na prsnem posnetku rudarja z x žarki sugerirajo: a. kronično silikozo z jajčastimi kalcifikacijami b. superimponirano tuberkulozo c. preprosto rudarsko premogovniško pnevmokoniozo (CWP) d. azbestozo e. Caplanov sindrom
274. Z azbestozo povezano bolezen najbolje opiše naslednja izjava: a. azbestoza je pogosta pri pacientih z mezoteliomom b. mezoteliom se lahko pojavi leta po delu na ladji (ladjedelnici?), ki je trajalo 6 tednov c. tip in oblika fibril nista značilni d. feruginozna telesca so nespecifična odkritja e. izpostavljenost azbestozi poveča tveganje za tuberkulozo
275. Za vsak patološki odgovor izberi bolezen, s katero je najverjetneje povezan. a. silikoza - polarizirani madeži v nodulihb. azbestoza - pleuralne kalcifikacije c. tuberkuloza - kazeantni granulomi d. kronična berilioza e. rudarska pnevmokonioza (CWP)
276. Pri kronicnem bronhitisu obicajno lahko najdemo: a) hipertrofijo submukoznih zlez ?? MUKOZNIH ŽLEZ?b) povecan upor pretoka zraka po dihalnih poteh c) vnetno infiltracijo z eozinofilnimi granulociti (astma)d) produktivni kaselj e) izrazito zadebeljeno bazalno membrano epitelija dihalnih poti (ni rečeno, da je sploh zadebeljena, bolj značilno za astmo)
277. Difuzni mezoteliom plevre: A je pozna posledica vdihovanja azbesta (razvije se po 25-40letih po izpostavitvi)B zelo maligen tumor C povečano izločanje sluzi D je vedno povezan z azbestom (50 % bolnikov bilo predhodno izpostavljenih azbestu)E nikoli ne zaseva izven plevralnega prostora (zaseva, ampak redko)
278. Sekundarna atelektaza a. pomankanje sulfaktanta (primarna)
-54-
b. pomik mediastinuma (pri kompresijski na na nasprotno stran, pri obstrukcijski na prizadeto stran)
c. neoplazma v bronhialnem delu (kompresijska)d. zaradi mehanskega pritiska na pljuča (kompresijka)e. tujek v bronhu (obstrucijsko-resorbcijska)
280. V pljuča najhitreje zaseva:a. karcinom dojkeb. nefroblastomc. nevroblastom
281. Najpogostejša pljučna bolezen pri otrocih
282. Zapleti pri lobarni pljučnici so: a) Empiemb) Difuzna fibroza.c) Kronična pljučnicad) Septikopiemija.
283. Nekazeozne granulome povzročajo naslednje bolezni, razen:a. kronična beriliozab. silikozac. sarkoidozad. histoplazmozae. TBC
284. ARDS srečamo lahko pro vseh naštetih stanjih, razen: ? men se zdijo vsi možnia. možganska poškodbab. prekomerna doza heroinac. visoke konc.kisikad. pljučna embolija (v Robbinsu piše, da lahko vzrok tudi maščobna embolija)???e. šok
285. Sindrom dihalne stiske novorojenca se razvije zaradi:a. nezrelosti pljuč pri prezgodaj rojenih otrocih
286. Kazeokavernozna TBC:a. predstavlja napredujočo postprimarno TBCb. najpogosteje na pljučnih vršičkihc. širi se limfogeno (ne, samo primarna)d. značilne so obsežne kazeozne nekrozee. okrog nekroz je obilna fibroza
287. Izberi najpogostejši izvor trombembolij?a. ileofemoralne veneb. vene prostatičnega pletežac. spodnja vena kavad. periuterinski venski pleteže. desna avrikula
288. Panacinarni pljučni emfizem:a. izključno posledica kajenja (ne, pomanjkanja alfa-antitripsina)b. povezan s pomanjkanjem antiproteazc. pogosteje prizadeti spodnji deli pljučd. pljučno tkivo propade predvsem okrog terminalnih bronhiolov (ne, to je pri
centroacinarnem, tu alveoli in laveolarni vodi, pa tudi terminalni bronhioli)e. v dihalnih poteh so pogosto sluznični čepi
289. Ploščatocelični rak:a. pogosto hitro zaseva v možganeb. značilne obsežne nekrozec. pri nas najpogostejša vrsta pljučnega raka ??d. tumorske celice imajo pičlo ctpl.in hiperkromna jedra – drobnocelični rake. značili so intracelularni mostički
290. Bronhioalveolarni rak:a. širi se bronhogenob. je posebna oblika žleznega rakac. makroskopsko izgleda kot alveolarna pljučnicad. pogosto kaže endokrino izločanjee. pogosto zaseva v področne bezgavke
Plevralni izliv je najpogosteje:a. fibrinozen
-56-
b. purulentenc. hemoragičend. serozen
292. Bolezen z granulomi v zg.dihalih in granulomskim vaskulitisom v ledvicah je:a. Mb.Buergerb. Poliarteritis nodosac. Temporalni arteritisd. Churg-Straussov sindrome. Wegenerjeva granulomatoza
293. Za azbestozo so značilni:a. plevralni plaki
294. Mezoteliom je povezan z:a. izpostavljenostjo azbestu
295. Silikoza:a. pljučna bolezenb. pvezana z antrakozoc. 10-15letna ekspozicija SiO2d. silikotični vozliči s sarkoidnim granulomom
299. Primarna progredientna TBC:a. nagnjenost k ozdravitvib. Ghonov primarni nodul (pri primarni TBC)
300. Kateri organi so pri hemoragiji najbolj prizadeti:a. srceb. jetrac. pljučad. ledvica
301. Bronhiektazije:a. v zvezi z nekrotizirajočo pljučnicob. obstrukcija (tumor, mukozni čepi, tujek)c. kongenitalne bolezni (cistična fibroza, kartagenerjev sindrom,...)
-57-
302. Hidrotoraks:a. lahko ga povzroča tumor, anevrizmeb. tekočina v plevralnem prostoruc. lahko vsebuje mlečno tekočino (hilotoraks)
321. Drobnocelični plučni rak:a. pozno zasevab. lahko pojavlja skupaj s ploščatoceličnim rakomc. zaseva v možgane
322. S katerim terminom označujemo skupino pljučnih bolezni, ki nastanejo zaradi kronične inhalacije delčnih ali plinskih agensov, kot rezultat poklicne izpostavitve? a. granulomatozna bolezen b. pneumokonioza c. mikobakterioza d. psevdolimfom e. Bronhiektazije
Pnevmokonioza je patološko stanje pljuč, ki ga povzroča inhalacija delčne ali plinske snovi, ki se običajno pojavlja pri določenih poklicih. Antrakozo vidimo pri rudarjih in občasno pri ljudeh, ki živijo v preplavljenih urbanih okoljih. Silikoza je prisotna pri rudarjih, kovinostrugarjih in drugih, ki so kronično izpostavljeni silikatnim delcem. Azbestoza je posebno razširjena oblika pnevmokonioze in lahko vodi do razvoja malignega mezotelioma.
323. Velike nepravilne zgoščine in očitne kavitacije z nivoji zraka in tekočine, ki jih opazimo na prsnem posnetku rudarja z x žarki sugerirajo: a. kronično silikozo z jajčastimi kalcifikacijami b. superimponirano tuberkulozo c. preprosto rudarsko premogovniško pnevmokoniozo (CWP) d. azbestozo e. Caplanov sindrom
Vsakršne kavitarne lezije, najsi bo pri kronični silikozi, preprosti rudarski pnevmokoniozi (CWP) ali progresivni masivni fibrozi, lahko osumimo za superimponirano tuberkulozo. Jajčasti izgled hilusnih bezgavk pri kronični silikozi nastane zaradi zunanje kalcifikacije in ne kaže na infekcijo. Preprosti CWP
-59-
ima le majhne nepravilne gostote, kot tudi azbestoza, ne vidimo pa nobene kavitacije. Čeravno se granulome opazi pri revmatoidnem artritisu kompliciranega CWP (Kaplanov sindrom), niso videti kot kavitarne lezije.
324. Z azbestozo povezano bolezen najbolje opiše naslednja izjava: a. azbestoza je pogosta pri pacientih z mezoteliomom b. mezoteliom se lahko pojavi leta po delu na ladji (ladjedelnici?), ki je trajalo 6 tednov c. tip in oblika fibril nista značilni d. feruginozna telesca so nespecifična odkritja e. izpostavljenost azbestozi poveča tveganje za tuberkulozo
Četudi obstaja groba povezava med totalnim bremenom azbesta in razvojem malignosti, ni krivulje odvisnosti doze - odgovora in ni pravega praga izpostavljenosti, ki bi bolezen povzročil. Dobro je znano, da je že 6 tedenska izpostavljenost azbestu povzročila mezoteliom 20 let kasneje, vendar so mnogi pacienti z mezoteliomom bili zelo visoko izpostavljeni. Čudno, vendar pacienti z mezoteliomom ne kažejo pogosto azbestoznih intersticijskih pljučnih nodulov. Pomembni so fibrilni tipi, npr. rak je najbolj pogosto povezan z amfibolami. Feruginozna telesca so dokaj tipična in karakteristična za izpostavljenost azbestu, a so redko vidna pri drugih inhaliranih substancah – tako lahko usmerijo patologa k domnevi izpostavljenosti azbestu. Tuberkuloza ni pogostejša pri pacientih, izpostavljenih azbestu.
325. Za vsak patološki odgovor izberi bolezen, s katero je najverjetneje povezan. a. silikoza polarizirani madeži v nodulihb. azbestoza plevralne kalcifikacijec. tuberkuloza kazeozni granulomd. kronična berilioza e. rudarska pnevmokonioza (CWP) centrilobularni emfizem
-60-
LEDVICE
326. Za diabeticno glumerulosklerozo velja vse razen: a) je posledica metabolnih motenj
327. Glomerulonefritis: a) je vnetje omejeno na ledvicne zile b) nastane zaradi bakterijske infekcije iz secnih poti zg. dihalnih potic) ni nikoli povezan z imunskimi mehanizmi d) najpogosteje nastane zaradi patoloskega odlaganja imunskega kompleksa e) ne povzroci nikoli nefrotskega sindroma
328. Pielonefritis: a) je zelo redka bolezen ledvic b) navadno je posledica ascendentne infekcije z gram (–) bakterijami c) je imunokompleksna bolezen d) nikoli ni purulentno vnetje ponavadi je supurativna nekrozae) ne more nastati kronicna oblika te bolezni
329. Izginotje nozic podocitov pri nefrotskem sindromu: a) je reverzibilna okvara b) je ireverzibilna okvara c) je hipoksična okvara
330. Akutni postinfekcijski glomerulonefritis: a) nastane zaradi neposrednega ucinka bakterij na glomerule b) nastane najpogosteje kot posledica streptokokne infekcije c) hemoliticni streptokok direktno napade glomerul d) je neozdravljiva bolezen e) histomorfolosko ga oznacuje glomerulno endokapilarni proliferacijski eksudat
331. Ekstrakapilarni proliferacijski glomerolnefritis : a) oznacuje ga polmesecasti kapsulni proliferat b) nastane kot posledica hude glomerulne poskodbe c) je lahko imunokompleksne narave d) bolezen se ponavadi naglo konca z ledvicno odpovedjo e) nikoli ne nastane zaradi delovanja avtoprotiteles proti antigenom v glomerulni bazalni membrani (Goodpasturejev sindrom – anti-GBM – tip I)
-61-
332. 44. Najpogostejsi tumor secnega mehurja pri otrocih: WILMSOV TUMOR a. mezodermb. sporadično/familiarno (AD)
333. Idiopatski nefrotski sindrom z minimalnimi spremembami: Iipoidna nefrozaa) je najpogostejsa oblika nefrotskega sindroma pri otrocih do 4. leta b) je oblika imunokompleksnega glomerulonefritisa c) pod elektronskim mikroskopom ga oznacuje difuzno izginotje nozic podocitov d) bolezen lahko uspesno zdravimo s kortikosteroidi e) je imunokompleksna bolezen zaradi T-celične preobčutljivosti
334. Intersticijski nefritis: a) oznacuje intersicijske vnetne spremembe b) ob intersticiju so navadno prizadeti tudi ledvicni tubuli c) je najpogostejsa imunokompleksna ledvicna bolezen d) pielonefritis je ena od oblik intersticijskega nefritisa e) nastane lahko zaradi skodljivih vplivov nekaterih zdravil
335. Karcinom ledvicnih celic: CLEAR CELL, PAPILARNI, KROMOFOBNI a. iz celic tubularnega epitelija, večinoma v skorjib. najpogostejši maligni tumorji ledvicc. večkrat moški, 60 – 70 let, hipertenziki, kadilci, debeli, kadmij
336. Akutni intersticijski nefritis: a) je neozdravljiva bolezen zdravimo z antibiotikib) vzrok so nekatera zdravila c) vzrok so virusne in bakterijske infekcije d) v ledvicnem intersticiju ugotovimo vnetni celicni infiltrat e) glometur je vedno prizadet ze na zacetku -> glomeruli so lahko prizadeti proti koncu bolezni
337. Karcinom ledvicnih celic a) najpogosteje iz celic dist.tubula PROKSIMALNEGA TUBULAb) tum.cel. so mašč.vakuolizirane c) lahko vrašča v obl. blast.tromba v ledvične vene d) histo je ponavadi zelo anaplastičen LAHKO je anaplastičene) anaplazijo določamo po videzu jeder
338. Najpogostejsi tumor secnega mehurja pri otrocih: a) embrionalni rabdomiosarkom
-62-
b) leiomiosarkom c) ca. prehodnega urotelija d) ploščatocelični ca. e) adenokarc.
339. 5 letni otrok z okroglasto izrastlino v steni mehurja-kaj bi lahko bilo
340. Akutni glomerulonefritis: a) odlaganje imunskih kompleksov b) predvsem proliferacija mezangija ENDOTELIJSKE CELICE + MEZANGIJc) eozinofilci LEVKOCITId) prizadeti vsi glomeruli e) sinehije
341. Za ledvični karcinom velja: A pojavlja se med 2. in 3. dekado življenja B makroskopsko gre za homogen tumor C Lahko se pojavlja v sklopu von Hippel - Lindau sindroma D je najpogostejši maligni tumor ledvice E Pojavlja se predvsem pri ženskah
342. Hialinoza: A oblika amiloidoze B razpad kolagena C v žilah nastane zaradi insudacije sestavin krvne plazme D nastane zaradi povečanega odlaganja elastina E elektronsko mikroskopsko je hialin vlaknata snov
343. Akutni intersticijski nefritis: a) je neozdravljiva bolezen b) vzrok so nekatera zdravila c) vzrok so virusne in bakterijske infekcije (zdravila, hipokaliemija, sevanje, imunske reakcije)d) v ledvicnem intersticiju ugotovimo vnetni celicni infiltrat e) glomerul je vedno prizadet ze na zacetku
344. Akutni postinfekcijski glomerulonefritis: a) nastane zaradi neposrednega ucinka bakterij na glomerule
-63-
b) nastane najpogosteje kot posledica streptokokne infekcije c) hemoliticni streptokok direktno napade glomerul d) je neozdravljiva bolezen e) histomorfolosko ga oznacuje glomerulno endokapilarni proliferacijski eksudat
345. Izginotje nozic podocitov pri nefrotskem sindromu: a) je reverzibilna okvara (terapija s kortikosteroidi)b) je ireverzibilna okvara c) je hipoksična okvara (ne, zamašena fenestra podocitov z lipidi)
346. Najpogostejsi tumor secnega mehurja pri otrocih: a) embrionalni rabdosarkom b) leiomiosarkom c) karcinom prehodnega urotelija d) ploščatocelični karcinom. e) adenokarcinom
347. Za ledvični karcinom velja: A pojavlja se med 2. in 3. dekado življenja (60-70 let)B makroskopsko gre za homogen tumor C Lahko se pojavlja v sklopu von Hippel-Lindau sindroma (hemangioblastomi v malih možganih, angiomi retine, feokromocitom, visceralne ciste, tumorji nadmodka)D je najpogostejši maligni tumor ledvice E Pojavlja se predvsem pri ženskah
348. Značilnosti glomerulonefritične nefroskleroze: a. Ponavadi sta prizadeti obe ledvici. b. Na površini so široke brazde, ki se širijo iz hilusa navzven. (pielonefritična nefroskleroza)c. Iz hilusa izhajajo proti zunanjosti ozke in zvezdasto oblikovane brazde. (arteriosklerotična
nefroskleroza)d. Ledvica je znatno pomanjšana.e. površina je enakomernao nagrbana, brazgotinice so sorazmerno plitve.
349. Značilnosti ledvičnih kamnov: a) Nastanejo zaradi obarjanja različnih snovi v seču. b) Povzročijo hidronefrozo. Zaradi obstrukcije iztoka, kadar kamne zanese v ureter
350. Z elektronsko mikroskopijo lahko v ledvicah gledamo:
351. Najbolj verjetni povzročitelj akutnega pielonefritisa je: ascendentna infekcija iz sp. urinarnega traktaa. nosečnost predisponizirajoči dejavnikb. hipertenzijac. veziko-uretralni refluks d. septikemija bakterije lahko dosežejo ledvice po krvi (hematogena infekcija)e. diabetes bolj izpostavljeni
352. Maligni tumor v secnem mehurju je najpogosteje: a) ploscatocelicni karcinom b) adenokarcinom c) karcinoid d) tranziciocelularni karcinom e) papilom.
353. Za polmesečasti GN ni značilno:a. fibrinb. proliferacije celic Bowmanovega prostorac. histamin
354. Karcinom ledvičnih celica. v obliki tromba v veneb. nekroze in krvavitvec. pri moških pogostejši
355. Ledvični kamnia. najpogosteje iz uratov (75% Ca-oksalat ali Ca-oksalat Ca-P, 15% Mg-amonije-P, 10% sečna
kislina ali cistin)b. sprememba pH sečac. okužba kot zaplet
356. Nefroblastom (Wilmsov tumor)a. otrocib. omejen z ledvično kapsulo
-65-
ENDOKRINE ŽLEZE
1. Kaj ne povzroča Addisonove bolezni:A tuberkuloza B metastazeC avtoimuni adrenalitisD povečana sekrecija ACTH (povzroča jo pomanjkanje ACTH sekundarna adrenokortikalna insuficienca)E amiloidoza
2. Za medularni karcinom ščitnice, ne velja:A vznikne iz parafolikularnih C celicB v stromi se nahaja amiloidC je najpogostejši maligni tumor ščitnice (najpogostejši je papilarni karcinom)D ali je sporadičen/ali spada med MEN 2 (MEN 2a ali MEN 2b sindroma, mlajši bolniki, sporadični: 5., 6. dekdada)
5. Medularni karcinom ščitnice:A. je najpogostejši maligni tumor ščitnice (papilarni)B. vznikne iz parafolikularnih C celicC. v stromi se nahaja amiloidD. klinično se kaže s hipertiroidizmom
6. Značilnosti nevroblastoma:a. tumor otroške dobe (< 5 let)b. vznikne iz celic zone fasciculate nadledvičnice (iz sredice nadledvičnice)c. tumorske celice so povečini unimorfne in majhned. možna je histološka diferenciacija v smeri gangljiskih celic
-66-
7. Za tumorje hipofize ni značilno:a. Povečanje konc.RFb. Hipokalcemija
8. Hiperaldosteronizem:a. adenom zone retikularisb. adenom zone fasciculatec. adenom zone gromerulose
9. Papilarni karcinoma ščitnice:a. izloča kalcitonin (medularni)b. dobra prognozac. resolutio s hormonsko terapijod. v starosti (20-40 let)e. bolj pogost pri moških
10. Vzrok hipertenzije in hipertrofije LV:a. Addisonova bolezenb. Hiperaldosteronizemc. Feokromocitom d. Cushing
11. Medularni karcinom ščitnice:a. ground-glass jedra (papilarni)b. iz parafolikularnih celicc. MEN IIA (in MEN 2B)d. Proizvaja kalcitonin
12. Miksedem pri:a. popuščanju srcab. nefrotskem sindromu c. ščitnična bolezen hipotiroidoza
13. Mb. Basedow (Gravesova bolezen)a. Ab proti TSHr
-67-
b. Ni mikstofolikularen
14. Primarni hiperaldosteronizem je značilen za:a. tumor hipofzec. tumor sredice nadledvičniced. hiperplazijo zone glomerulosee. hiperplazijo z.fasciculatef. hiperplazijo z.retikularis
15. Najpogostejši vzrok za Addisonovo bolezen je:a. amiloidoza nadledvičniceb. hiperplazija skorje nadledvičnicec. idiopatska atrofija nadledvičniced. metastaza karcinoma pljuč v nadledvičnicahe. TBC nadledvičnic
16. Hashimotov tiroiditis:a. Hipertiroidizem (hipotiroidizem)b. avtoimunac. limfatična infiltracija, fibroza, atrofija foliklovd. mlajši moški (ženske v starosti 45-65 let)
17. Hipotiroidizem je značilna posledica:a. Hashimotovega tiroiditisab. Poškodb hipotalamusac. Hipopituaritizmad. Basedowe bolezni
19. Struma Basedow – histološke značilnosti:a. v foliklih je malo koloida in je bledb. epitel tvori papilarne poganjke v svetlino foliklovc. v vezivni stromi so limfocitni skupki
20. Papilarne poganjke žleznega epitelija v svetlino vidimo:a. pri hiperplaziji prostate
-68-
b. v strumi Basedow
21. Najpogostejši vzrok hipertiroidizma jea) avtoimunost -> Gravesova bolezen (bazedovka)b) tumor
22. Posledica hipotiroidizma med nosečnostjo je:a. kretenizemb. miksedemc. struma ovarijad. infiltrativna oftalmopatija s posledičnim eksoftamusome. Mb. Basedow
23. Kaj od naštetega ne povzroča Cushingovega sindroma:a. adenom nadledvične žlezeb. karcinom nadledvične žlezec. avtoimunski adrenalitis (Addison)d. zdravljenje z glukokortikoidie. adenom hipofize, ki izloča ACTHf. povzroča ga vse vsaka motnja, ki poviša nivo glukokortokoidov
24. Bolezen, pri kateri AB povzročajo hiperfunkcijo organa je BAZEDOVKAa. Za tumorje hipofize ni značilno:b. Povečanje konc.RFc. Hipokalcemija
25. Hiperaldosteronizem zaradi:a. adenom zone retikularisb. adenom zone fasciculatec. adenom zone gromerulose
26. Kretenizem je posledica pomanjkanja JODA
27. Sekundarni hiperparatiroidizem:A. pri pomanjkanju vit.D
28. Najbolj pogost tumor v sprednjem mediastinumu: Timom
31. Addisonova bolezen idiopatski propad nadledvičnice
-69-
32. Primarni hiperaldosteronizem je značilen za:a) tumor hipofzeb) tumor sredice nadledvičnicec) hiperplazijo zone glomerulosed) hiperplazijo z.fasciculatee) hiperplazijo z.retikularis
33. Nevroblastom najpogosteje pojavi:a) 0-5 letb) 5-10letc) 10-20let
34. Najpogostejši vzrok za Addisonovo bolezen je:a) amiloidoza nadledvičniceb) hiperplazija skorje nadledvičnicec) idiopatska atrofija nadledvičniced) metastaza karcinoma pljuč v nadledvičnicahe) TBC nadledvičnic
-70-
GIT
357. Pljučna aspiracija je posledica: a) divertikla požiralnika b) ahalazije c) Barretovega požiralnika d) Displazije sluznice požiralnika e) Stenozirajočega karcinoma požiralnika
358. Značilnosti avtoimunskega gastritisa: a) najpogostejša oblika kroničnega gastritisa pri nas (samo 10%)b) prizadane samo antralno sluznico želodca c) v serumu so zvišana protitelesa za parietalne celice d) lahko se pojavi kot zaplet želodčni karcinom
359. Celiakija: a) obolevajo izključno otroci b) resice v tankem črevesu atrofirajo c) ni etioloških povezav s hrano d) pri otrocih povzroči zastoj rasti e) v epiteliju resic so pomnoženi limfociti T
360. Warthinov tumor = papilarni limfomatozni cistadenoma. benignib. najpogosteje v obušesni slinavkic. redko obojestransko, multifokalnod. 60. do 80. let, MOŠKI, KADILCIe. Nastane iz heterotropnih žleznih izvodil v bezgavkah (tkivo slinavke ujeto v bezgavki),
stroma – obilo limfatičnega tkivaf. Maligna transformacija je redkag. Povezan s predhodnim obsevanjem, se ne ponavlja
361. Ploscatocelicni karcinom v ustih a. Prevladuje, starejšib. Etiologija: levkoplakija, tobak, HPV, alkohol, kronična draženjac. Med ustnico in sluznico spodnje ustnice/ustno dno/lateralne meje jezikad. Sivobele spremembe, podobne levkoplakijie. Eksofitično/endofitično z ulceracijof. Diferenciirani kerotinizirajoči tumorji
-71-
g. Atipije, diplazijah. Širjenje v regionalne bezgavke, odkriti pozno, zato imajo že metastaze
362. Pleomorfni adenom obušesne slinavkea. Benigen, ženskeb. Heterogenc. Razraščanje in sekrecijska aktivnost epitelijskih in mioepitelijskih celicd. Infiltrira kapsulo, se ponavljae. Redko preide v maligno obliko
363. Vse je rizični faktor za karcinom požiralnika razen: a) pomanjkanje cinka b) hrana kontaminirana z aspergilusom c) alkoholizem d) hrana z vlakninami e) nitrozamini v hrani
364. Kateri faktor ne predisponira k nastanku pept. ulkusa? a. okužba s helicobacter pylori b. kajenje c. prekomerno izločanje gastrina d. nsaid e. aklorhidrija hiperkalciemija povzroči povečano sproščanje gastrina!
365. Sveza kri na blatu od kot verjetno prihaja (hemoroidi in deb. crevo)
366. Karcinom kolona (pozor mastna hrana je risk faktor se mi zdi)
367. Če pacient bruha kri je to najverjetneje (Malllory weiss sindrom)
368. Helicobacter pylori, kaj povzroca - perniciozne anemije ne
369. Kaj vse povzroča stenozo poziralnika: ahalazija, GE refluks, karcinom,...
370. Kaj vse je posledica GE refluksa: Barettov poziralnik, ...
372. Mb.Crohna. celotna prebavila, segmenta prizadetost b. transmuralno vnetjec. odziv na normalno črevesno florod. fistule, adhezijee. tveganje za nastanek adenokarcinomaf. končni del ileuma in DČg. sarkoidni (nekazeozni) granulomi
373. Varice požiralnikaa. so kolaterale skozi vene požiralnika, veno azygos in zgornjo veno kavo, ki se pojavijo ob
zmanjšanem portalnem obtoku (ciroza jeter) b. so razširitve žil, ki ležijo v submukozi distalnega požiralnika in proksimalnega želodcac. ruptura! Velikokrat pridružen HepatoCelični karcinom
374. Epulis: tumorji dlesni ali pa epulis fissuratum (slednji je prekomerna rast dibroznega vezivnega tkiva v ustih, lahko prisotno pri Mb. Crohn)a) posledica mehanskega draženja b) povezava s tumorjem epiglotisa c) je granulomatozna tvorba na dlesni
375. Adenoma tubulovilosum intestini crassi: a) Najpogosteje v sigmi in rektumu b) Displazija epitelija c) Invazija v submukozo -> pri maligni alteraciji, sicer samo TUNICA MUCOSAd) starejšie) posamični/polipoza
-73-
376. Za adenokarcinom intestini crassi velja vse, razen A 60-75 tumorjev zraste v rektumu in sigmi B Ne pojavlja se pred 50.letom starosti C Je pogost karcinom D Dobro do zmerno diferenciran tumor E Odgovor, ki se ga ne spomnim Odgovor: e
377. Značilnosti kronične peptične razjede želodca: a) Razjeda ima oster rob. Sega globlje od MMb) Iz razjede se vedno razvije karcinom. NE VEDNOc) Najpogosteje nastane v področju male krivine in antruma. ZAČETEK DUODENUMA, nato antrum in mala krivinad) V primeru predrtja želodčne stene pride do bakterijskega peritonitisa.
378. Ločevanje akutnega in kroničnega ulkusa: a) Makroskopsko. b) Mikroskopkso. c) Po granulacijskem tkivu. In fibrozi.d) Po nekrozi.e) Po fibrozi.
379. Značilnosti ulceroznega kolitisa: a) Pri mladih odraslih se pojavlja bolj pogosto kot pri odraslih in otrocih. b) Sega čez vso debelino črevesja. c) Začne se v ozkem črevesju in se širi oralno. d) Spremljata ga maščobna metamorfoza in ciroza jeter. e) Iz sluznice pogosto vznikne rak.
380. Za karcinom debelega črevesa velja:A je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri človeku (1. – pluča, 2. – kolon, 3. – dojke, 4. – TS)B patogenetsko je v zvezi s hrano, ki ima malo vlakninC najpogostejši je ploščatocelični karcinom ADENOKARCINOMD večina se jih razvije iz adenomovE stadij bolezni je najpomembnejši prognostični faktor
381. Za raka požiralnika je značilno:A pogosto nastane iz adenomaB prehrana je pomemben etiološki dejavnikC navadno oži svetlino požiralnika in ovira požiranje
-74-
D kot zaplet se pojavi Krukenbergov tumorE za vznik je obvezna okužba s HPV
382. Barretov požiralnik pomeni:A displazijo sluznice požiralnikaB metaplazija sluznice požiralnika v žlezno sluznico kot je normalno v želodcu ali
črevesjuC stenozo v srednji tretjini požiralnikaD divertikularno izbočenje v zgornji tretjini požiralnikaE pojav številnih cističnih prostorov v sluznici požiralnika
383. Značilnost aftoznega stomatitisa je:A v svetovni populaciji je to izredno redka bolezen; prizadene manj kot 1 % ljudi ZELO POGOSTOB klinično se kaže v treh oblikah: minor, major in verukozni oblikiC za minor obliko so značilni drobni bradavičasti poganjki epitelija in stromeD za minor obliko so značilni majhni boleči ulkusi z značilnim rumenkastim dnomE major oblika se pojavi izključno na ustnem dnu sluznica, jezik, ustnice, lica
384. Med bolezni, ki jih spremlja zvišana incidenca raka, štejemoa. Barettov požiralnikb. peptični ulkus dvanajstnika (ne, <1% pri želodčnem ulkusu)c. ulcerozni kolitisd. kronični atrofični gastritis
385. E divertikulitis ( abces, prirastline, stenoza, perforacija s peritonitisom, krvavitve)
386. Pleomorfni adenoma. je pravi mešani tumor, ker izvira iz različnih kličnih pol b. je najpogostejši tumor slinavkc. se ne ponavlja (v 10%)d. je grajen iz epitelijskih in mioepitelijskih celic ter limfatičnega tkiva (epitelijske in
mioepitelijske celice + stroma)e. najpogosteje se pojavlja v obušesni slinavki in v malih žlezah slinavkah (60% tumorjev
obušesne slinavke)
387. Pleomorfni adenoma. najpogostejši tumor v drobnih slinavkahb. nikoli ne preide v maligno obliko (redko)c. vedno je obdan z vezivno ovojnicod. lahko vsebuje ciste
-75-
e. v stromi je lahko hrustančno in kostno tkivo
388. Značilnosti Warthinovega tumorja so:a. cističen tumor, svetline cist openja večvrsten visokoprizmatičen epitelij, pod epitelijem je
limfatično tkivo (dvovrsten epitelij: notranje visokoprizmatske in zunanje kuboidne celice)b. najpogosteje se pojavlja v submandibularni žlezi slinavki (obušesni slinavki)c. v 10% se pojavlja obojestransko v obušesni slinavki (lahko obojestransko in
multifokalno)d. zanj so značilni cistični prostorie. v adenomu se pogosto razvije limfom
389. Značilnost ploščatoceličnega karcinoma ustne votline je:a. najpogosteje se pojavlja do 25.leta (po 40. letu)b. klinično se vedno kaže v obliki eksofitične tvorbe (tudi kot endofitične, invazivne)c. najpogosteje se pojavlja na spodnji ustnici (lateralni robovi sp. ustnice, dno ustne votline,
lateralni rob jezika)d. etiološko ni povezan s kajenjem in slabo prehranoe. oddaljeni zasevki so najpogostejši v jetrih regionalne bezgavke, abdomen
390. Razvoj ploščatoceličnega karcinoma ustne votline je etiološko povezan z:a. kajenjem in prekomernim uživanjem žganih pijačb. žvečenjem tobakac. hiperpigmentacijo ustne sluzniced. pogosto izpostavljenostjo sončnim žarkom (ustnice)e. infekcijo z virusom HIV (HPV 16, 18, 33)
392. Pravilna trditev za levkoplakijo je:a. na jeziku se ne pojavljab. je redka sprememba na ustni sluznicic. je po definiciji bela lisa na ustni sluznici, vedno povezana z razvojem ploščatoceličnega
karcinomad. v histološki sliki praviloma prevladuje zadebeljen keratinski sloj z atrofičnim ploščatim
epitelijem
-76-
e. pod klinično sliko bele lise se lahko skriva poroženevajoč invazivni karcinom
393. Značilnosti infekcije s kandido so:a. lahko se pojavlja kot akutno psevdomembransko vnetje ustne sluzniceb. pri kronični hiperplastični kandidiazi se pojavljajo hife izključno v bazalnem sloju epitelijac. zdravljenje s citostatiki ne vpliva na pogostejšo obolevnostd. kronična hiperplastična kandidiaza se pojavlja kot bela lisa na ustni sluznicie. v histoloških preparatih dokažemo glivične hife s srebritvenim barvanjem Groccotu
394. Driska je tipični klinični znak za:a. celiakijob. divertikulozo c. kronično vnetno bolezend. intersuscepcijo (ugrezanje dela črevesa v samega sebe ali v sosednjo črevesno vijugo ->
ileus)e. peptični ulkus dvanajstnika
395. Obstrukcije ne povzroči:a. intersuscepcija b. tumorc. Whipplova bolezend. volvulus (zasuk črevesja, ki zaradi stisnjenja žil okvari cirkulacijo in vodi v ileus)e. ingvinalna kila
396. Stenoza požiralnika je:a. znak karcinomab. znak ahalazijec. povezan z Helicobacter pylorid. zaradi gastroezofagealnega refluksa (zaradi kronične vnetne bolezni)
397. Hematohezija: sveža kri v blatua. varice požiralnikab. nekaj v zvezi z želodcemc. ulceracija peptične razjeded. kolorektalni rak
-77-
e. hemeroidi (odvajanje svetlordeče krvavega fecesa, navadno znak sveže krvavitve distalno od ileocekalne zaklopke)
398. Ploščatocelični karcinom ustne votline se klinično kaže kot:a. levkoplakijab. neboleča razjeda sluznice na ustnem dnuc. izključno eksofitična tvorbad. pri velikem primarnem tumorju na lat strani jezika so pogosto vidni zasevki na vratue. eritroplakija na ustnem dnu
399. Za primarne GIT maligne limfome je značilno vse razen:a. najpogosteje se pojavljajo v želodcu b. skoraj vedno gre za B-celične limfome c. imajo boljšo prognozo kot limfomi, ki vznikajo v bezgavkah d. običajno vznikajo v mezenterialnih bezgavkah (MALT limfomi v mukozi)e. želodčni limfomi so patogenetsko lahko v zvezi z H.Pylori infekcijo
400. Barettov požiralnika. večinoma ploščatocelični karcinomb. spodnja tretjina požiralnikac. kajenje, alkohol d. povezan z adenokarcinomom (intestinalna metaplazija)
401. Warthinov tumora. najpogosteje v parotidib. pogostejši pri moških + kadilcihc. cistični prostorid. opet z dvovrstnim epitelijem
403. Akutna črevesna (mezenterična) ishemija je pogosto povezana z:a. splošno dobro prognozob. trombozo celiakalne arterijec. prisotnosjo spanhnične vazokonstrikcijed. prizadene mlajše paciente (starejše)
-78-
e. ni povezave med stopnjo muralne poškodbe in agresivnostjo nastopa ali resnostjo ali trajanjem inzulta
404. Definicija zgodnjega gastričnega raka.a. tumor manjši od 2 cm premerab. pacient s simptomi manj kot 2 letic. nevpletenost bezgavkd. tumorska invazija ne seže dlje kot do submukozee. tumor z dvignjenim makroskopskim izgledom
405. Akutni apendicitis – katera trditev ne velja:a) je najpog. vzrok akutnega abdomna, ki se zdravi kirurško b) se pretežno pojavlj v adolescenci c) diagnostična histo značilnost je hiperplazija limf. tkiva (diagnostični so nevtrofilci v muskularis mukozi)d) običajno je povzročen z obstrukcijo svetline e) v hujših primerih pride do perforacije
406. Infekcija HP je navadno: A povezana s septikemijo B v zvezi s kroničnim aktivnim gastritisom C predhodnik perniciozne anemije D prisotno v več kot 50 slovenske populacije E s staranjem vse manj pogosto
-79-
JETRA
407. Hemokromatoza a) fe se kopiči v obliki hemosiderina b) zaradi tox učinka fe se razvije fulminantni hepatitis c) postopno potogeno razraščanje veziva se razvije v mikronodularno cirozo d) se zaradi dedovanja izrazi že v otroštvu
408. Neki klinicni primer pacienta ki se slabo počuti, ma zvišan bilirubin in jetrne encime in se nekaj kaj je diagnoza (alkoholni hepatitis) povišana alkalna fosfataza
409. Histološke značilnosti alkoholne jetrne okvare: a) difuzna kapljična metamorfoza jetrnih celicb) malloryev hialin c) panlobularne nekroze hepatocitov z granulocitno infiltracijo d) jedrna glikogenoliza v centrolobularnih hepatocitihe) perilobularna, gigantocelična transformacija hepatocitov (balooning)f) nekroza hepatocitov z granulocitozno vnetno reakcijog) jetrna glikogenoza v centrolobularnih hepatocitih
410. Jetrna ciroza (dva najznačilnejša): a) alkohol b) virusi c) avtoimuno d) hemokromatoza
411. Holangitični abscesi: a) hematogeni razsoj b) posledica infekcije c) širjenje vnetja iz žolčnih vodov
412. Carcinoma cholesystae: a) posledica žolčnih kamnov b) širjenje na jetrni parenhim c) kronično vnetje
413. Značilnosti primarnega karcinoma v jetrih: a) Etiološka dejavnika sta infekcija z virusom hepatitisa A in jetrna ciroza. (HBV, HCV, HDV)b) Pogosto se pojavi na cirotičnih jetrih.
-80-
c) Vznikne iz nevroepitelnih celic.
414. Za ciste pri hepar cysticum congenitum velja: a) So razširjene vene. b) Nastanejo kot posledica vnetja pred rojstvom. c) So prave ciste, ki nastanejo ob rojstvu.
415. Kronični hepatitis se lahko razvije pri:a. okužbi z bakterijo H.pylorib. nekaterih podedovanih boleznih (pomanjkanje alfa-antitripsina, Wilsonova bolezen)c. Marfanov genopatijad. Okužbi z virusi B-G (ne, samo pri B, C, D)e. Zdravljenje z izbranimi zdravili (izoniazid, metotreksat)
416. Kronični hepatitis B:a. infekcijska bolezen, ki jo povzroči okužba z RNA virusom (DNA virus)b. je kronično vnetje, ki se lahko razvije pri asimptomatičnoh nosilcih s serumskim Ag HBVc. histološko aktivnost označujejo piece-meal nekroze hepatocitov
417. Maščobna metamorfoza je značilna za vse bolezni, razen za:a. Reyev sindrom b. SB c. Akutni virusni hepatits Bd. Tetraciklinska toksičnost e. Popolna parenteralna prehrana
418. Hidropična degeneracija se pojavi pr:a. zastrupitvi s CCl4b. alkoholnem hepatitisu
419. Maščobne metamorfoze ne povzročajo:a. alkohol b. debelost c. SB d. adenome. stradanje f. Reyev sindrom g. perniciozna anemijah. HCV i. akutni virusni hepatits B
-81-
420. Primarni hepatocelularni karcinom:a. Redek v EU & ZDAb. V cirotičnih jetrihc. Def. adenokarcinomd. AFP (alfa-fetoprotein) (90% bolnikov ima povišanega)
421. Intrahepatični ikterus je posledica:a. gen.motnje v prehodu bilirubina v žolčne vodeb. nezrelost hepatocitovc. okvare AER in jedrne memb.hepatocitov (glukuronilztransferaza)d. megamth.v hepatocitih
422. Najpog.vzrok jetrne ciroze pri nas?a. dobra prehranab. alkoholc. diabetes mellitus
423. Abscesi v jetrih nastanejo zaradi:a. holangitisab. žolčnih tumorjev
424. Kronični hepatitis nastane zaradi a. okužba s Hpb. hepatitis B-Gc. marfanova genopatijad. določene kemikalije ccl4
425. Histološke značlnost kroničnega hepatitisa C:a. portalno-septalna fibroza, ki pogosto napreduje v posthepatično cirozo jeterb. portalno vnetje tvorijo limfociti, zbrani ..v. foliklec. maščobno degenerirani centrolobularni hepatociti, ki vsebujejo Malloryjev hialind. vnetje poškoduje in uničuje interlobulne žolčne vode (zlasti pri HCV epitelij žolčnih
duktulov proliferira!!!!!!!!!!)e. v citoplazmi perifernih hepatocitov se kopiči siderin (ne, žolč)
426. Kronični hepatitis se lahko razvije pri:a. okužbi z bakterijo H.pylorib. nekaterih podedovanih boleznih (pomanjkanje alfa-antitripsina, Wilsonova bolezen,...)
-82-
c. Marfanov genopatijad. Okužbi z virusi B-G (ne, samo pri B;C;D)e. Zdravljenje z izbranimi zdravili (izoniazid, metotreksat)
427. Okvara jeter pri alkoholikih nastane zaradi:a. Vzdraženja CŽS pri alkoholnem opojub. količinsko in vsebinsko polnovredne hranec. odlaganje siderina v centrolobularnih hepatocitihd. hepatotoksičnega delovanja etanola in njegovih presnovnih produktove. tromboz v portalnem in hepatičnem venskem obtoku
428. Značilnosti hemokromatoze:a. Fe se v obliki feritina in hemosiderina kopiči v parenhimskih celicah organov, kot so
jetra, pankreas, srce, sklepne ovojnice, koža, endokrine žlezeb. Bolezen je lahko recesivna dedna ali pridobljena, sekundarnac. Proces intraceularnega kopičenja Fe je iriverzibilen, zaradi česar je bolezen neozdravljivad. Ker je Fe hepatotoksično in direktno okvari parenhimske celice, ni vnetne reakcijee. Postopno portogeno razraščanje veziva v jetrih ob kopičenju Fe razvije mikronodularno
jetrno cirozo
429. Kronični hepatitis B:a. infekcijska bolezen, ki jo povzroči okužba z RNA virusomb. je kronično vnetje, ki se lahko razvije pri asimptomatičnoh nosilcih s serumskim Ag HBVc. histološko aktivnost označujejo piece-meal nekroze hepatocitov
steatozab. malloryjev hialinc. nekroza hepatocitov z granulocitozno vnetno reakcijod. perilobularna gigantocelična transformacija hepatocitove. jetrna glikogenoza v centrolobularnih hepatocitih
431. Maščobna metamorfoza je značilna za vse bolezni, razen za:a. Reyev sindromb. SBc. Akutni virusni hepatits Bd. Tetraciklinska toksičnoste. Popolna parenteralna prehrana
a. adenokarcinom papile Vaterib. akutni intrahepatični holangitisc. akutni pankreatitisd. gangrenski holecistitise. intestinalna obstrukcija (gallstone ileus – včasih večji kamen zapre lumen tankega črevesa)
434. Najpogostejši maligni tumor je METATASTATSKI KARCINOMa. Solitaren, rumen žolčni kamen, sestava pretežno..? HOLESTEROLb. Katere celice v jetrih so pri malariji hiperplastične? KUPFFERJEVE
435. Kateri znak ni značilen za cirozo jeter'a. ascitesb. driska
439. Jetrna ciroza, retenca Na+ v tubulih, kateri hormon? aldosteron
440. Izid HAV ozdravitev
441. Ciroza + simptomi NI DIAREJE
442. Hepatitis B PARENTERALEN PRENOS
443. Aktivni kronični hepatitis NI ZNAČILEN TROMB V VENI
444. Pri kateri bolezni ni žolčnih kolik?a. pilefelbitisb. holecistitisc. holelitiaza
445. Za primarno biliarno cirozo ni značilno:a. pogosteje prizadene Ž b. fibroza c. zožitev skupnega žolčnega vodad. Ab proti MTH
446. Vedno prisotna značilnost ciroze? razrast veziva
447. Katera dva sindroma se najpogosteje pojavljata skupaj?a. granuloza teka tumorji + ginekomastijab. Addison + primarna biliarna cirozac. Sjogren + biliarna ciroza (ja, in to primarna bililarna ciroza)
-84-
448. Pri cirozi jeter ni: migrarirajočega tromboflebitisa (Trussaoujev sindrom )
449. Kronični virusni hepatitis C:a. limfatični foliklib. Malloryjev hialinc. Granulacijed. Maščobna metamorfoza (ja, značilna le za HCV, pri drugih hepatitisih nepogosta)e. Žolčni vodi (proliferacija epitelija žolčnih vodov)
450. Hemosideroza jeter:a. najdemo tudi apoptotska telesca
451. Generalizirana hemosideroza:a. preveč vnosa Feb. v ganglijihc. lahko pride do rakad. ciroza
452. Ciroza se lahko razvije pria. Marfanov sindromb. Zmanjšana konc.alfa-antitripsina (redko)
453. Ogrožene skupine hepatitisa:a. narkomanib. zobozdravnikic. bolniki pri hemodialzi
470. Karcinom žolčnika najpogosteje posledica: ŽOLČNIH KAMNOV
471. Populacije, ki jih najbolj ogroza okuzba z virusom B/C hepatitisa so: a) narkomani b) delavci v tovarnah azbesta, vinilklorida in anilinskih barv (holangiokarcinom)c) novorojencki (vertikalen prenos)d) zobozdravstveni delavci e) zdravstveni delavci na oddelkih za dializo, kirurgijo, patologijo in sodno medicino
472. Žolčni pigment: a. sodi v tirozinsko skupino pigmentov b. glede na osnovno sestavino je podoben hemosiderinu c. njegovo patološko odlaganje v jetrih je povezano s holestazo in obstruktivno zlatenico d. nastane zaradi povečanega vnašanja železa s hrano e. nastane iz hemosiderina
473. Megamitohondriji: a. premer 1-2 mikrom b. opisani so tudi v zvezi s prekomernim uživanjem alkohola c. spremljajo atrofijo organa d. dosegajo velikost jeder e. vidni tudi svetlobno mikroskopsko
474. Zolcni pigment: a) je sestavljen iz tirozin b) je podoben hemoglobinu c) je iz iste skupine kot hemosiderin
-87-
PANKREAS
475. Najpomembnejša etiološka dejavnika pri akutnem pankretitisu sta:a. alkoholizemb. vaskulitisc. okužba z bakterijami ali glivicamid. aterosklerozae. žolčni kamni
476. Vse naštete spremembe v očesu lahko nastopijo kot zapleti pri SB, razen:a. katarktab. eksudat v retinic. glavkomd. mikroanevrizme retinalnih kapilare. edem papile vidnega živca
477. SB je povezana z naslednjimi ledvičnimi spremembami, razen:a. difuzna glomerulosklerozab. nodularna glomerulosklerozac. benigna nefrosklerozad. uratna nefropatijae. akutni pielonefritis
478. Za diabetično glomerulosklerozo velja vse, razen:a. je posledica metabolne motnjeb. glomerulna bazalna membrana se stanjša do 100 nmc. gomerulna bazalna membrana se zadebeli do 1000 nmd. zniža se vsebnost proteoglikanov v glomerulni BMe. spremeni se naboj glomerulne BM
479. Steatonekroza je:a. posledica aktiviranja lipolitičnih encimov v trebušni slinavkib. nekroza maščevja v pankreasu in okolicic. nekroza trebušne slinavke, omejena izključno na Langerhansove otočked. posledica kopičenja endogenih pigmentov
480. Verjetne komplikacije hudega hemoragičnega pankreatitisa so vse naštete, razen:a. ARDSb. DIKc. Šokd. Renalna tubulna nekrozae. Avtoimuni gastritis
-88-
ŽENSKA SPOLOVILA + PRSI
481. Najpogostejši vzrok smrti pri karcinomu materničnega vratu:a. odpoved jeter zaradi metastazb. hiperkalcemija zaradi kostnih metastazc. intestinalna obstrukcijad. pljučna embolijae. uremija zaradi urinarne obstrukcije in infekcije
482. 20-letnica ima v desnem ovariju 10 cm velik tumor. Makroskopsko najdemo veliko cisto, ki je izpolnjena z lasmi in oljnato vsebino, najdejo pa se tudi zobje. Mikroskopsko ni znakom primitivnega embrionalnega tkiva. Najverjetnejša diagnoza je:a. embrionalni karcinomb. zreli cistični teratomc. disgerminom – seminom na jajčnikud. Brennerjev tumor – benigni, čvrstie. Serozni cistadenokarcinom
483. Kateri spremembi ne sodita v fibrocistično spremembo dojke?a. apokrina metaplazija žleznega epitelijab. oblikovanje cistec. fibroadenom (benigni tumor)d. Pagetova bolezen bradavice (razširitev DCIS v laktiferantni vod in v kožo bradavice)e. Sklerozna adenoza
485. Za benigne teratome je značilno, da:a. so grajeni iz zrelih tkivb. so grajeni iz nezrelih (embrionalnih tkiv)c. lahko metastazirajod. ne metastazirajoe. vzniknejo v gonadah in vzdolž mediane linije telesa
486. Leiomiosarkom maternice:a. vzniknejo iz prej eksistenčnega leiomioma (iz mezenhimskih cel.)b. ima asimptomatski potekc. je običajno solitaren tumord. histološko je lahko zelo dobro diferenciran, pa tudi popolnoma anaplastičene. makroskopsko je lahko podoben leiomiomu
-89-
487. Izvenmaternična nosečnost:a. se najpogosteje razvije v mali medenicib. v 50% je posledica ovir na poti jajčeca v maternično votlinoc. v začetku jo lahko zlahka ločimo od normalne nosečnostid. kot posledica lahko nastopi ruptura jajcevodov
488. je posledica policistične bolezni ovarijev
489. Kateri virus je povezan z nastankom invazivnega karcinoma materničnega ustja?a. HPVb. HSV
490. Zpleti pri leiomiomu maternice so:a. spontani splavb. izvenciklične krvavitvec. maligna alteracijad. povečana možnost nastanka adenokarcinomae. povečana možnost nastanka ploščatoceličnega karcinoma
492. Mucinozni tumorji jajčnika:a. so običajno maligni (80% benigni, 10% nizki maligni potencial, ostali maligni)b. so povezani z razvojem psevdomiksoma peritoneja (ko se ob rupturi mukus razlije po
peritonealni votlini – implantacija tumorskih celic v peritonej)c. papilarna struktura je znak njihove benignosti (ne, malignosti - + penetracija seroze in čvrsa
področja)d. so pogostejši pri pripadnicah rumene rasee. so najpogostejši tumorji ovarija (ne, to so serozni)
493. Karcinom dojke je redek:a. po 60.letub. pred 30.letomc. v obdobju menopavzed. okrog 40.letae. v puberteti
503. Karcinom dojke se razvije največkrat iz DUKTALNEGA EPITELIJA
504. Prognoza karcinoma dojke je odvisna od PRIZADETOSTI REGIONALNIH BEZGAVK (+ še velikost primanega karcinoma, gradusa karcinoma – formacija tubulov, jedra, mitoze, histološkega tipa karcinoma – tubularni, medularni, lobularni, papilarni, mucinozni – boljša prognoza kot duktalni; nedoločene, proliferativne st.karcinoma – št.mitoz, bolj proliferativni imajo slabšo prognozo, anevplodije –abnormalna DNA>slabša prognoza, overekspresija ERBB2 – poslabša prognozo in določa odzivnost na monoklonska Ab proti genu>za terapijo)
505. Za horiokarcinom ne drži: BOLJŠA PROGNOZA V TESTISU KOT V MATERNICI
511. Karcinom dojke-ne drži:a. najpogostejši tip je invazivni duktalni tipb. fiksacija dojke na prsno stenoc. receptorji za estrogen in progesterond. hormonska aktivnost
512. V kost najpogosteje zaseva:a. karcinom materniceb. hepatocelularni karcinomc. karcinom dojke
513. Najpogostejše spremembe v dojkah so:a. vnetjeb. fibroadenom – najpogostejša benigna neoplazma v dojkic. fibrocistične spremembe
514. Najpogostejši karcinom dojke:a. invazivni duktalni karcinomb. zunanji zgornji kvadrant
515. Katere oblike tumorjev dojke so maligne?a. intraduktalni karcinomb. intralobularni karcinom in situc. Adenom
518. Preklampsija in eklampsija:a. v 1.trimesečju nosečnosti (ne, v 3.)b. značilen razvoj edemov, hipertenzija, proteinurijac. posledica EBV infekcije (ni posledica infekcije!!!!!)d. v placenti lahko najdemo anemični infarkt in krvavitve
519. Katera sprememba najpogosteje najhitreje maligno alterira?a. adenomatozna hiperplazija endometrijab. polipi endometrija
520. Zgodnji zacetek spolnega zivljenja in menjavanje spolnih partnerjev sta rizicna dejavnika za nastanek: a) karcinom maternicnega vratu b) endometrijski karcinom c) leiomiom maternice d) karcinom dojke e) karcinom ovarija
521. CIN 2 (ali je invazivni rak>ne, je lahko regresiven >da, ali se lahko razvije karcinom materničnega ustja .>da…)
522. Condyloma lata (sifilis - 2.stadij)
523. 1.CIN - kaj je, klasifikacija CIN3 (ali je invazivni tumor) – ne, je in situ
524. Za Botiroidni (sarcoma botryoides) sarkom velja: a) pojavlja se predvsem pri otrocih in adolescentih (dojenčki, otroci, mlajši od 5 let)b) bogosto se razvije v predelu genitourinalnega trakta in glave ter vratu c) makroskopsko je mehak, zelatinast in grozdast d) pojavlja se pri starejsih zenskah e) spada med maligne tumorje mascevja (ne, mišičja)
525. Endometrioza (področja materničnega tkiva ne nepravilnih mestih (ovariji, Douglas, maternični ligamenti,…pljuča, bezgavke, srce,…. >lahko povzroča neplodnost)
-93-
526. Krukenbergov tumor: a) Nespecifični karcinom želodca, ki zaseva v jajčnika b) Nespecifični karcinom želodca, ki zaseva v peritonej c) Karcinom črevesa, ki zaseva v jajčnika d) Karcinom cerviksa, ki zaseva v jajčnika
527. Fibroadenom dojke: Pojavlja se pri starejših b) Je redek tumor c) Večinoma sestavljen iz epitelija (obilna intalobularna vezivna stroma, dvoslojni kubični epitelij tvori žleze)d) Redko maligno alterira e) Dobro razmejen od okolice (obdan z vezivno ovojnico)
528. Ovula Nabothi: a) Nastanejo zaradi zamašitve žleznih izvodil. b) tumor c) mikrocistične endocervikalne žleze d) cista ovarija
529. Choriocarcinom: a) zelo maligen b) limfogeni razsoj (hematogeni) LIMFOGENO NE ZASEVAc) lahko se pojavi pri moških (v testisu ali v medialni liniji)d) hemoragičen videz
530. Katere dva najbolj maligna histološka tipa karcinomov v dojki poznamo a) Invazivni duktalni karcinomb) invazivni lobularni karcinom
531. Značilnosti leiomioma: a) Je visoko maligen tumor. (benigen)b) Nanj vplivajo hormoni in v nosečnosti se lahko poveča. c) Redko spontano izgine. d) Pogost je pri ženskah v menopavzi (v rodni dobi)
532. Značilnosti horiokarcinoma: a) Lahko vznikne iz teratoma. 50% iz kompletne hidatidne mole.b) V modu ima ugodnejšo prognozo kot pa v maternici. c) Zaseva predvsem limfatično (hematogeno)d) Obsežne nekroze in krvavitve.
533. Kaj ne velja za karcinom dojke:a. najpogosteje invazivni duktalni (70-80%)b. zaseva v aksiloc. hormonsko aktiven (ne, npr. fibroadenom, leiomiom)
-94-
d. receptorji za estrogene in progestonee. fiksacija dojke na prsno steno
534. Karcinom endometrija:a. mlajše ženske (55-65 let)b. podaljšana estrogenska stimulacijac. adenokarcinomd. planocelularna metaplazija (pri raku mater.vratu)
535. CIN 2 a. invazivni rakb. je lahko regresivenc. razvoj karcinoma materničnega ustja
536. Endometriozaa. povzroča bolečineb. krvavitvec. se širi na ovarijed. je eden najpogostejših vzrokov za neplodnost v razvitem svetu
537. Leomioma. iz njega nastane leomiosarkom – pogosto maligno alterirab. vpliv spolnih hormonovc. po meni se poveča (pogosto regresira)d. najpogostejši tumor v rodni dobi ženske. povzroča krvavitve v trebušno votlino
-95-
MOŠKA SPOLOVILA
Za karcinom prostate je značilno:a. da je najpogostejši med 40im in 50im letom (65-75 je vrh)b. da je histološko adenokarcinomc. da je biološko zelo maligend. da je etiološko povezan z benigno hiperplazijo (ne, ni prekanceroza)e. da običajno najprej metastazira v jetra (ne, v kosti)
Prostatična intraepitelijska neoplazija (PIN):a. pogosto spremlja karcinom prostateb. najpogosteje jo odkrijemo v perifernem delu prostatec. je etiološko povezana s prostatično hiperplazijod. je lahko morfološki ekvivalent karcinoma in situe. se pojavlja predvsem pri starejših
Značilnosti tumorjev testisa:a. pojavijo se v mlajših starostnih obdobjih (15-34 let)b. najpogostejši je embrionalni karcinom (ne, seminom, 50% tumorjev testisa)c. germinativni tumorji zajemajo 50 % vseh tumorjev testisa (ne, 95%)d. so povečini malignie. metastazirajo v paraaortne bezgavke
Za karcinom prostate je značilno, da:a. najpogosteje vznikne med 4o. In 50. letomb. je histološko najpogosteje nediferenciran tumor?(zato pa dokazujemo s SPA in SPKFc. je biološko zelo maligen tumord. v kosteh tvori najpogosteje osteolitične metastazee. v kosteh tvori najpogosteje osteoblastične metastaze
Metastaze v kosti + alkalna fosfataza v serumu – iz katerega organa?a. prostata
Alfa-fetoprotein; v otroški dobi je hormon katerega tumorja testisa?a. tumorja embrionalne vrečke
Karcinom prostate:a. iz urotelnega epitela (kubični epitel)b. parauretralno (ne, na perifernem delu)c. stalno zaseva
-96-
Kateri tumor se ne pojavlja v otroštvu?a. Seminom (40-50 let)
Katera celica v testisu najpogosteje maligno alterira?a. Klična – zarodna (ti tumorji večinoma maligni; če pa tumor iz Leydigove ali Sertolijeve
benigni tumorji, redki)
Kam metastazira karcinom prostate?a. pljuča, hrbtenicab. jetra, hrbtenicac. jetra, pljučad. periferne bezgavke, hrbtenicae. kostiKje ne vidimo nevroendokrinih granul?a. Leydigove celice
Posledica mumpsa na testisih je:a. Sterilnost?b. orhitis
Karcinom prostate:a. zasevki v kostib. pogostejši osteoblastični defektic. osteolitični defekti (tudi, a manj pogost)d. nediferenciran je najpogostejši
Teratoma. iz zrelih kličnih pol (zreli teratom)b. iz nezrelih (embrionalnih kličnih pol)(nezreli teratom)
Karcinom prostate je ADENOKARCINOM
Zančilnost karcinoma prostate:incidenca narašča s starostjovznika v periuretralnem delu žleze (na perifernem delu)histološko je najpogosteje mucinozni adenokarcinomrad metastazira v kosti, kjer najpogosteje tvori osteolitične metastaze (ne, osteoblastične)
Za karcinom prostate je značilno:povečana konc.serumske kisle fosfataze, dokler je karcinom omejen na prostatobenigna prostatična hiperplazija je prekancerozapovečanje konc.serumske alkalne fosfataze pri kostnih metastazah
Pri dečku s prezgodnjo puberteto ugotovimo tumor v modu:a. seminomb. tumor rumenjakove vrečke
-97-
c. tumor Sertolijevih celicd. horiokarcinome. tumor Leydigovih celic
Metastaze v kosteha. karcinom dojke in pljučb. karcinom prostate in ščitnice
Karcinom prostate:a. spodnji delb. centralni delc. posterolateralni del
Tumorji testisa:a. Benigni (teratom)b. bilateralnic. zasevajo retroperitonealnod. 20-40 let (vrh od 15- 34 let))
Karcinom prostate:a. dokazujemo z Ag na tumorskih celicahb. dokazujemo s PAP in specifično kislo fosfatazo
Značilnost tretjega stadija sifilisa so:a. prizadetost različnih organovb. kronično difuzno intersticijsko vnetjec. sifilitične gume (da, značilne za benigni terciarni sifilis)d. kazeozni granulomi (ne, ni kazeozne nekroze, ampak koagulacijska, obdana z mešanim
vnetnim infiltratom iz limfocitov, plazmatk, makrofagov, včasih cel.velikank in fibroznega tkiva))
e. eksantem in eritem (ne, 2. stadij)
Seminom testisa:a. najprej zaseva v pljuča (ne, v regionalne bezgavke retroperitonealno ob aort in v.kavi)b. raste hitro (ne, dokaj počasna)c. je germinativni tumord. vznikne iz matičnih celice. makroskopsko je cističen z obsežnimi hemoragijami (nekroze in krvavitve redke!)
Značilnost hiperplazije prostate so:a. izražena predvsem v perifernem delu (ne, periuretralni del – centralni in prehodni del)b. hitro zoži svetlino sečnice
-98-
c. povzroči trabekularno hipertrofijo mehurjad. pogosto iz hipertrofije zraste tumor (ne, ker hiperplazija ni prekanceroza)
Za benigne teratome je značilno:a. so grajeni iz zrelih tkivb. so grajeni iz nezrelih tkivc. lahko metastazirajod. ne metastazirajoe. vzniknejo v gonadah vzdolž mediane linije telesa
Najpogostejši izvor kostnih metastaz pri moških je:a. karcinom prostateb. karcinom dojkec. karcinom želodcad. karcinom ščitnicee. karcinom ledvice
Za mešani tumor testisa velja: A obojestranski embrionalni karcinom B povezan s skrotalnim karcinomom C sestavlja ga horiokarcinom in seminom D sestavlja ga teratom in embrionalni tumor
Herpes simplex 2 (se prenaša med porodom, parenteralna okužba, v akutni fazi manj aktiven (ne, simptomi blažji pri rekurentnih b.), nosilci vedno simptomatski…)
Bowenova bolezen (karcinom penisa in situ)
Značilnosti hiperplazije prostate:a) povzroča motnjo mikcije pri mladih moških (lahko že pred 40. letom)b) izražena predvsem v perifernem delu (periuretralni del – centralni in prehodni del)
nastane zaradi hormonskega neravnovesja s prevlado estrogenov (androgenov) a. pomnožijo se žleze, okolno vezivo in mišičninab. povzroči trabekularno hipertrofijo mehurja
Iz hiperplazije prostate se pogosto razvije karcinom. (ni prekanceroza)a. Povečana prostata hitro zoži sečnicob. Hiperplazija prostate se razvije v kratkem času.
za adenokarcinom prostate velja A Je najpogostejši vzrok smrti pri moških (2. najpogostejši , 1. pljučni rak)B Pojavlja se med 45. in 70. letom (med 65. in 75.)C Tumorski epitelij sestavlja ga en sloj kubičnih celic
-99-
D pojavlja se pretežno na periferiji prostate
Karcinom prostatea. Je vedno zelo slabo diferenciran (ne vedno)b. zaseva v obtorutorne bezgavke (kosti)c. na periferiji
Tumorji testisa:a. benigni (teratom)b. bilateralnic. zasevajo retroperitonealnod. 20-40 let (vrh od 15- 34 let)
Za benigne teratome je značilno:a. so grajeni iz zrelih tkivb. so grajeni iz nezrelih tkivc. lahko metastazirajod. ne metastazirajoe. vzniknejo v gonadah in vzdolž mediane linije telesa
Za adenokarcinom prostate velja A Je najpogostejši vzrok smrti pri moških B Pojavlja se med 45. in 70. letom C Tumorski epitelij sestavlja ga en sloj kubienih celic D pojavlja se pretežno na periferiji prostate
-100-
KOŽA
585. Označi akutne inflamatorne dermatoze:a. A utrikarijab. B psoriasis (kronična)c. C lupus erytematosusd. D erythema multiformee. E mycosis fungoidesf. F akutni ekcematozni dermatitis
586. Obkroži pravilno trditeva. Bowenova bolezen je kožni karcinom in-situb. B seboreična keratoza je kožni karcinom in-situc. C bazalnocelični karcinom je počasi rastoči d. D bazalnocelični karcinom zelo redko zasevae. E bazalnocelični karcinom nikoli ne zaseva
587. Označi tumorje dermisa:a. A benigni fibrozni histiocitomb. B dermatofibrosarcoma protuberansc. C trichoepitheliomd. D ksantome. E kapilarni hemangiom
588. Maligni melanom: a) vretenaste celice b) nastane večinoma iz nevusov (samo v 20%)c) nastane iz keratocitov (iz melanocitov)d) na koži ima pravilno obliko in je enakomerno pigmentiran e) nastane lahko v koži in meningah (+ v sluznicah, očesu)f) najpogosteje v ustih, očeh, sluznicahg) iz bazalnih celic epidermisa
589. Maligni melanom lahko zraste kot primarni tumor v: a) kozi in nekaterih sluznicah b) pljucih c) retini d) leptomeningah e) jetrih.
-101-
590. Levkoplakija je histološko lahko:a. zadebeljen keratinski sloj na površini hiperplasticnega plošcatega epitelija (zadebelitev epidermisa + hiperkeratoza) akantotičen epidermisb. številne diskeratoticne celice v hiperplasticnem plošcatem epitelijuc. infekcija ustne sluznice s Candido (tobak, draženje, alkohol, dražeča hrana, HPV)d. Širok sloj parakeratoze na površini hiperplasticnega epitelija
591. Znacilnosti lihen planusa soa. lahko se pojavlja na ustni sluznici in kozi ali izkljucno na ustni sluznici
b) klinicno locimo retikularno in erozivno obliko ter obloge ali plak c) znacilna histoloska slika kaze na epitelijsko–stromalni meji gosto infiltracijo s plazmatkami d) znacilna histoloska slika kaze na epitelijsko–stromalni meji gosto infiltracijo z limfociti T e) pri diagnostiki so v pomoc imunofluorescentne preiskave, ki so pri vseh oblikah lihen planusa na epitelijsko-stromalni meji negativne z IgG, IgM in IgA protitelesi ter pozitivne s fibrinogenom
592. Lichen planus:a. redko akutno vnetje (kronično)b. destrukcija bazalnih celicc. najpogostejša retikularna na licu (v ustih)d. povezano s celično imunostjo (citotoksično)
594. Za intradermalni nevus velja vse, razen:a. je pogosta patološka sprememba b. izvira iz melanocitov c. redke mitoze
-102-
d. infiltracija globoko v dermisu kaže na agresivnost tumorjae. redko maligno alterira
595. Kaj ni značilnost bazalioma? Bazalnocelični karcinoma. počasna rastb. redko zasevanjec. včasih je lahko pigmentirand. vzročno je lahko povezan z okužbo s HPVe. je lahko posledica pretiranega sončenja
596. Kaj ne velja za maligni melanom?a. etiopatogenetsko je povezan s sončenjemb. je značilno enakomerno pigmentiranc. zgodnja diagnoza izboljša preživetjed. praktično ne zaseva med horizontalno rastjoe. verjetnost zasevanja se veča z globinsko infiltracijo v dermis
597. Iz verrucae vulgaris značilno vznikne:a. bazalnocelični karcinomb. skvamozni karcinomc. KSd. Mycosis fungoidese. nobeden od navedenih
599. Maligni melanoma. tumor vznikne iz bazalnih celic epidermisa (iz melanocitov)b. usta, spolovila, meningec. pomembna je debelina tumorja (pri nevusu ni pomembna)d. sonce pospeši razvoje. je enakomerno pigmentiran