VPELJAVA NOVIH ZNANSTVENIH VSEBIN V KNJIŽNIČNE STORITVE – PRIMER BIODIVERZITETE Boža Janžekovič, univ. dipl. biol. UM UKM Posvetovanje sekcij ZBDS 18. september 2014, Laško
VPELJAVA NOVIH ZNANSTVENIH VSEBIN V KNJIŽNIČNE STORITVE – PRIMER
BIODIVERZITETE
Boža Janžekovič, univ. dipl. biol.
UM UKM
Posvetovanje sekcij ZBDS 18. september 2014, Laško
1
STORITVE V KNJIŽNICAH – primer UKM
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
OSNOVNE KNJIŽNIČNE STORITVE izvajajo jih vsi zaposleni
NABAVA IN OBDELAVA GRADIVA – Akcesijska služba, katalogizacija gradiva
STROKOVNI REFERENTI – vsebinska obdelava gradiva, zbirke, informacijska dejavnost, izobraževalna dejavnost
IZPOSOJA GRADIVA, MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA, INFORMACIJSKA SLUŽBA
DOMOZNANSKI ODDELEK, DROBNI TISKI, GLASBENA IN FILMSKA ZBIRKA
RAZSTAVNA DEJAVNOST – knjižno razstavišče, likovno razstavišče, avla
2
STORITVE V KNJIŽNICAH – primer UKM
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
RAZISKOVALNO RAZVOJNE STORITVE izvajajo jih večinoma strokovni referenti in vodstvo knjižnice
KISUM in na nivoju UM:
- Matična dejavnost za visokošolske knjižnice
- Sodelovanje v raziskovalnih in pedagoških procesih na UM
Izven UM z razvojno, raziskovalno in razstavno dejavnostjo
- Matična dejavnost za specialne knjižnice
- Izobraževalni zavodi (javni in zasebni), ki niso vključeni v UM
- Lokalni / regionalni nivo
3
STROKOVNI REFERENT (SR)
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
Je v knjižnici strokovnjak za literaturo z določenega znanstvenega/strokovnega področja.
Naloge:
- Nabava literature s strokovnih področij za katera je zadolžen.
- Vsebinska obdelava (UDK, besedne oznake, postavitvene oznake za prosti pristop). Urejanje zbirk prostega pristopa.
- Referenčno delo z uporabniki (posredovanje informacij, izobraževanje uporabnikov). Priprava vsebinskih oznak za zaključna dela študijskih programov UM.
- Promocija literature. Priprava knjižničnih razstav.
- Priprava vsebin za spletna in družbena omrežja.
4
BIODIVERZITETA
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
ZGODOVINA:
- Pojav termina v povsem ekološkem kontekstu 1968 – število organizmov (ene vrste ali združbe) na površino.
- Večinoma negativni vplivi človeškega delovanja na naravo – upad števila organizmov – spodbujene raziskave o vzrokih upadanja – 1982 prva definicija za komisijo IUCN.
- 1988 zbornik znanstvenih prispevkov o vplivih človeštva na zmanjševanje biodiverzitete BioDiversity – spodbuda OZN za organizacijo mednarodne konference 1992 – Konvencija o biološki raznovrstnosti, ki jo je Slovenija ratificirala z zakonom leta 1996.
6
BIODIVERZITETA
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
Biološka raznovrstnost - pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov.
BIODIVERZITETA (biološka raznovrstnost, biotska pestrost, biotska raznovrstnost, …) je pestrost živega sveta, ki jo prepoznamo na treh nivojih.
Terminologija (domača in mednarodna) še ni ustaljena. Še variante in sinonimi.
7
NIVOJI BIODIVERZITETE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
GENETSKA BIODIVERZITETA
VRSTNA BIODIVERZITETA
EKOSISTEMSKA BIODIVERZITETA
8
VRSTA
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
Danes je poznanih okrog
1,750.000 vrst.
Ocenjeno število vrst je
okrog 12,063.000, različni
avtorji pa navajajo oceno
od 10 do 100 milijonov.
Vŕsta (lat. species) je v biologiji
osnovna kategorija. Vrsto tvorijo
organizmi naravne populacije, ki
so se med seboj sposobni ploditi
ter imajo na splošno podoben
izgled, značilnosti, dedne lastnosti
in naseljujejo podoben habitat.
11
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VRST ZARADI ČLOVEŠKEGA DELOVANJA - HIPO
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
HABITAT ALTERATION – degradacija in izguba habitatov, fragmentacija.
Spreminjanje habitatov
v polja, naselja, ceste, …
12
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VRST ZARADI ČLOVEŠKEGA DELOVANJA
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
INVASIVE SPECIES – tujerodne vrste
Objedanje in paša (koze –
uničenje vegetacije) Hibridizacija (postrvi – izgubljanje genske
identitete soške postrvi)
Soška postrv (Salmo
marmoratus) je
endemit Jadranskega
porečja in za sulcem
največja postrvja
vrsta v Evropi. Ciril
Mlinar Cic
13
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VRST ZARADI ČLOVEŠKEGA DELOVANJA
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
POLLUTION – onesnaževanje in globalne klimatske spremembe.
• Onesnaževanje je človekovo vnašanje sintetičnih snovi ali energije v ekosistem.
• Posledice onesnaževanja so vnašanje
nestabilnosti, nemira ali neugodja
v ekosistema.
• Onesnaževala so lahko kemijske
substance ali energije, kot so: hrup,
toplota, svetloba ali radioaktivno
sevanje, njihova vsebnost ali količine
pa presegajo naravne vrednosti.
14
Vzroki izumiranja vrst, ki jih povzroča človek
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
Globalne klimatske spremembe:
- Efekt tople grede
- Troposferni ozon
- Ozonska luknja
15
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VRST ZARADI ČLOVEŠKEGA DELOVANJA
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
OVEREXPLORATION – netrajnostna raba populacij in
demografska eksplozija.
Prelov rib, ribiške
prakse komercialnega
in nekomercialnega
izlova rib, ki ne
omogoča trajnostnega
obnavljanja populacij.
Globalna
trgovina z živalmi
16
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
1. ZAZNAVA NOVEGA ZNANSTVENEGA/STROKOVNEGA PODROČJA
• Pri vsebinski obdelavi znanstvenih monografij.
• Pri informacijski dejavnosti.
• Sledenje razvoju znanstvenega/strokovnega področja.
16
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
2. PREUČITEV/SEZNANITEV Z NOVO ZNANSTVENO/STROKOVNO VSEBINO
• Potrebna predelava samega besedila poglavja in po potrebi še dodatno iskanje razlage in dodatnih informacij po spletu.
• Natančni referenčni razgovor in zbiranje čim več vsebinskih podatkov o novem znanstvenem/strokovnem področju.
• Ob nadaljnjih izobraževalnih aktivnostih, udeležbah na predavanjih, razstavah, v medijih (TV, radio, …), delovanje v strokovnih društvih, …
17
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
3. UVRSTITEV NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE V KLASIFIKACIJSKE SISTEME
• Sprva le po grobi delitvi znanosti (družboslovje, humanistika, naravoslovje, tehnika).
• Nato znotraj njih, npr. naravoslovje na ožja področja, npr. biologija – ekologija.
• V knjižničarskih klasifikacijskih sistemih, ki jih uporabljamo v Sloveniji, je problem v časovnih zaostankih od pojava nove znanstvene/strokovne vsebine in njene terminologije do vključitve v sistem. Uporabimo: Library of Congress, Karlsruher Virtueller Katalog; ali sisteme MESH, BA.
18
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
4. PRIPRAVA TERMINOLOŠKEGA SEZNAMA ZA NOVO ZNANSTVENO/STROKOVNO VSEBINO
• Priporočljivo je izdelati »osebni geslovnik«, ki omogoča in olajšuje poenoteno uporabo terminologije za vsebinsko obdelavo in hkrati razdelavo nivojskih povezav in razširitev.
BIOLOGIJA
EKOLOGIJA
BIODIVERZITETA izumiranje vrst,
Biološka pestrost degradacija habitatov, …
nivoji: genetski, vrstni, … aleli, inbriding,
sorte, podvrste, …
gradienti nadmorska višina,
vroče točke
zakonodaja konvencije,
nacionalna, lokalna
19
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
5. UVRSTITEV NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE V DOSEDANJE VSEBINE KNJIŽNIČNE ZBIRKE
Uvrstitev v zbirke prostega pristopa, kjer so le te urejene po vsebinskih področjih. Dokler je malo naslovov in izvodov novega znanstvenega/strokovnega področja jih postavimo na postavitev prostega pristopa vsebinsko najbližji postavitvi. Ko se število poveča pripravimo novo postavitveno lokacijo.
20
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
5. UVRSTITEV NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE V DOSEDANJE VSEBINE KNJIŽNIČNE ZBIRKE
Priporočljivo je, da je v neposredni bližini vsebinsko najbližjega področja. Glede na razvoj področja in dotok literature moramo še predvideti nadaljnje širitve – glede na različne vidike: geografski (Slovenija, Evropa, …), vsebinski (medicina/zdravstvo, sociologija, vzgoja/izobraževanje, kemija, …) in oblikovni (učbeniki, slovarji, priročniki).
21
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
6. PRIPRAVA IN IZVEDBA PROMOCIJE LITERATURE NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE (I.)
Promocija poteka:
a.: na pasivni način: literatura z novega znanstvenega/strokovnega področja se najprej postavi na ogled v Zbirko novosti. Bibliografske podatke pa vnese v Seznam novosti.
b.: aktivni način: Spletne strani in družbena omrežja je prav tako potrebno izkoristiti za promocijo novosti.
22
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
6. PRIPRAVA IN IZVEDBA PROMOCIJE LITERATURE NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE (II.)
Predavateljem in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z bližnjimi vsebinami novega znanstvenega/strokovnega področja se pošlje e-obvestilo o novosti v knjižnični zbirki: bibliografske in lokacijske podatke.
23
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
6. PRIPRAVA IN IZVEDBA PROMOCIJE LITERATURE NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE (II.)
Če je možno, je priporočljivo, da se občasno pripravi predstavitev posamezne novosti v živo – kot razgovor z raziskovalci, okrogla miza, delavnica namenjena vsem tipom uporabnikov. Kar pa že hkrati sovpada z intelektualno dostopnostjo.
24
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
7. INTERNO IZOBRAŽEVANJE
Z internim izobraževanjem seznanimo sodelavce – splošne informatorje, nadzornike prostega pristopa, strokovne sodelavce, ki so zadolženi za vsebinsko bližnja področja (interdisciplinarnost) o znanstveni/strokovni novosti, ki je v knjižnični zbirki. Pri tem moramo poudariti:
Kratke teoretične razlage nove znanstvene/strokovne vsebine;
Natančno seznanitev s terminologijo – vsebinska obdelava;
Predstavitev monografije ali drugega knjižničnega gradiva;
Predstavitev uvrstitve v zbirko prostega pristopa.
25
DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
8. INTELEKTUALNA DOSTOPNOST
Z delovnimi aktivnostmi, se novost počasi usidra v rutino in tako se lahko začne normalno referenčno delo.
Lotimo se lahko prireditvene dejavnosti.
Knjižnična razstavna dejavnost.
Lotimo se lahko publicistične dejavnosti – poljudnoznanstvena besedila, pregledi objav, …
26
B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014
HVALA!
Oglasite se na: