Vloga medicinske sestre pri bolniku z disfagio · Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Vloga medicinske sestre pri bolniku z disfagio

Pripravila: Brigita Mali, dipl.m.s.

Obravnava motenj požiranja

� Timski pristop

Vsak član ima svojo pomembno vlogo in prispeva znanje s svojega področja.

Bolnik

Medicinska sestra,

Zdravstveni tehnik

Zdravnik

Logoped

Respiratorni

fizioterapevt

FizioterapevtDelavni terapevt

Dietetik

Psiholog

Socialni delavec

Vloga medicinske sestre

Medicinska sestra/ zdravstveni tehnik si kot pomemben članrehabilitacijskega tima z vsem znanjem in izkušnjami prizadeva, da bobolnik napredoval in postal samostojen.

Klemenc 2014 poudarja, da morajo medicinske sestre svojo poslanstvoopravljati kakovostno, odgovorno, varno in humano.

Na kakovost in varno zdravstveno obravnavo bolnikov z motnjami požiranja najbolj vpliva znanje medicinskih sester, dobro vodeno timsko delo ter jasno napisana navodila v obliki kliničnih smernic, poti in protokolov ter standardov.

Prve informacije o bolniku, dobi prav medicinska sestra. Pomembno je, daz natančno anamnezo, oceno zmožnosti hranjenja in oceno prehranskeogroženosti naredi načrt varnega hranjenja.

Glavne naloge medicinske sestre pri obravnavi bolnika z

motnjo požiranja so:

� odkrivanje motenj požiranja

� zagotavljanje varnega načina hranjenja

� izbor najprimernejše konsistence hrane (sondno , miksano, pasirano, rezano, celo) ki jo

prilagaja spremembam, ki se zgodijo tekom rehabilitacije .

� namestitev bolnika v primeren položaj za hranjenje;

� Uporaba sredstev za zgoščevanje hrane/tekočine in uporaba različnih pripomočkov

� preprečevanje aspiracije hrane in tekočine,

� zagotavljanje primerne hidracije in prehranjenosti,

� seznanitev bolnika in svojce o varnem poteku hranjenja.

Hranjenje bolnika z disfagijo

Hranjenje bolnika z motnjo požiranja zahteva ogromno časa in veliko

potrpežljivosti.

� Med hranjenjem naj bolnik in medicinska sestra sedita iz oči v oči.

� Bolnik naj sedi vzravnano s sredinsko držo glave in rahlo nagnjeno

naprej.

� V postelji pa naj bo vzglavje dvignjeno za 90% in križ podprt z blazino.

� Hranjenje naj poteka počasi, z majhno količino hrane na žlici.

� Pri hranjenju in pitju mora bolnik spustiti brado navzdol, proti prsnici, da

se vhod v sapnik zapre. Dvig brade preprečimo z rahlim pritiskom na

zadnji del glave bolnika in/ali z opozarjanjem.

� Pri požiranju bolnika vzpodbujamo, da stisne zobe skupaj.

� Pred vnosom naslednjega grižljaja naj bodo usta prazna.

� Izmenično je treba vnašati trdo hrano in tekočino.

� Bolnika učimo, da zastalo hrano z jezikom potisne naprej.

� Opazujemo bolnika med hranjenjem in po hranjenju. Priporočljivo je, da

bolnik po hranjenju sedi še 30 minut, ker ta položaj spodbuja čiščenje in

praznjenje požiralnika ter zmanjša možnost re fluksa.

� Po hranjenju je obvezna ustna nega.

Ustna higiena

Pri bolnikih z motnjami požiranja je bistvenega pomena dobra ustna nega.

Manjkajoči in gnili zobje, slabo prilegajoča se zobna proteza otežujejo žvečenje

in požiranje. Ustno nego se opravi pred in po vsakem hranjenju, da se

odstranijo bakterije in ostanki hrane. Prav tako je ščetkanje zob in jezika

stimulacija ustne votline.

Slika 1: Sprejemni dan Slika 2: po 1 tednu (poostrena ustna higiena po vsakem hranjenju)

Obravnava bolnika z disfagio

(študija primera)

Predstavitev bolnika

� Star 25 let,

� Diagnoze: � St. po OP ciste III.ventrikla, � St. po obstrukcijskem

hidrocefalusu� Levostranska hemipareza� Disfazija, izrazita disfagia

� Bolnik je popolnoma odvisen od naše pomoči.

Sprejem: 8.10. 2012Odpust: 25.1. 2013

Prehranjevanje in pitje Negovalni problemi Cilji Načrt ZN

Nezmožnost samostojnega hranjenja

in pitja (v odpustnem pismu: bolnik potrebuje hranjenje, hrani se per os).

MOTNJA POŽIRANJA (ugotovljena na dan sprejema)

� Bolnik bo primerno hranjen in hidriran.

� Preprečena bo aspiracija.� Svojci bodo seznanjeni o

nevarnosti požiranja hrane in tekočine.

� Težave s požiranjem bodo zmanjšanje/odpravljene.

• Ustrezni položaj.• Izbira konsistence hrane.• Hranjenje.

• Posvet z logopedinjo, zdravnikom.

• Vstavitev NGS (na dan sprejema).

• Hranjenje po NGS.

• Ocena požiranja(logopedinja).

• Preiskave (Rtg požiralnika in žrela, pregled na ORL).

Negovalni problemi Cilji Načrt ZN

PEG (vstavljen 11.10.2013)

� PEG bo dobro negovan in prehoden.

• Pravilno hranjenje po Peg-u.• Oskrba PEG-a.• Preveza in opazovanje okolice.

� Slabost/bruhanje � Slabost bo odpravljena. • Ustrezna hidracija.• Poostrena ustna higiena.• Po naročilu zdravnika

aplikacija zdravila.• Beleženje in opazovanje

izbruhane mase.• Bilanca hrane in tekočine.

� Prekomerno slinjenje, slina izteka iz ust

� Slinjenje bo zmanjšano.� Bolnik bo slino požiral.

• Aspiracija p.p.• Po naročili zdravnika aplikacija

zdravila Robinula.• Opozarjanje, da slino požira

oz. izpljuva ven.• Rfth

Negovalni problemi Cilji Načrt ZN

� Obloga na jeziku

� Slaba prehranjenost, izguba telesne teže

• Obloge na jeziku bodo odstranjene.

• Bolnik ne bo izgubljal in bo pridobil na telesni teži.

• Poostrena ustna higiena (5x dnevno).

• Čiščenje jezik.

• Posvet z dietetičarko.• Pravilna izbira hrane.• 1x tedensko tehtanje.• Posvet z zdravnico za

prehrano (meritev BIA).• Po naročilu zdravnika

prehranski dodatki.• Večkratni dnevni obroki

hrane.

Radiološka preiskava (16.10.2012)

Izrazita motnja faringalne faze požiranja, kontrast zastaja in zateka v larinks intrahejo)

Pregled v ambulanti za glas, govor in motnje požiranja (7.11.2012)

Mehko nebo je dobro in simetrično gibljivo, žrelni refleksi so izredno živahni, nehoteni gibi jezika. Pri poskusu z obarvano tekočino z obratom glave v desno stran je mogoč akt pogoltnjen, brez aspiracije. Ves čas v grlu obilo sluzi. Pri poskusu z zgoščenim mlekom predstavlja največji problem potisk grižljaja z jezikom navzad, grižljaj zaostaja v ustni votlini.

Navodila: vadba z kontroliranim hranjenjem in obračanjem glave v desno stran, ter vajam potiskanja grižljaja hrane navzad.

Hranjenje bolnika per os

Negovalni problemi Cilji Načrt ZN

� Motnja žvečenja in požiranja

� Bolnik bo hrano žvečil.

� Težave s požiranjem bodo odpravljene.

• Učenje pravile tehnike požiranja.

• Ustrezni položaj.• Ustrezna konsistenca

hrane.• Nadzor nad hranjenjem.• Majhni obroki hrane.

• Stimulacija jezika in ustne votline z zobno ščetko.

Negovalni problemi Cilji Načrt ZN

� Zaletavanje tekočine

� Bolnik bo tekočino prejemal po PEG-u.

� Svojci bodo znali tekočino dajati po PEG-u.

� Bolniku se tekočina ne bo zaletavala.

� Svojci bodo poučeni o gostitvi tekočine.

� Bolnik bo zadostno količino tekočine prejel per os.

� PEG bo odstranjen.

• Učenje svojcev.

• Ustrezni položaj.• Nadzor nad pitjem.• Učenje pravilne

tehnike požiranja.• Gostitev tekočine z

Nutilisom.• Izbira ustreznega

pripomočka za pitje.

Po enem mesecu so se težave požiranja zmanjšale. Bolnik se je

začel hraniti per os, tekočina je prejemal še po PEG-u. Začel je

pridobivati na telesni teži in dobil moč in energijo za doseganje novih

ciljev.

Porast telesne teže

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

1 2 3 4 5 6 7

Porast telesne teže

Vrednotenje ciljev na dan odpusta

� PEG – je bil odstranjen (8.1.2013)� Hranil se je per os, brez težav zaletavanja in zastajanja hrane v ustih. Hrano

je lepo prežvečil.� Tekočino je zaužil per os, potreboval je le nadzor (občasno zaletavanje)� Slino je lepo izpljuval ven, zdravila Robinul ni več potreboval.� Brez slabosti in bruhanja� Do aspiracije ni prišlo� Jezik je bil brez oblog. Ustna votlina lepa in čista.� Pridobil je na telesni teži (18 kg)

Tukaj je dokaz, da lahko le multidisciplinarna obravnava ter aktivno

sodelovanje vseh članov tima prinese rezultate.

Cilji so bili doseženi, bolnik se je hranil per os, postal je samostojen

(potreboval nazdor in vodenje) in se vrnil v domače okolje.

Zaključek

Vodenje zdravstvene obravnave bolnika

z motnjami požiranja je zahtevno, zato

je še toliko bolj pomembno, da

medicinske sestre prepoznajo zgodnje

znake motenj požiranja in znajo

pravilno ukrepati, vrednotiti in tako

prispevati k izboljšanju kakovosti

bolnikovega življenja.

Hvala za pozornost.

Literatura:Hočevar Posavec B (2012). Preprečevanje nastanka aspiracijske pljučnice pri bolnikih z motnjami požiranja. V:Petkovšek Gregorin R, ur. Motnje požiranja in načini hranjenja: zbornik predavanj, Laško, 22.marec 2012. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 41-7.

Hočevar Posavec B (2016). Vodenje zdravstvene obravnave pacienta z motnjami požiranja – vpliv kakovosti (Magistrsko delo). Novo Mesto: Fakulteta za zdravstvene vede.

Kopitar N (2014). Rehabilitacijska zdravstvena nega bolnikov po možganski kapi. V: Erjavec T, Karan K, ur. Rehabilitacijska zdravstvena nega. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 39-53.

Pavlin K (2016). Ugotavljanje motenj požiranja pri bolnikih z možgansko kapjo ob sprejemu na rehabilitacijo (diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Zdravstvena fakulteta - Oddelek za zdravstveno nego.

Vidmar V, Horavat B, Mali B (2014). Zmanjšana zmožnost samostojnega in varnega hranjenja- pogosta težava v rehabilitacijski zdravstveni negi. Rehabilitacija 13(1): 46-51.

Vidmar V (2014). Rehabilitacijska zdravstvena nega pacientov po poškodbi možganov. V: Erjavec T, Karan K, ur. Rehabilitacijska zdravstvena nega. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 58-59.

Hines S, Wallace K, Crowe L, Finlayson K, Chang A (2011). Identification and nursing managment of dysphagiain individuals with acute neurological impairment. Int J Evid Based Helath 9(2): 148-50.

Žemva N (2010). Varno požiranje in hranjenje. V R. Petkovšek – Gregorin (ur.), Varnost in rehabilitacijska zdravstvena nega: zbornik predavanj: Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, 77-81.