VPLIV VZDRŽEVANJA NA PROIZVODNI PROCES V ...3. likanje in adjustiranje. Glede na izbrani model natan čno pripravimo in izberemo najustreznejše metode dela za vse tri proizvodne

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer : Organizacija in management delovnih procesov

VPLIV VZDRŽEVANJA NA PROIZVODNI PROCES V PODJETJU TRIKON d.o.o.

Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidat: Natalija Šveigl

Kranj, februar 2006

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Janezu Maroltu. Zahvaljujem se podjetju TRIKON d.o.o. za pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici Jožici Pečnik, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Natalija Šveigl: Vpliv vzdrževanja na proizvodni proces v podjetju TRIKON d.o.o.

POVZETEK Vzdrževanje je dejavnost, ki vpliva na nemoten potek proizvodnje. Če želi podjetje tekoč proizvodni proces brez nepotrebnih prekinitev, mora ustrezno organizirati vzdrževanje. Poudarek mora biti na preventivi, kurativa pa naj nastopi takrat, kadar pride do prekinitev proizvodnje zaradi višje sile oz. nepredvidenih okvar. Neprimerno organizirano preventivno vzdrževanje povzroča velike stroške, kot so stroški dela vzdrževalcev in stroški zaradi izpadov v proizvodnji. V podjetju TRIKON d.o.o. uporabljajo kurativno vzdrževanje, za katero so značilne pogoste zaustavitve strojev in prekinitve proizvodnje. Namen diplomske naloge je izdelava načrta preventivnega vzdrževanja, s katerim bi zmanjšali čase zastojev v proizvodnem procesu in celotne stroške vzdrževanja. Ključne besede:

• preventivno vzdrževanje, • kurativno vzdrževanje, • proizvodni proces, • zastoji.



ZUSAMMENFASSUNG Die Instandhaltung ist eine Tätigkeit, die auf einen ungestörten Produktionsverlauf einwirkt. Will das Unternehmen einen laufenden Produktionsvorgang ohne unnötigen Unterbrechungen, muss es die Instandhaltung dementsprechend organisieren. Die Betonung muss auf der Präventive sein, die Kurative soll dann eintreten, wenn es zu den Unterbrechungen der Produktion wegen der höheren Kraft bzw. Unvorhergesehenen Schaden kommt. Ungeeignet organisierte präventive Instandhaltung bringt mit sich groβe Kosten, wie die Arbeitskosten des Wartungspersonals und die Produktionsausfallskosten. In dem Unternehmen TRIKON d.o.o. verwendet man eine kurative Instandhaltung, für die häufige Abstellungen und Unterbrechungen der Produktion charakteristisch sind. Der Zweck dieser Diplomarbeit ist die Herstellung eines Plans der präventiven Instandhaltung, mit dem wir die Stillstandzeit in dem Produktionsvorgang und die Gesamtkosten der Instandhaltung vermindern würden. Schlüsselwörter:

• präventive Instandhaltung • kurative Instandhaltung • Produktionsvorgang • Stillstände.



KAZALO 1 PREDSTAVITEV PODJETJA 1

1.1 Organizacijska shema 2

2 OPIS PROIZVODNEGA PROCESA 3

2.1 Priprava dela 4

2.1.1 Konstrukcijska priprava dela 4

2.1.2 Tehnološka priprava dela 8

2.1.3 Operativna priprava dela 11

2.2 Proces izdelave hlač 12

2.3 Shema delovnega procesa 14

3 DELOVNA SREDSTVA 15

4 NAČINI VZDRŽEVANJA DELOVNIH SREDSTEV 22

4.1 Preventivno vzdrževanje 25

4.2 Kurativno vzdrževanje 26

5 ANALIZA OBSTOJEČE ORGANIZACIJE VZDRŽEVALNE

SLUŽBE 27

6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE VZDRŽEVALNE DEJAVNOSTI 31

6.1 Planiranje vzdrževalne dejavnosti 35

6.2 Terminiranje vzdrževalnih del 36

7 PREDNOSTI PREDLAGANIH IZBOLJŠAV 40

8 ZAKLJUČEK 41

9 LITERATURA 42



1

1 PREDSTAVITEV PODJETJA

Podjetje TRIKON d.o.o. je nastalo iz podjetja PLETILSTVO Kočevje, ki je bilo ustanovljeno 10.12.1964. Dejavnost podjetja je bila v začetku le proizvodnja moških, ženskih in otroških pletenin. Leta 1967 se je podjetje preimenovalo v DO TRIKON, tovarna pletenin in konfekcije Kočevje. Podjetje Trikon d.o.o. z 270 zaposlenimi delavci spada med majhna podjetja.

Dejavnost podjetja je: • proizvodnja vrhnjih oblačil (moških in ženskih hlač), • proizvodnja moških suknjičev, • proizvodnja drugih oblačil in dodatkov, • trgovina na drobno z oblačili, • trgovina na drobno v drugih prodajalnah, • popravila oblačil.

Glavna (osnovna) dejavnost družbe je proizvodnja moških in ženskih hlač.

Deleži v proizvodnji

70%

15%

15%

hlače

moški suknjiči

ostalo

Slika 1: Prikaz deležev v proizvodnji

Za slovensko tekstilno in oblačilno industrijo je značilna slaba konkurenčnost v primerjavi s to panogo znotraj Evropske unije, s čimer se srečuje tudi TRIKON. Za izboljšanje svojega položaja na trgu bi moralo podjetje izvesti program prenove na treh ključnih področjih:

• trženje: razvoj in uveljavitev lastnih blagovnih znamk, • tehnološka prenova: povečanje investicijskih vlaganj v tehnološke

izboljšave, • kadrovska prenova: zviševanje izobrazbene ravni in usposobljenosti vseh

zaposlenih. Povečanje konkurenčnosti je nujno za obstoj podjetja, kajti države s poceni delovno silo (Kitajska, Turčija,..) prevzemajo vedno večji delež poslov.



2

1.1 ORGANIZACIJSKA SHEMA

Poslovna organiziranost družbe, ki omogoča opravljanje zgornjih dejavnosti, je razdeljena na 4 poslovne oddelke, ki so koordinirani s strani uprave. Te službe so naslednje:

• komercialna služba, • finančno-računovodska služba, • splošno-kadrovska služba • proizvodno - tehnična služba. [3]

TEHNOLOGKROJENJA

TEHNOLOGŠIVANJA

VODJALIKALNICE

VODJAKONČNE

KONTROLE

VODJAVZDRŽEVANJA

VODJAPROIZVODNJE

VODJA SPLOŠNO -KADROVSKE SLUŽBE

KOMERCIALIST

ADMINISTRATOR

ŠOFER

VODJASKLADIŠČAIZDELKOV

VODJAPRODAJALNE

VODJAPRODAJE

KOMERCIALIST

VODJASKLADIŠČASUROVIN

REFERENTKOOPERANTOV

IN NABAVE

VODJANABAVE IN

IZVOZA

PODPREDSEDNIKZA KOMERCIALO

RAČUNOVODJA

FINANČNIKNJIGOVODJA

PODPREDSEDNIKZA FINANCE IN

RAČUNOVODSTVO

UPRAVA

Slika 2: Organizacijska struktura podjetja Trikon d.o.o.



3

2 OPIS PROIZVODNEGA PROCESA

Konfekcijska oblačilna industrija predeluje pletene, tkane in vlaknotvorne materiale iz sintetičnih, naravnih in mešanih vlaknin. Proizvodnja oblačila poteka v treh proizvodnih fazah: 1. krojenje, 2. šivanje, 3. likanje in adjustiranje. Glede na izbrani model natančno pripravimo in izberemo najustreznejše metode dela za vse tri proizvodne faze. Z uporabo fleksibilne tehnologije in s poznavanjem tehnoloških in tehničnih novosti lahko sledimo hitro spremenljivim modnim trendom. Fleksibilna tehnologija nam omogoča povečanje produktivnosti, izboljšanje kakovosti in povečanje ekonomičnosti uporabe surovin in energije, s katero bomo zmanjšali porabo delovne sile. Vsako podjetje, ki je dobro organizirano mora imeti natančno določeno kroženje dokumentacije in točno definirano delitev dela. Delitev dela nam prikaže, kaj v proizvodnem sistemu opravljajo delavci na posameznih delovnih mestih in komu so odgovorni za svoje delo. Dokumentacija mora spremljati proizvodni proces od prihoda surovin do končnega izdelka, kajti skozi dokumentacijo (navodila, plani in poročila) poteka proces komunikacije. Ustrezno organiziran komunikacijski sistem vpliva tudi na uspešnost delovanja vzdrževalne službe. Zaposleni v vzdrževalni službi potrebujejo pravočasne in točne informacije za odločitve o popravilih in vzdrževanju delovnih sredstev.

V proizvodnji se uporabljajo trije plani: 1. PREDPLAN, ki zajema predvidevanja za novo sezono. 2. SEZONSKI PLAN, ki zajema dogovorjene in usklajene količine od vseh partnerjev po mesecih oz. po pošiljkah. 3. OPERATIVNI PLAN, ki se pripravlja tedensko in vsebuje delovne naloge, njihov vrstni red ter datume dobave, proizvodnje in odpreme. [4]

Predplan in sezonski plan uporablja tehnični vodja, ker mu služita kot orientacija za sprotne dogovore s firmami in za postavljanje terminov (termiranje proizvodnje). Operativni plan pa morajo dobiti vsi izvajalci, ki imajo opravka s pripravo in organizacijo določenih faz proizvodnje (vodja proizvodnje, tehnolog , lanser, modelar, vodja krojilnice, vodja šivalnice, vodja likalnice in kontrole). Vsi ti so tudi odgovorni za pravočasno izvedbo svojega opravila pri konkretnem delovnem nalogu. Potrebno je tudi spoštovali vrstni red nalogov, kot ga predpisuje plan. Nihče ne sme samovoljno spreminjati vrstnega reda in rokov, le po dogovoru s tehničnim vodjem so dovoljene spremembe plana. Vsi izvajalci so dolžni pravočasno opozoriti na morebitne napake (ne šele potem, ko je datum že mimo). Firma je dolžna kontaktirati s kupci, če nekaj ni izvedljivo in znati oceniti, kdaj bo izvedljivo.



4

2.1 PRIPRAVA DELA Vsako sezono pridejo v podjetje trgovski potniki s tkaninami, ki zastopajo posamična podjetja. Prinesejo različne vzorce materiala, ki naj bi se uporabili pri kolekciji hlač in suknjičev. Vzorce tkanin izbere kreatorka, trgovski potnik pa napiše zaključnico, ki jih obvezuje, da to robo sprejmejo. Podjetje najprej izdela kolekcijo hlač in suknjičev iz izbranih vzorcev blaga. Gotovim artiklom se izdelajo kalkulacije (cena osnovnega in pomožnega materiala, cena dela in energije). Nato se v podjetje povabi stranke, ki imajo na vpogled celotno kolekcijo izdelkov. Prav tako napišejo zaključnico izdelkov, ki si jih stranke izberejo. Material za izdelavo se nabavi 45 dni pred datumom prodaje izdelkov. Material najprej pregleda kontrola, kjer ugotovijo dopustnost in nedopustnost napak. Če je z materialom vse v redu, se ga neposredno preda v krojilnico. Prevzem in izdaja materiala se opravi v skladišču surovin. Skladišče popiše material. Iz komerciale dobi naročilo, ki je narejeno na osnovi zaključnice - pogodbe med kupcem in prodajalcem za dobavo posameznega artikla za določeno obdobje. Ta naročilnica je narejena za določen artikel, na njej so predvidene velikosti in "designi". Skladišče pri izdobavi artikla izpiše dobavnico, na kateri mora biti napisan artikel izdelka, količina in cena ter plačilni pogoji; paziti pa mora tudi na roke dobave.V primeru odstopanj, ki lahko nastane zaradi spremembe "designov" (proizvajalec surovine ne more narediti tkanine v določeni barvi in količini) je potrebno sodelovati s posameznimi kupci in se skupno dogovoriti o spremembah. Poleg tega v prodaji prodajajo tudi artikle, ki jih delajo na zalogo, trgovski potniki pa iščejo vedno nove kupce. Kupec mora ob prevzemu blaga podpisati dobavnico. Podpisano dobavnico prenesejo v fakturni oddelek, kjer se izda fakturo - račun z vsemi potrebnimi podatki. V primeru, če kupec z blagom ni zadovoljen, ga vrne in mu naredijo dobropis.

Oblikovalka določi model. Prodaja dvakrat na leto, v sodelovanju z oblikovalko, pripravi kolekcijo za sezono POMLAD - POLETJE, ki traja od januarja do maja in za sezono JESEN - ZIMA, ki traja od avgusta do septembra. Pri oblikovanju kolekcije se upoštevajo novi modni trendi za prihajajočo sezono, lastnosti materialov, razvoj novih materialov in novih tehnologij ter zahteve in specifičnosti trga. Ko je kolekcija končana, morajo tehnologi pripraviti podatke, koliko časa je potrebno za izdelavo artikla in koliko materiala in pomožnega materiala bodo porabili za posamezni izdelek. To je osnova za izdelavo dokončne kalkulacije za prodajno ceno, ki jo ponudi kupcem. V podjetju Trikon d.o.o. ločijo konstrukcijsko, tehnološko in operativno pripravo dela, ki se izvrši v posameznih oddelkih. 2.1.1 KONSTRUKCIJSKA PRIPRAVA DELA

Kreatorka najprej ročno izriše model na podlagi lastne ideje. Pri tem izbere material in pomožni material. Naslednjo fazo dela pa opravlja modelarka, ki mora izdelati kroj. Za risanje krojev imajo na razpolago kakovostno programsko opremo in strojno opremo. Za računalniško gradiranje oz. stopnjevanje (povečevanje ali zmanjševanje matičnih šablon) potrebujemo poleg osebnega računalnika z



5

diskom, tipkovnico in ekranom še napravo za digitaliziranje in risalno napravo. Za računalniško gradiranje lahko uporabimo matično šablono oziroma osnovni kroj. Osnovni kroj že ima dodatke za šive. Vsak krojni del ima lahko glavne ali pomožne karakteristične točke. Na matičnih šablonah označimo vogalne točke in na krivinah več pomožnih točk. Osnovni kroj se položi na tablo, na katero je priključen digitalizator (čitalec koordinat). Z digitalizatorjem obrišemo osnovni kroj in na ta način določimo položaj vseh točk v koordinatnem sistemu. Modelar pripravi tabelo spremenljivk za stopnjevanje. Določiti mora za koliko odstopa vsaka točka zmanjšane oziroma povečane šablone od točk matične šablone v smeri levo, desno, vodoravno in navpično. S podanimi podatki računalnik poišče potrebne vrednosti za želene velikostne številke, poišče nove karakteristične točke in jih poveže v novo obliko krojnih delov. V računalnik lahko vnesemo krojne dele, tako da jih skeniramo in delo je tako veliko hitrejše. Če računalniku posredujemo ustrezne podatke, lahko sam izdela osnovni kroj. Potrebujemo pa samo tabelo spremenljivk. Računalnik je povezan s ploterjem (naprava za risanje). Osnovni del ploterja je risalna glava, ki jo vodi računalnik. Ploter izriše krojno sliko na papir. S pomočjo izrezovalne glave krojne dele izrežemo. Krojne dele gradiramo in shranimo v računalnik, ker jih tako lahko večkrat uporabimo. Računalnik izdela krojno sliko, če mu posredujemo naslednje podatke : • načrtovana dolžina, • vzorec materiala, • najmanjša širina materiala, • smer polaganja krojnih delov, • vrsta modela, • krajnik pri materialu (ostane ali ne), • število velikostnih številk, • načrtovani izkoristek (najmanj 75%, dober izkoristek je okrog 85%). S pomočjo risalnika pa izrišemo krojni naris v naravni velikosti ali pa tudi krojno sliko, ki bo pripomoček ali osnova pri razporejanju krojnih delov direktno na material. Krojni naris je izdelana kombinacija šablon v naravni velikosti, v predpisani širini materiala, ki da optimalni izkoristek materiala. Krojna slika je v pomanjšanem merilu izdelan krojni naris. Za izdelavo krojne slike šablone pomanjšamo. V krojilnici izražamo ekonomičnost dela z odstotkom izkoristka ali odstotkom odpadka materiala. Med posameznimi krojnimi deli v narisu nastaja odpadek pri polaganju ob konceh plasti; zaradi napak v materialu; zaradi različnih dolžin in širin materiala v balah. Slika 3 prikazuje gradiranje ženskih hlač, slika 4 pa ročno risbo kreatorke z opombami.



6

Slika 3: Gradiranje hlačnic za ženske hlače



7

Slika 4: Ročna slika kreatorke



8

2.1. 2 TEHNOLOŠKA PRIPRAVA DELA

Na podlagi dobljenega vzorca gotovega izdelka tehnološka priprava dela izdela točen opis modela s priloženo skico modela in določi vsa potrebna navodila za izdelavo. Tehnološka priprava dela izdela navodila za krojenje pomožnega materiala, kot je žepovina in različne medvloge, ki jih je potrebno krojiti in navodila za krojenje osnovnega materiala. Poleg potrebnih navodil za krojilnico, izdelajo tudi natančen opis za posamezen model hlač z vsemi karakteristikami oziroma opišejo vsak element, ki hlače sestavlja in določijo delovna sredstva, na katerih se hlače izdelujejo. Določijo način in mesto fiksiranja, število všitkov, gub, njihove položaje in zalikanje, vrsto in način izdelave zadrge in pasu, vrsto in način zadelave in mesta posameznih zadelav. Opis mora vsebovati kratko in točno pojasnilo za vse elemente, ki jih imajo hlače in ves način izdelave. Določijo tudi mesta in način pritrjevanja in etiketiranja vseh etiket, ki jih mora vsebovati končni izdelek. Potrebno je predpisati tudi primeren način likanja in obešanja, glede na končni videz hlač.

Ko je izdelan natančen opis hlač, sledi pisanje tehnološkega lista operacij v fazi šivanja. Izdelki se izdelujejo po kronološkem zaporedju izdelave, ki ga predpiše tehnolog pri izdelavi tehnološkega lista operacij.

Tehnološke operacije si sledijo po istem vrstnem redu, kot poteka proces šivanja v šivalnici. Tehnološki list je pomemben pripomoček v šivalnici za razporejanje in izvajanje del in nalog. Tehnološki list vsebuje:

• oznaka delovnega mesta, • oznaka tehnološke operacije, • naziv tehnološke operacije, • čas izdelave v minutah, • obremenitev delovnega mesta, • delovno sredstvo: naziv in količina, • opombe. [4]

Cilji tehnološke priprave proizvodnje so predvsem racionalno izkoriščanje kapacitet, racionalno izkoriščanje materiala in produktivnost dela. To pomeni, da želi oblikovati ekonomičen delovni proces. [1] Tehnološka priprava izdela tudi delovni nalog za proizvodnjo, ki ga prikazuje slika 5 in delovna navodila na sliki 6.



9

Slika 5: Delovni nalog za proizvodnjo



10

Slika 6: Delovna navodila za proizvodnjo

LEPLJENJE PAS IN PASNA PODLOGA: trak je všit v rob pasu NA HLAČNICE: pod obliko NA RAZPORNO LETEV: krojiti NA RAZPORNI NASTAVEK: krojiti POD ZAPENCI: krojiti in lepiti obe strani pasu

OPLETANJE

PREDNJE HLAČNICE: z vseh strani razen v pasu in na dolžini ZADNJE HLAČNICE: z vseh strani razen v pasu in na dolžini PAS: na obeh straneh VŠITKI

ZADAJ: 2 (po eden na vsaki zadnji hlačnici) SPREDAJ: 2 (po eden na vsaki sprednji hlačnici) DOLŽINA: 7,5 cm spredaj in 8 cm zadaj SMER: zadnji všitki proti sedalu, sprednji všitki proti razporku PAS

ŠIRINA: 6 cm ZAPENJANJE: 2 x zapenc Pas je okrogel in slepo prišit. PASNE ZANKE

DOLŽINA: 7 cm ŠIRINA: 1 cm Zanke so všite v rob pasu in zadelane 2 cm pod pasom. OBŠIVANJE

RAZPORNA LETEV: s trakom SEDALO: s trakom PODLOŽKA: s trakom STRANSKI ŠIV

VRSTA ŠIVA: verižni šiv ŠIRINA: 1 cm OBLIKA: razlikan KORAK

VRSTA ŠIVA: verižni šiv ŠIRINA: 1 cm OBLIKA: razlikan

SEDALO

VRSTA ŠIVA: verižni šiv ŠIRINA: 1 cm Sestavljeno z verižnim šivom čez pošit pas GUBE

ŽEPI

RAZPOREK

ZADRGA: plastična v kolutu ŠIV: prišita s pokrivnim šivom ŠIRINA OBLIKE: 3 cm ZADELAVA NA RIGELČARJU

RAZPOREK: 1 x ZANKE: 6 x v zgornjem in spodnjem delu PRITRJEVANJE NA GUMBNIČARJU

SEDALO: 2 x RAZPORNA LETEV: 1 x RAZPORNI NASTAVEK: 1x MANŠETE

LIKANJE

Hlače se likajo na rob. Temperatura likanja: 110 º C OBEŠALNIKI

Odprto obešanje na ščipalke ETIKETE

VZDRŽEVALNE VELIKOSTNE Prišite na zadnji notranji del pasu ZUNANJA: Modna hiša OPOMBE



11

2.1. 2 OPERATIVNA PRIPRAVA PROIZVODNJE

Operativna priprava čisto konkretno določa naloge, ki jih je potrebno opraviti v delovnem procesu v določenem času. Pri določanju procesa mora zadovoljiti naslednje zahteve: uskladiti vse potrebne informacije, pripraviti potrebna materialna sredstva, časovno opredeliti celoten proces in kontrolirati potek dela. [3]. V TRIKONU d.o.o. operativno pripravo dela izvaja lanser proizvodnje. Lanser iz skladišča surovin prevzame vso dokumentacijo, ki prispe s pošiljko, zraven pa tudi vzorce hlač. Kasneje pa dobijo iz skladišča še popis materiala. Pri kupcih prihaja občasno do napak, zato mora lanser preveriti razpis kosov v delovnem nalogu. Pri vsakem "designu" mora preveriti količino osnovne tkanine in primerjati planirano in dejansko poslano metražo. Potem izdela barvno karto za krojilnico in šivalnico z vsemi pomožnimi materiali. Barvna karta mora biti pravilno izdelana, vsebovati mora ves material, ki je potreben za izdelavo izdelka, osnovna tkanina mora biti pravilno obrnjena, tako da je lice zgoraj, na karto pa se pripnejo tudi etikete, s katerimi je potrebno opremiti izdelek. Lanserji morajo narediti tudi izračun količin pomožnih materialov. Iz vseh delovnih nalogov ene pošiljke se sešteje posamezne količine materialov in jih primerjajo s popisi iz skladišča. V primeru, da pride do odstopanja, se ponovno preverijo materiali, pri katerih je prišlo do odstopanja in nato obvestijo vodjo nabave, da naroči naknadno material, ki ga ni na zalogi. Ko pride naknadna pošiljka, morajo lanserji ugotoviti, če je sedaj vse v redu in poskrbeti, da naknadno poslani material pride na pravo mesto.

Cilji operativne priprave proizvodnje so: skrb, da delovni proces poteka brez zastojev, smiselna usklajenost samega procesa, posameznih dogodkov v njem in razpoložljivih virov ter čim boljše razporejanje vseh elementov delovnega procesa, kar vse skupaj omogoča dobro učinkovitost. [1]

Tabela 1 prikazuje barvno karto za ženske hlače. Osenčena polja pomenijo, da te hlače ne vsebujejo označenega pomožnega materiala. Na ostala polja se prilepi vzorec materiala v ustrezni barvi.

Tabela 1: Barvna karta za ženske hlače

Pomožni izdelovni material

Št. 38

Št. 40

Št. 42

Št. 44

Podloga

Žepovina

Medvloge

flizelin flizelin flizelin flizelin Sukanec

vzorec vzorec vzorec vzorec

Zadrga

vzorec vzorec vzorec vzorec Elastika

Dodatki

Zaponka

Gumbi

vzorec vzorec vzorec vzorec Obesna etiketa

Trikon Trikon Trikon Trikon



12

2.2 PROCES IZDELAVE HLAČ A) KROJENJE Priprava dela da skladišču dobavnico za osnovni in pomožni material, skladišče pa izda pripravi dela izdajnico o materialu. Če se pojavi potreba po dodatni količini materiala, ga naknadno naročijo. Ko je v skladišču ves material, ga prevzame krojilnica za fazo krojenja. V skladu z modo oblačilna industrija ustvarja za zahtevo potrošnika vedno nove modele, katere je potrebno izdelati v različnih velikostnih številkah in različnih materialih. Poraba osnovnega materiala je pri načrtovanju krojenja najpomembnejši dejavnik, zato izbirajo modele in materiale, ki jih bodo lahko krojili. Skupaj iščejo primerne kombinacije velikostnih številk in material uporabijo tako, da bodo izgube zaradi različnih dolžin bal oziroma navitkov in različnih širin materiala čim manjše. Ko delovni nalog prispe v krojilnico, mora modelar narediti razpis glede na delovni nalog.To pomeni, da mora pravilno razporediti posamezne velikostne številke med seboj, da bo lažje izdelal krojno sliko. Na razpisu mora biti številka delovnega naloga, število krojnih plasti, ki jih bodo naložili v naložek in barva materiala. Končano krojno sliko morajo še ponovno preveriti, da ne pride do kakšne napake, in da delavci lahko začnejo z nalaganjem v naložke in s krojenjem. Krojenje se izvede po naslednjih fazah: 1. polaganje materiala v plasti, 2. prenos krojnih slik na naložke, 3. razrez naložkov, 4. pripravo izkrojenih delov za potrebe šivanja in nadaljnje obdelave. Krojne dele oštevilčimo zaradi različnih barvnih odtenkov v posameznih balah materiala, da se krojni deli ne pomešajo in zaradi različnih velikostnih številk v krojnem narisu. Krojni deli za en oblačilni izdelek dobijo enako zaporedno številko. Oštevilčene krojne dele razvrstimo po zahtevah delovnega naloga in jih kompletiramo v svežnje. V sveženj damo vse krojne dele in dodatke. Krojne dele, ki zahtevajo še predhodno obdelavo (npr. lepljenje pasu, paspul, žepovine in podobno) izločimo. Skompletirane krojne dele povežemo v svežnje in jih zložimo v zabojčke ali zložimo na police, iz katerih gredo v nadaljno obdelavo. B) ŠIVANJE Šivanje je tehnološki proces, s katerim sestavljamo posamezne krojne dele v celoto. Proces šivanja je razdeljen na operacije. Delo poteka po vnaprej določenem postopku, tako da so delovne operacije med seboj časovno usklajene in ne pride do zastojev v proizvodnji. Sistem dela v šivalnici določa razdelitev delovnih mest in operacij ter povezavo med delovnimi mesti. V šivalnici poteka delo v obliki montažnih in pripravljalnih del. V pripravi dela sestavljamo tiste krojne dele, ki jih bomo pri montaži sestavili v oblačilo. V fazo šivanja je vključeno tudi medfazno likanje po zahtevah tehnološkega procesa. Medfazno likanje se uporablja na tistih delih hlač, ki so kasneje težko dostopni: notranji deli žepov in pasu. C) LEPLJENJE MEDVLOG Medvlogo lepimo na osnovni material na stiskalnicah za lepljenje medvlog. Z



13

medvlogami dajemo delom oblačila večjo stabilnost, trajnejšo obliko, lepši videz ali povečamo toplotni učinek oblačila. Pri hlačah fiksiramo pas in paspule. Osnovni materiali za medvloge so lahko tkanine, pletenine ali vlaknovine. Imenujemo jih termoplasti. Termoplasti so sintetične snovi, ki se pri višjih temperaturah spremenijo v talino in se nato s pomočjo pritiska zlepijo z osnovnim materialom. D) LIKANJE Likanje je delovni postopek, s katerim na blagu s toploto in tlakom zgladimo zmečkanine, odstranimo odtise, zalikamo gube, razlikamo šive ali oblačilom damo želeno obliko. Pri tem spremenimo tudi površinski lesk blaga. Likanje poteka pod naslednjimi pogoji: toplota, vlaga in pritisk. Učinek likanja je odvisen od pravilno izbranih pogojev. Toploto in vlago dosežemo s paro. Poznamo dve vrsti likanja: 1. MEDFAZNO LIKANJE : med šivanjem oblikujemo posamezne krojne dele, razlikavamo šive in likamo robove ter tiste dele oblačil, ki po končanem šivanju niso več dostopni. 2. KONČNO LIKANJE : zlikamo vse dele oblačila, pri čemer oblačilu odvzamemo vse odtise ter odstranimo zmečkanine in nepotrebne gube. Končno likanje daje oblačilu njegov končni videz, ki je odločilen prodajni argument. Glede na način likanja ločimo SUHO LIKANJE (brez vlage) in MOKRO LIKANJE (s paro). V likalnici uporabljajo viseči transport. Hlače se po vsaki fazi likanja zlagajo na obešalnike in obešajo na stojala, da se ne uniči njihova oblika. Po likanju sledi kontrola hlač pred etiketiranjem. Vsake hlače se sname z obešalnika in položi na mizo. Delavka pregleda obliko in izgled. Hlače s šivilskimi napakami se vrnejo v šivalnico, kjer napako popravijo. Tkalske napake so napake v blagu. Take hlače se označijo kot hlače z napako in se kot takšne tudi prodajo. E) PAKIRANJE HLAČ Po končni kontroli sledi etiketiranje. Hlače se najprej razvrstijo po artiklih, po velikosti in po barvi. Na hlače se pritrdi zunanja etiketa z oznako proizvajalca, velikosti, surovinske sestave in načinom vzdrževanja. Na notranjo stran hlač se pritrdijo male etikete, ki označujejo velikost in vzdrževanje. Hlače se obešajo zopet na obešalnik, nato pa se jih obleče v plastične vreče, ki ščitijo hlače pri transportu pred umazanijo. Tudi pri prevozu hlač se uporablja viseči transport, de se ne uniči oblika hlač, ki je zelo pomemben dejavnik za končni videz izdelka pri kupcih.



14

2.3 SHEMA DELOVNEGA PROCESA

Slika 7 prikazuje proces izdelave hlač od začetne do končne faze.

kontrola

kontrola kontrola šiviljske napake tkalske napake

Slika 7: Grafični prikaz delovnega procesa

skladišče vhodnih surovin

likalnica

končna kontrola

šivalnica

krojilnica

skladišče gotovih izdelkov

blago z napako



15

3 DELOVNA SREDSTVA

A) PRIPRAVA DELA V pripravi dela se uporablja računalnik s programom za gradiranje, posebno tablo z digitalizatorjem in ploter. Na sliki 8 je ploter prikazan levo in tabla za izris krojne slike na desni. Ploter krojno sliko izriše na papir. Krojno sliko potrebujejo v krojilnici za pravilen razrez plasti blaga v posamezne dele oblačila.

Slika 8: Računalnik z digitalizatorjem in ploter

B) KROJILNICA V krojilnici uporabljajo polagalne mize, ki imajo na eni strani nalagalnik bal in stroj za polaganje plasti blaga v naložke. Za razrez naložkov uporabljamo grobo in fino krojenje. Z grobim krojenjem se izrezujejo veliki krojni deli, pri čemer za razrez uporabljamo stroj z vertikalnim nožem. Za izrez okroglin in detajlov uporabljamo fino krojenje s tračno žago. Na mizi za kompletiranje pa se opravlja sestavljanje v svežnje. Sliki 9 in 10 prikazujeta polagalno mizo in žago. Slika 9: Polagalna miza Slika 10: Žaga za razrez plasti



16

Slika 11: Prikaz delovnih sredstev v krojilnici

C) ŠIVALNICA Šivalne stroje lahko definiramo kot stroje, pri katerih prebada igla šivance v enakih razmikih in jih poveže s šivom. Danes so na voljo številni tipi šivalnih strojev z ustreznimi vbodi in šivi, med njimi tudi popolni avtomati. [5] V podjetju Trikon d.o.o. uporabljajo večinoma šivalne stroje znamke JUKI ter YAMATO, nekaj strojev pa je znamke UNITAS in BROTHER. Stroji JUKI so naslednji:

• ravni – hitro šivalni stroj z igelnim transportom, • šivalni stroj z verižnim šivom z diferencialnim transportom, • šivalni stroj z verižnim šivom z zgornjim transportom,

KROJILNICA

polagalna miza

polagalna miza

polagalna miza

tračna žaga

tračna žaga

tračna žaga

vertikalni nož

vertikalni nož

vertikalni nož

miza za kompletiranje



17

• šivalni stroj z rezalcem nitne verižice in robilnega traku, • šivalni stroj z rezalcem robov, • dvonitni šivalni stroj za dvoigelni prešivni šiv, • stroj za zatrjevanje, • stroj za našivanje gumbov.

Stroji YAMATO pa so naslednji: • dvoigelni šivalni stroj za obšivanje (opletanje), • petnitni šivalni stroj za varnostni šiv, • dvoigelni šivalni stroj za robljenje, • šivalni stroj za našivanje zadrg, • dvoigelni šivalni stroj za prišivanje ščitnega traku.

Osnovni deli šivalnega stroja so: ČOLNIČEK ─ del lovilnika petlje, v katerega je vložen motek z navito spodnjo nitjo. ČOLNIČNIK ─ lovilnik petlje za oblikovanje prešiva. DIFERENČNI TRANSPORTER ─ kombinirano premikalo šivanca z najmanj dvema med seboj neodvisno delujočima premikalnima elementoma, katerih dolžina pomikov je nastavljiva na enaka ali diferenčna giba. GONILNA GRED ─ glavna gred, ki je nameščena v rokavu šivalnika in preko zobnikov, jermenov ali ročic usklajuje gibanje lovilca niti, šivalne igle in nitnega napenjala. IGELNJAK ─ vodilni element šivalne igle, ki ga prek gibljivega vlečnega droga navzgor in navzdol giblje ročica. LOVILEC NITI ─ šivalni element, ki ujame petljo, katera nastane pri dviganju šivalne igle. MOTEK ─ element, ki ima navito ustrezno količino spodnje ali čolnične niti. REGULATOR VBODOV ─ gonilna naprava na šivalnem stroju, ki spreminja krožno gibanje v menjalno gibanje. Z regulatorjem vbodov spreminjamo korak, pri cikcak šivih pa tudi širino vboda. NASTAVITVENI MOTOR ─ sklopni motor s sklopko in krmilno napravo za avtomatsko nastavitev šivalne igle. NITNO NAPENJALO ─ element, ki pripravi potrebno količino niti za oblikovanje vboda, po zazankanju pa potegne odvečno nit zopet nazaj in zategne nit v šivancu. NITNO VODILO ─ obročkast element skozi katerega teče nit od navitka do igle, da ne opleta. OBREZOVALNIK ŠIVANCA ─ naprava z dvema nožema, od katerih je spodnji nepremičen. Ustrezno nabrušena noža strižeta šivanec kot škarje. OHIŠJE ŠIVALNIKA ─ sestavljeno je iz glave, rokava in noge. V njem so shranjeni šivalni organi. PODSTAVEK ŠIVALNIKA ─ podpira šivalnik in shranjuje krmilne naprave. PREMIKALNA NAPRAVA ─ premika šivanec (krojeni del) v smeri šivanja po vsakem vbodu šivalne igle za korak vboda. PRITISKALNIK ŠIVANCA ─ sestavljajo ga tlačni drog s tačko, vzmetjo in nastavnim vijakom. Tačka pritisne šivanec na zobe podajala in omogoča premik tega po vsakem vbodu brez drsenja. Pritisk tačke je nastavljiv z vijakom. Oblika tačke je prilagojena vrsti šiva in šivancev. ŠIVALNI POGON ─ pogon je lahko ročni, nožni ali motorni, ki ima krmilno napravo za regulacijo hitrosti šivanja.



18

Tehnični podatki šivalnih strojev YUKI so podani v tabeli 2.[3] Sistem šivanja Lahke do srednje težke

tkanine Težke tkanine

Hitrost šivanja max. 5500 vbodov/min max. 4000 vbodov/min Dolžina vboda 5 mm 5 mm Hod šivalne igle 30,7 mm 35 mm Hod tačke z roko 5,5 mm 5,5 mm Hod tačke z nožico 13 mm 13 mm Tabela 2: Tehnični podatki šivalnih strojev

Sliki 12 in 13 prikazujeta šivalne stroje.

Slika 12: Šivalni stroj z verižnim šivom

Slika 13: Šivalni stroj za opletanje



19

Slika 14: Prikaz delovnih sredstev v šivalnici

ŠIVALNICA

NS

SO

NS

NS

DV

DV

DV

NS

DV

NS

SO

NS

NS

PŠ

NS

NS

RO

NS

NS

NS

NS

NS

SR

VŠ

NS

SO

NS

SO

NS

VŠ

NS

NZ

AP

AP

NZ

PZ

PZ

PZ

AŽ

AŽ

NS

NS

SO

SO

NS

NS

NS

RO

DV

DV

DV

DV

Ro.t.

Ro.t.

SR

NS

NS

VŠ

VŠ

NS

G

NS

PŠ

NS

SO

SO

SO

NS

NS

VŠ

VŠ

NS

NS

NS

Ro.t.

NS

NS

G

AP

NS

G



20

Legenda okrajšav in število strojev: NS – navadni šivalni stroj (36) SO – stroj za opletanje (9) DV – dvoigelni stroj (8) AP – avtomat za pas (3) G – stroj za našivanje gumbov (3) RO – stroj za robljenje (2) SR – stroj z rezalcem robov (1) VŠ – stroj z verižnim šivom (6) NZ – stroj za našivanje zadrg (2) PZ – stroj za izdelavo pasnih zank (3) AŽ – avtomat za žepe (2) Ro.t. – stroj za rezanje robilnega traku (3) PŠ – stroj za prešivanje (2) D) LIKALNICA V TRIKONU d.o.o. za likanje hlač uporabljajo likalne preše, ročne likalnike in likalni stroj » napihovalka«. Najprej se izvede dolžinsko likanje hlač na likalni preši. Nato sledi likanje na likalni preši z ramenom. To je posebni nastavek na preši, na katerega se nastavi sedalo hlač, ki se jih lika. Končna faza pa je likanje z ročnim likalnikom, kjer hlače dobijo končno obliko. Na tak način se likajo hlače, ki morajo biti zlikane na rob. Za hlače, ki morajo biti zlikane na okroglo, se uporablja likanje na »napihovalki«. Pas hlač se vpne v pasno prižemo z vzmetjo, hlačnice pa se pritrdi v posebna držala. Zrak oblikuje hlačnice po celotni dolžini. V likalnici uporabljajo viseči transport. Hlače se po vsaki fazi likanja zlagajo na obešalnike in obešajo na stojala.

Slike 15, 16, 17 in 18 prikazujejo delovna sredstva v obratu likalnice.

Slika 15: Likalna preša Slika 16: Likalna preša z ramenom



21

Slika 18: Ročni likalnik Slika 17: Likalni stroj – napihovalka Slika 19: Prikaz delovnih sredstev v likalnici

Legenda : N – napihovalka Pd – preša za dolžino Pp – preša za pas

LIKALNICA

N N Pd

Pd lik.miza + likalnik

lik. miza + likalnik

lik. miza + likalnik

Pp

Pp

lik.miza + likalnik

lik.miza + likalnik

Pp

Pp



22

4 NAČINI VZDRŽEVANJA DELOVNIH SREDSTEV Pri vsakem delovnem procesu potrebujemo različne:

- delovne priprave (energetske in delovne stroje; energetske, proizvodne in transportne naprave; instalacije in orodja),

- opremo (mize, stole in podobno), - gradbene objekte, - zemljišča.

Delovna sredstva pa imenujemo vse tiste materialne vire in pripomočke, ki jih potrebujemo kot aktivne udeležence pri spreminjanju vložka (input) v izložek (output). [2] Skozi delovni proces se delovna sredstva obrabljajo. Bistvenega pomena so njihove prvotne lastnosti, kajti le-te želimo obdržati, da lahko zagotavljamo kakovost proizvodnega procesa in s tem posledično tudi kakovost izdelka. V času obratovanja se sestavni deli delovnih sredstev obrabljajo. Neprekinjena obraba privede do končne izrabe sestavnega dela v fizičnem smislu. [2] Vsako delovno sredstvo je brezhibno le tedaj, ko brezhibno funkcionirajo vsi sestavni deli. Prevelika obraba enega sestavnega dela lahko povzroči, da delovno sredstvo ni več primerno za opravljanje svoje naloge. Obraba delovnega sredstva pa ima še naslednje posledice: zastoji v proizvodnem procesu, slabša kvaliteta izdelkov, povečana poraba pogonske energije in zmanjšanje varnosti obratovanja. Doba fizične uporabnosti delovnega sredstva je odvisna predvsem od:

- tehnično-proizvodnih karakteristik delovnega sredstva (projektno- konstrukcijska zasnova, kvaliteta sestavnih delov, ipd.),

- načina uporabe delovnega sredstva s strani uporabnika oz. operaterja, - vzdrževalnih del, opravljenih na delovnem sredstvu. [2]

Vzdrževanje pomeni opravljanje vseh tistih del, ki imajo namen podaljšati dobo uporabnosti delovnega sredstva. Kako velik je pomen vzdrževalnih del prikazujeta sliki 20 in 21. Slika 20 prikazuje krivuljo A – B – C – D – E, ki predstavlja poslabšanje prvotnih lastnosti oz. zniževanje nabavne vrednosti delovnega sredstva, če na njem ne opravljamo vzdrževalnih del. Nabavna vrednost delovnega sredstva je označena s točko A in znaša 100 %. Od točke A do točke B poteka čas uvajanja oz. poskusnega obratovanja in od dolžine tega času je odvisen padec nabavne vrednosti. Od točke B naprej delovno sredstvo opravlja svojo namensko funkcijo, pri tem pa je izpostavljeno obrabi, staranju in okvaram. Zaradi teh vzrokov pride delovno sredstvo v stanje, ko ni več sposobno izvrševati svojih namenskih funkcij (točka C), če na njem ne opravljamo vzdrževalnih del.



23

Prvotne lastnosti oz.vrednost delovnega sredstva v % A 100

B C 45

D E a b c d čas Slika 20: Krivulja slabšanja lastnosti delovnega sredstva brez vzdrževalnih del Prvotne lastnosti oz. vrednost t1……t2 = čas med dvema vzdrževalnima posegoma delovnega sredstva v % A B

100

t0 t1 t2 t3 t4 t5 čas Slika 21: Krivulja slabšanja lastnosti delovnega sredstva z vzdrževalnimi deli



24

Slika 21 nam prikazuje slabšanje lastnosti delovnega sredstva, če na njem opravljamo vzdrževalna dela. S časom se lastnosti delovnega sredstva slabšajo, po opravljenem vzdrževalnem posegu pa se izboljšajo. Krivulja ima obliko žage, kjer vsak vrh pomeni povečanje vrednosti delovnega sredstva. Kljub vzdrževalnim delom, vrednost pada in lastnosti se slabšajo, vendar poteka proces mnogo počasneje v primerjavi z delovnim sredstvom, na katerem ne opravljamo vzdrževanja. Doba namenske uporabnosti je zato precej podaljšana. RAZVOJ VZDRŽEVANJA V POVEZAVI Z RAZVOJEM PROIZVODNJE IN DELOVNIH SREDSTEV

V začetku industrijskega načina proizvodnje so vzdrževalna dela obsegala predvsem nujna popravila, ki so bila potrebna zaradi že nastalih okvar. Popravila je najpogosteje opravljal človek, ki je stroj uporabljal. Z drugo industrijsko revolucijo, ki je uvedla mehanizacijo in avtomatizacijo in vse bolj specializirane stroje v proizvodnjo, se na prvo mesto postavlja produktivnost in ekonomičnost delovnih sredstev. Vse bolj nas zanimajo stroškovni vidiki proizvodnje. Kar se tiče ekonomičnosti delovnega procesa, ima veliko vlogo vzdrževanje. Vzdrževanje kot dejavnost skrbi za čim višjo razpoložljivost delovnih sredstev in s tem možnost izdelave večje količine izdelkov, kar posledično prinese večji dohodek podjetja. Iz tega razloga se je spremenil tudi pristop k vzdrževanju, kjer osnovna dejavnost ni več popravilo okvar, ampak preprečitev nastopa okvar. [2] Vsa vzdrževalna dela lahko razdelimo na dve vrsti: 1. Klasično ali kurativno vzdrževanje ─ sem spadajo vzdrževalna dela, ki se jih opravlja tedaj, ko je okvara že nastala in povzročila prenehanje delovanja delovnega sredstva; 2. Preventivno vzdrževanje ─ sem pa spadajo vzdrževalna dela, ki imajo namen preprečiti nastop okvare.

VLOGA VZDRŽEVANJA V PODJETJU

Vzdrževanje opravlja vzdrževalna služba, ki mora biti primerno organizirana in imeti velik poudarek na strokovnosti vzdrževalcev. Razlogi, ki podjetje silijo v to, so :

• ker želijo doseči visoko stopnjo razpoložljivosti delovnih sredstev, • ker vse večja kompleksnost strojev in opreme zahteva strokovne in vse bolj

specializirane vzdrževalne storitve, • ker želijo doseči optimalno zalogo rezervnih delov in materialov, • ker dobro vzdrževanje pomaga, da podjetje izpolnjuje roke izdelave, • ker vzdrževanje vpliva na kvaliteto izdelanih izdelkov ali storitev, • ker želijo obvladati stroške vzdrževanja.

Posledice nepravilnega pristopa k vzdrževanju se kažejo kot :

• prekomerno število okvar na delovnih sredstvih in posledično manjša proizvodnja,



25

• prepogosto nujno in nadurno delo vzdrževalcev, • neprimerne zaloge rezervnih delov in materialov, • slabša kvaliteta izvedenih vzdrževalnih del, • pomanjkanje planov za obnovo in zamenjavo delovnih sredstev, • slabša kvaliteta izdelkov, • nepoznavanje stroškov v zvezi z vzdrževanjem, • manjši dohodek podjetja.

4.1 PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE

Preventivna vzdrževalna dela obsegajo tista vzdrževalna dela, ki jih opravljamo z namenom, da odložimo ali preprečimo pričakovani nastop okvare ali loma. Pravilno organizirano preventivno vzdrževanje pomaga doseči minimalno število okvar na delovnem mestu in s tem zmanjšati stroške zaradi nepričakovanih popravil in izpada proizvodnje. Glavne vrste preventivnega vzdrževanja so:

• Servisiranje – vključuje naloge, ki jih izvršujemo na delovnem sredstvu periodično in so planirana. Glavni namen je zagotoviti, da bo delovno sredstvo v prihodnjem določenem obdobju ostalo v dobrem operativnem stanju. Servisiranje zajema dela, kot so : nastavitve in pritrditve stroja, čiščenje filtrov in delov stroja, mazanje delovnih sredstev in polnjenje raznih naprav.

• Preventivni pregledi – obsegajo nadzor nad delovanjem komponent delovnega sredstva, da bi ugotovili morebitne neustreznosti, ki lahko pripeljejo do nastopa okvare, ali že nastalo poslabšano stanje posameznega sestavnega dela.

• Vzdrževanje glede na stanje – obsega ocenjevanje fizičnega stanja komponent oz. sestavnih delov, za katere vemo, da so podvrženi obrabi ali ostalim oblikam poslabšanja stanja. Ocenjevanje stanja vršimo po vnaprej določenem časovnem razporedu. Na podlagi ocene stanja se odločimo, ali bo sestavni del še v uporabi do naslednjega pregleda stanja ali pa ga bomo zamenjali oz. popravili.

• Preventivna zamenjava elementov – je časovno vnaprej določena zamenjava. Uporabljamo jo za določene komponente delovnega sredstva v naslednjih primerih: a) nastop okvare bi ogrozil zdravstveno stanje oz. življenje delavcev ali bi zaradi okvare prišlo do bistveno zmanjšane razpoložljivosti ali uničenja delovnega sredstva; b) narava okvare ni poznana in je ni mogoče napovedati na osnovi ocenitve fizičnega stanja sestavnega dela, predvideno obdobje uporabnosti sestavnega dela je bistveno krajše kot predvideno obdobje uporabe celotnega delovnega sredstva.

• Preverjanje posebnih funkcij delovnih sredstev – posebne funkcije so tiste funkcije delovnega sredstva, ki se ne opravljajo ob normalnem delovanju.To so: varnostne, nadomestne in kontrolne funkcije. [2]



26

4.2 KURATIVNO VZDRŽEVANJE

V kurativno vzdrževanje spadajo vzdrževalna dela, ki jih opravimo po nastopu okvare ali poškodbe, da bi delovno sredstvo zopet usposobili za izvajanje njegove namenske funkcije. Kljub izvajanju preventivnega vzdrževanja na delovnih sredstvih, se nastopu okvar ne moremo popolnoma izogniti. Ne glede na dobro tehnološko konstrukcijo, na okvare vpliva upravljalec delovnega sredstva s svojim ravnanjem. Kurativnega vzdrževanje ne moremo terminsko planirati vnaprej, ker ne poznamo točnega časa nastopa okvare na delovnem sredstvu. Kurativno vzdrževanje poteka v štirih stopnjah:

1. odkritje okvare ali poškodbe, 2. ugotovitev mesta in vzroka okvare, 3. popravilo okvare, 4. preverjanje, če je okvara odpravljena. [2]

V podjetju se lahko zgodi situacija, ko v kratkem časovnem obdobju nastopi večje število okvar. Takrat je treba določiti, katera popravila bodo imela prioriteto. Odločiti se je treba glede na varnost, škodo in zastoje proizvodnje. Kurativno vzdrževanje je povezano z velikimi stroški, ki jih povzročajo zastoji v proizvodnji, zato je pomembno evidentiranje okvar in popravil. Iz take evidence lahko razberemo pogostost okvar, najpogostejše okvare ter čas zastoja. Na podlagi take evidence je možno izdelati načrt preventivnega vzdrževanja, s čimer bi zmanjšali stroške vzdrževanja in skrajšali čas zastojev in s tem izpad dobička.



27

5 ANALIZA OBSTOJEČE ORGANIZACIJE

VZDRŽEVALNE SLUŽBE Z analizo obstoječe vzdrževalne službe želimo pokazati, kako je ta organizirana v podjetju TRIKON. Nujno za analizo je določitev velikosti deležev posameznih vrst vzdrževalnih del. Pri analizi vzdrževanja se bomo omejili predvsem na šivalnico, ker je tam število okvar in popravil največje. Po podatkih vzdrževalcev so deleži vzdrževalne dejavnosti naslednji:

65%

15%

10%

7% 3%

Kurativno vzdrževanjePreventivno vzdrževanjeObnovitvena delaOstala delaPriprava

Slika 22: Delež posameznih vrst vzdrževanja Iz grafičnega prikaza je razvidno, da največji delež zavzema kurativno vzdrževanje, ker v TRIKONU d.o.o. nimajo izdelanega načrta za preventivno vzdrževanje. Iz istega razloga je tudi priprava vzdrževalnih del zelo majhna. V podjetju Trikon nimajo organiziranega preventivnega vzdrževanja. Opravljajo le preventivne preglede enkrat letno. Takrat pregledajo nivo olja v strojih, opravijo čiščenje sestavnih delov in zamenjavo obrabljenih sestavnih delov. Uporabljajo samo kurativno vzdrževanje delovnih sredstev, pri čemer pa ne vodijo natančnih evidenc o okvarah in popravilih. Zato je nemogoče točno opredeliti koliko stroškov povzročijo okvare in koliko časa so delovna sredstva v neobratovanju, kar je zelo pomemben podatek za nemoten potek proizvodnje. Najpogostejše okvare so podane v tabeli 3. Podatke so podali vzdrževalci po svojem spominu in izkušnjah.



28

TRIKON d.o.o.

EVIDENCA OKVAR DELOVNIH SREDSTEV

Časovno obdobje: maj 2005

ŠIVALNICA

Šifra okvare Opis okvare ali poškodbe Pogostost Zastoj pri popravilu

Skup. čas zastoja

1.Motor in sestav.deli

A.1. Zlom zobnika 2 2 h 4 h A.2. Strgan jermen 4 2 h,30 min 10 h A.3. Počena gred motorja 0 A.4. Počena gred lovilnika 1 3 h,30 min 3 h,30 min A.5. Obraba sklopke motorja 1 4 h 4h A.6. Počena gred transporterja 1 3 h 3 h A.7. Okvara krmilne naprave 0

2.Šivalni elementi

B.1. Zlom šivalne igle 65 5 min 5 h, 25min

B.2. Počen motek 8 10 min 1 h,20 min B.3. Zlom nitnega vodila 14 20 min 4 h,40 min B.4. Počen čolniček 3 20 min 1 h, B.5. Zvin lovilca niti 6 25 min 2 h,30 min B.6. Počen igelnjak 4 30 min 1 h,20 min

3.Elementi za šivanec

C.1. Zlom tačke 2 45 min 1 h,30 min C.2. Zatik tlačnega droga 3 1 h 3 h C.3. Zatik premikalne naprave 1 2 h 2 h C.4. Skrhanje obrezovalnika šivanca 11 30 min 5 h,30 min

4.Ostalo D.1. Počeno ohišje 2 20 min 40 min D.2. Razmajan podstavek 4 15 min 1 h D.3. Ostalo

SKUPAJ 54 h,25 min Tabela 3: Pogostost okvar za mesec maj 2005



29

VZROKI ODPOVEDI IN OKVAR

Šivalni stroji oz. njihovi sestavni deli se kvarijo neprestano, kar je delno posledica pomanjkanja preventivnega vzdrževanja, delno pa zastarele tehnologije. Vsi šivalni stroji imajo centralno podmazovanje. V primeru okvare črpalke za olje se ustavi podmazovanje in pride do okvare motorja ali njegovih sestavnih delov. V primeru porabe olja, je motor prav tako izpostavljen okvaram. Ker ni obdobnih preventivnih pregledov, se nivoja olja v šivalnih strojih ne kontrolira in zato se okvare motorja dogajajo pogosto. Okvare šivalnih elementov so pogoste zaradi neprestane obremenitve. To so potrošni materiali in so stalno na zalogi. Njihovih okvar se ne da preprečiti, kajti največkrat pride do okvar zaradi obrabe ali lastnosti šivancev (trda in debela tkanina). Okvare elementov za šivanec nastanejo zaradi velikih obremenitev, lastnosti šivancev in načina rokovanja delavcev. S preventivnimi pregledi bi lahko ugotovili napake pri premikalni napravi ali zatik tlačnega droga in napako odpravili. S tem pa bi preprečili še zlom tačke. Obrezovalnik šivanca, ki ga sestavljata dva noža, pa je potrebno nabrusiti, preden se noža skrhata.

Pogostost okvar

0

10

20

30

40

50

60

70

A.1 A.2 A.3 A.4 A.5 A.6 A.7 B.1 B.2 B.3 B.4 B.5 B.6 C.1 C.2 C.3 C.4 D.1 D.2

Šifra okvare

Šte

vil

o o

kvar

(maj

2005)

Slika 23: Pogostost posameznih okvar za mesec maj 2005



30

Časi zastojev

0

100

200

300

400

500

600

700

A.1 A.2 A.3 A.4 A.5 A.6 A.7 B.1 B.2 B.3 B.4 B.5 B.6 C.1 C.2 C.3 C.4 D.1 D.2

Šifra okvare

Čas z

asto

ja (

min

)

Slika 24: Časi zastojev za mesec maj 2005 Iz tabele je razvidno, da je bil skupen čas zastojev v maju 2005 54 ur, kar lahko pomeni velik izpad proizvodnje. Vendar vodja šivalnice skrbi, da v primeru okvare stroja delavka opravlja drugo delo ali pa jo začasno premesti na drugo delovno sredstvo. Kljub vsemu pa toliko okvar povzroča velike stroške vzdrževanja zaradi velikega števila ur popravil, k temu pa je potrebno prišteti tudi stroške rezervnih delov in ostalega materiala, ki ga porabijo vzdrževalci.



31

6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE VZDRŽEVALNE DEJAVNOSTI

Kot je razvidno iz analize, vzdrževalna dejavnost v podjetju TRIKON d.o.o. ni organizirana dobro. To pomeni, da ne uporablja načela bolje preprečiti, kot popravljati. Jasno je, da se tudi s preventivnim vzdrževanjem ne moremo popolnoma izogniti okvaram in njihovim popravilom. Zagotovo pa lahko s preventivo zmanjšamo okvare in vse stroške, ki so s tem povezani. V predlogu bom izdelala obrazce, ki naj bi jih uporabljala vzdrževalna služba. Za začetek bi TRIKON d.o.o. potreboval evidenco okvar delovnih sredstev v obratu šivalnica. Takšna dokumentacija lahko služi kot osnova za izvajanje preventivnega vzdrževanja. V obrazce za evidenco okvar in popravil se vpisujejo predvsem:

• delovno sredstvo, • čas nastopa okvare, • opis okvare, • čas popravila, • številka delovnega naloga, • čas izločitve delovnega sredstva iz uporabe.

Z evidenco okvar bi lahko razbrali pogostost posameznih okvar in čas potreben za odpravo. Pomembno je, da se tak obrazec izpolnjuje dosledno, ker lahko le na ta način dobimo natančne podatke in na podlagi tega izdelamo načrt za preventivno vzdrževanje, kar je pogoj za zmanjšanje števila okvar. Sistem dokumentacije je potrebno vzpostaviti za vse proizvodne obrate, predvsem pa za krojilnico, šivalnico in likalnico. S pravilno organizacijo in načrtovanjem vzdrževanja je lažje kontrolirati stroške povezane z vzdrževanjem. Tako kot je vzdrževanje organizirano sedaj, je stroške nemogoče opredeliti, ker se ne ve, koliko okvar je bilo v določenem časovnem obdobju in koliko izpada proizvodnje so povzročile okvare. Obrazec evidenca okvar naj se izpolnjuje za vsak obrat posebej. Natančna evidenca okvar je pomebna tudi za zalogo rezervnih delov. Rezervni deli so sestavni deli delovnih sredstev, ki jih v procesu vzdrževanja zamenjamo z novim brezhibnim delom. V TRIKONU d.o.o. imajo na zalogi tiste rezervne dele, za katere je značilna hitra obraba: šivalne igle, motki, napenjalci, čolnički in podobno. To so standardni rezervni deli, ki imajo veliko intenziteto porabe. Nabavni roki teh rezervnih delov so kratki, nabavljajo pa se preko servisne mreže proizvajalca strojev. Zalogo določijo vzdrževalci na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj. Zato se je že zgodilo, da je zmanjkalo sestavnega dela, ker se je posamezna okvara v enem mesecu pojavila večkrat, kot je bilo običajno. Z natančno evidenco pogostosti okvar bi vzdrževalci lahko določili optimalno zalogo rezevnih delov in se s tem izognili situaciji pomanjkanja. Tabela 4 nam prikazuje evidenco okvar delovnih sredstev v določenem časovnem obdobju v obratu šivalnice.



32

TRIKON d.d.

EVIDENCA OKVAR DELOVNIH SREDSTEV

ŠIVALNICA

Šifra okvare

Datum in čas nastopa okvare

Datum in čas odprave okvare

Vzrok okvare

Čas zastoja

Okvaro odpravil

Tabela 4: Evidenca okvar delovnih sredstev



33

Najpomembnejši dokument pri izvajanju vzdrževalnih del je delovni nalog. Iz delovnega naloga lahko pridobimo vse informacije, ki pripomorejo k dobremu vodenju vzdrževalne dejavnosti. Vsako vzdrževalno delo bi se moralo izvajati le na osnovi delovnega naloga, saj s tem preprečimo nepotrebna in nekontrolirana vzdrževalna dela. Delovni nalog naj vsebuje naslednje informacije:

• identifikacija dokumenta ─ datum, številka naročila vzdrževalnega dela, enota, ki ga izdaja ter klasifikacija vzdrževalnega dela;

• opis potrebnega vzdrževalnega dela in podatki o potrebnem materialu in rezervnih delih;

• ocenitev stroškov vzdrževalnega posega; • podatki o izvršenem delu ─ opis opravljenega dela, število dejansko

porabljenih ur, porabljeni material in rezervni deli, datum in čas izvršitve delovnega naloga.

Glede na pogostost uporabe ločimo enkratne delovne naloge in stalne delovne naloge. Enkratni delovni nalogi se uporabljajo za enkratne vzdrževalne posege, stalni delovni nalogi pa za ponavljajoča vzdrževalna dela oz. preventivna vzdrževalna dela, kot je mazanje in se opravljajo enkrat v daljšem časovnem obdobju. TRIKON d.o.o. Delovni nalog za vzdrževanje Enota: Številka delovnega naloga: Datum:

Vrsta vzdrževalnega posega Opis dela:

Redno Nujno

Stroški Material Material

Delo

PODATKI O IZVRŠENEM DELU

Stroški Opis dela Material Delo Material Delo

Datum posega:

Vzdrževalec:

Slika 25: Delovni nalog za enkratni vzdrževalni poseg



34

TRIKON d.o.o. Delovni nalog za vzdrževanje Enota: Številka delovnega naloga: Datum:

Vrsta vzdrževalnega posega Opis dela: 1.kontrola olja 2.podmazovanje 3.čiščenje 4.zamenjava elementov za šivanec

Preventivno

Stroški Material Material

Delo

PODATKI O IZVRŠENEM DELU

Stroški Opis dela Material Delo Material Delo

Datum posega:

1.kontrola olja 2.podmazovanje 3.čiščenje 4.zamenjava elementov za šivanec 5.ostalo

Vzdrževalec:

Slika 26: Stalni delovni nalog



35

6.1 PLANIRANJE VZDRŽEVALNE DEJAVNOSTI Kot pri vsaki vrsti planiranja, tudi pri vzdrževalni dejavnosti ločimo tri vrste planiranja: dolgoročno, kratkoročno in operativno planiranje. Dolgoročno planiranje mora slediti tehnološkim spremembam v podjetju in pripraviti vzdrževanje na morebitne spremembe, kot je zamenjava obstoječih delovnih sredstev s tehnološko novejšimi. Tako planiranje običajno zajema obdobje petih let. Kratkoročno planiranje zajema obdobje enega leta. Kratkoročni plani zajemajo predvsem namestitev novih in premestitev starih delovnih sredstev, obnovitvena dela in preventivna vzdrževalna dela. Pomembno je, da se plan vzdrževalnih del uskladi s proizvodnjo. Obnovitvena dela se zato planirajo v času kolektivnih dopustov ali po koncu sezone. Preventivna vzdrževalna dela, ki jih opravljamo tedensko, mesečno ali četrtletno, vključimo še v kratkoročne plane, da so čim manj moteča za proizvodnjo. Operativno planiranje se nanaša na najkrajše plansko obdobje. To je običajno od 7 do 30 dni. Operativno planiranje vzdrževalnih del izenačujemo z operativno pripravo vzdrževalnih del. Dobra operativna priprava lahko izboljša učinkovitost vzdrževanja, saj dobra priprava dela vpliva na povečanje direktnega dela vzdrževalcev in zmanjša njihov neproduktivni čas. [2] Za planiranje vzdrževalnih del lahko uporabimo dve vrsti različnih tehnik : tehnike, ki se nanašajo na časovni potek vzdrževalnega dela ali tehnike za planiranje zasedenosti vzdrževalcev. [2] Za TRIKON d.o.o. bom uporabila tehniko PRELIMINARNI ČASOVNI DIAGRAM. Skupine Dejavnosti

I II III IV V Priprava tehnične

dokumentacije

Izdelava oziroma nabava rezervnih

delov

Odstranitev in vgradnja rezervnih delov

Montaža Zagon in preizkus

Slika 27: Preliminarni časovni diagram

Rez. del 1

Rez. del 2

Rez. del 3

Rez. del 4

0 3 8 10 11 14 13 Dnevi



36

Preliminarni časovni diagram nam kaže zaporedje dejavnosti za vzdrževalni poseg – popravilo šivalnega stroja v primeru okvare krmilne naprave. Vertikalne črte prikazujejo, koliko časa je potrebno za posamezne dejavnosti. Krmilna naprava je elektronski del šivalnega stroja, ki je namenjen programiranju delovanja stroja. Ob popravilu krmilne naprave je možno opraviti še druga preventivna vzdrževalna dela, kajti krmilne naprave popravljajo zunanji izvajalci, to pa so pooblaščeni serviserji v Murski Soboti. Ob popravilu krmilne naprave je običajno potrebno izdelati novo ohišje zanjo, ker je prejšnje že dotrajano. Ker v primeru take okvare šivalni stroj stoji, vzdrževalci lahko opravijo še popravilo diferenčnega transporterja, ki ne deluje pravilno zaradi počenih zobnikov in zamenjavo vijakov, s katerimi je pričvrščena premikalna naprava za šivanec. Iz časovnega diagrama je razvidno, da traja nabava oz. popravilo krmilne naprave najdlje, vendar pa ima najkrajši čas vgradnje. Najdlje traja izdelava novega ohišja zanjo in montaža njenega ohišja v notranjost šivalnega stroja. Pri popravilu diferenčnega transporterja je prav tako potreben dolg čas vgradnje nazaj. Najmanj časa je potrebno za nabavo vijakov premikalne naprave, ker jih imajo vzdrževalci stalno na zalogi. Čeprav so časi za izdelavo oz. nabavo rezervnih delov in njihovo zamenjavo različni, pa se morajo končati istočasno. Tako lahko po opravljenem vzdrževalnem posegu, delovno sredstvo zopet opravlja svojo namensko funkcijo. 6.2 TERMINIRANJE VZDRŽEVALNIH DEL Terminiranje lahko opišemo kot časovno razporeditev del in nam služi za določanje vrstnega reda vzdrževalnih del v okviru časovne enote z namenom določitve začetka in konca posameznih del. Osnovni namen terminiranja je:

• sistematično izvajanje večjih vzdrževalnih del; • opravljanje vzdrževalnih del tako, da čim bolj ustrezajo proizvodnji; • zagotovitev nemotenega poteka vzdrževalnih del; • zagotoviti enakomerno zasedenost vzdrževalcev. [2]

Časovni razpored del mora biti narejen na osnovi tega, kaj je najbolj verjetno, da se bo zgodilo. Zato potrebujemo evidenco okvar in popravil, iz katere so razvidne najbolj pogoste okvare in njihov časovni razmik. Pri izdelavi terminskega plana je potrebno upoštevati tudi motnje in zakasnitve zaradi neplaniranih okvar. Za izvedbo nujnih vzdrževalnih del je potrebno rezervirati določeno število ur za taka dela, le tako lahko pričakujemo, da bodo terminsko določena dela izvedena pravočasno. Pomembno je tudi, da se v terminski plan razporedijo le tista vzdrževalna dela, za katera bodo na volja rezervni deli in vsi potrebni materiali. V podjetju TRIKON nimajo izdelanih terminskih planov za vzdrževalne posege. Za zmanjšanje deleža kurativnega vzdrževanja predlagam, da bi izdelali terminske plane za preventivne preglede šivalnih strojev, ki bi jih opravljali na vsake 3 mesece, pri čemer se obvezno pregleda nivo olja v stroju, opravi se čiščenje sestavnih delov in po potrebi zamenjava poškodovanih oz. dotrajanih sestavnih delov.



37

S terminiranjem četrtletnih preventivnih pregledov bi zmanjšali delež kurativnega vzdrževanja, ker bi se izognili nekaterim okvaram elementov za šivanec in okvaram motorja. Kurativno vzdrževanje naj se uporablja le za nujna popravila, predvsem pri šivalnih elementih, kjer prihaja do okvar največ zaradi obrabe ali lastnosti materiala šivancev. Tabela za izdelavo terminskega plana za četrtletni preventivni pregled v šivalnici.

Številka dejavnosti

NALOGA OZ. DEJAVNOST

Normirane ure

1 Izklop šivalnega stroja

2 Kontrola nivoja olja in dolivanje olja

5 min

3 Razstavljanje ohišja

10 min

4 Čiščenje motorja 15 min

5 Podmazovanje gredi 5 min

6 Sestavljanje ohišja 10 min

7 Pregled elementov za šivanec 15 min

8 Zamenjava dotrajanih elementov za šivanec 45 min

9 Vklop šivalnega stroja

Tabela 5: Seznam dejavnosti za izdelavo terminskega plana Tabela je pripomoček za izdelavo četrtletnega terminskega plana, ki je prikazan na sliki 28. Oznake v prvem stolpcu označujejo vrsto šivalnih strojev, dnevi pa označujejo zaporedne dneve v času izvajanja terminskega plana. Črka K označuje, da to dejavnost opravlja ključavničar, črka M pa pomeni mehanika. Za nadzor nad izvajanjem terminskega plana pa naj se uporablja obrazec za kontrolo izvajanja, ki ga prikazuje tabela 6.



38

Dnevi

Stroji

1.dan 2.dan 3.dan 4.dan 5.dan 6.dan 7.dan 8.dan

2 M 3-5-6 K

3-5-6 K

7 M NS

2 M 3-4-6 K

7 M SO

2 M 3-4-6 K

7 M DV

2 M 3-4-6 K

7 M VŠ

2 M 3-4-6 K

7 M RO, SR Ro. t.

2 M 3-4-6 K

7 M AP PZ

2 M 7 M PŠ NZ 3-5-6

K

2 M 7 M AŽ 3-5-6

K

2 M 7 M G 3-5-6

K

Slika 28: Prikaz mesečnega terminskega plana



39

Datum Opis dejavnosti Dejavnost izvršil Podpis

Tabela 6: Obrazec za kontrolo izvajanja terminskega plana



40

7 PREDNOSTI PREDLAGANIH IZBOLJŠAV

Vse predlagane izboljšave naj bi pripomogle k boljši organizaciji vzdrževalne službe v podjetju TRIKON d.o.o.

1. Z natančnim evidentiranjem okvar in popravil v primeren obrazec bi pridobili točne podatke o številu okvar in njihovi pogostosti v določenem časovnem obdobju. Podatki nam pripomorejo k izdelavi načrta preventivnega vzdrževanja. Ker bi tam beležili tudi čas zastoja stroja pri določeni okvari, bi dobili natančen pregled zastojev v določenem časovnem obdobju. 2. Uporaba delovnih nalogov nam omogoča pridobitev številnih informacij. Iz vsakega delovnega naloga je razvidna poraba rezervnih delov in materialov ter čas popravila. V delovni nalog naj se vpisujejo tudi stroški, da lahko dobimo pregled stroškov nujnih vzdrževalnih del in četrletnih preventivnih pregledov.

3. Planiranje vzdrževanja je ena najpomembnejših komponent vodenja vzdrževanja, s katerim želimo prihraniti čas in denar. S spremljanjem planov vzdrževanja lahko ugotavljamo realizacijo vzdrževalnih del. Z dobro realiziranim planom preventivnega vzdrževanja, bi se moral zmanjšati delež kurativnega vzdrževanja. Posledično bi se to moralo poznati v nemotenem poteku proizvodnje, ker bi zmanjšali število okvar. Na ta način pa bi skrajšali zastoje v proizvodnji. Načrta vzdrževanja se moramo držati dosledno. Načrtujemo lahko le preventivno vzdrževanje. Če pri realizaciji ugotovimo, da je čas, porabljen za preventivna vzdrževalna dela večji od načrtovanega, moramo nujno analizirati vzroke. Realizacija je dobra, če za predpisana dela porabimo manj časa kot je planirano. 4. S terminiranjem vzdrževalnih del želimo doseči, da so ta čim manj moteča za proizvodnjo, zato pri izdelavi terminskega plana upoštevamo plan proizvodnje. Večja vzdrževalna dela se zato opravljajo v času kolektivnih dopustov ali manjšega obsega proizvodnje.



41

8 ZAKLJUČEK V diplomski nalogi je predstavljen tehnološki proces izdelave hlač z vključno vsemi delovnimi sredstvi, ki se v tem procesu uporabljajo. Največja pomanjkljivost tehnološkega procesa je vzdrževanje delovnih sredstev, kar se kaže v pogostih prekinitvah proizvodnje. Za nemoten potek proizvodnje je potrebno delovna sredstva primerno vzdrževati, za kar pa kurativno vzdrževanje ne zadostuje. V TRIKONU d.o.o. nujno potrebujejo plan preventivnega vzdrževanja za četrtletne preventivne preglede. Z doslednim izvajanjem takšnega plana bi zmanjšali delež kurativnih vzdrževalnih del. S tem pa so povezani tudi zastoji v proizvodnji zaradi okvar in popravil. Ker preventivno vzdrževanje zmanjša število okvar, se posledično zmanjšajo tudi zastoji. Nujno pa je tekoče vodenje evidenc o okvarah in vzdrževalnih posegih, kar se do sedaj ni opravljajo. S tem pridobimo nadzor nad stroški vzdrževanja. Vse skupaj pa pripelje k bolj racionalnemu proizvodnemu procesu.



42

9 LITERATURA [1] Jeraj M. : Zapiski predavanj, Kranj [2] Marolt J. : Organizacija vzdrževanja delovnih sredstev, Kranj 1990 [3] Trikon d.o.o. : Interna dokumentacija podjetja [4] Zagorjan Barbara : Tehnološki proces izdelave moških hlač, Kočevje 1999 [5] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo : Tekstilni leksikon, Ljubljana 1989



43

KAZALO SLIK Slika 1 : Prikaz deležev v proizvodnji Slika 2 : Organizacijska struktura podjetja Trikon d.o.o. Slika 3 : Gradiranje hlačnic za ženske hlače Slika 4 : Ročna slika kreatorke Slika 5 : Delovni nalog za proizvodnjo Slika 6 : Delovna navodila za proizvodnjo Slika 7 : Grafični prikaz delovnega procesa Slika 8 : Računalnik z digitalizatorjem in ploter Slika 9 : Polagalna miza Slika 10 : Žaga za razrez plasti Slika 11 : Prikaz delovnih sredstev v krojilnici Slika 12 : Šivalni stroj z verižnim šivom Slika 13 : Šivalni stroj za opletanje Slika 14 : Prikaz delovnih sredstev v šivalnici Slika 15 : Likalna preša Slika 16 : Likalna preša z ramenom Slika 17 : Likalni stroj – napihovalka Slika 18 : Ročni likalnik Slika 19 : Prikaz delovnih sredstev v likalnici Slika 20 : Krivulja slabšanja lastnosti delovnega sredstva brez vzdrževalnih del Slika 21 : Krivulja slabšanja lastnosti delovnega sredstva z vzdrževalnimi deli Slika 22 : Delež posameznih vrst vzdrževanja Slika 23 : Pogostost posameznih okvar za mesec maj 2005 Slika 24 : Časi zastojev za mesec maj 2005 Slika 25 : Delovni nalog za enkratni vzdrževalni poseg Slika 26 : Stalni delovni nalog Slika 27 : Preliminarni časovni diagram Slika 28 : Prikaz mesečnega terminskega plana

KAZALO TABEL Tabela 1 : Barvna karta za ženske hlače Tabela 2 : Tehnični podatki šivalnih strojev Tabela 3 : Pogostost okvar za mesec maj 2005 Tabela 4 : Evidenca okvar delovnih sredstev Tabela 5 : Seznam dejavnosti za izdelavo terminskega plana Tabela 6 : Obrazec za kontrolo izvajanja terminskega plana

VPLIV VZDRŽEVANJA NA PROIZVODNI PROCES V ...3. likanje in adjustiranje. Glede na izbrani model natan čno pripravimo in izberemo najustreznejše metode dela za vse tri proizvodne

Documents