VLOGA DETEKTIVA PRI REŠEVANJU DRUŽINSKO-PRAVNE … fileuniverza v mariboru pravna fakulteta tina cokoja vloga detektiva pri reŠevanju druŽinsko-pravne problematike diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

TINA COKOJA

VLOGA DETEKTIVA PRI REŠEVANJU

DRUŽINSKO-PRAVNE PROBLEMATIKE

Diplomsko delo

Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

VLOGA DETEKTIVA PRI REŠEVANJU


Študent: Tina Cokoja

Številka indeksa: 71167467

Študijski program: UNI-PRAVO

Študijska smer: Javno pravo

Mentor: izr. prof. dr. Suzana Kraljić

Lektor: Irena Žunko, prof.

Maribor, september 2015

ZAHVALA

Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu

ali pod palcem zaklad.

Sreča je, če se delo dobro opravi

in če imaš nekoga rad. (Tone Pavček)

Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli k delčku te sreče!

Iskrena hvala mentorici izr. prof. dr. Suzani Kraljić za strokovno pomoč in

dragocene nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Posebna zahvala gre detektivki Bernardi Škrabar, psihologu Maticu Muncu in

ostalim, ki so mi s svojimi izkušnjami in znanjem nesebično priskočili na pomoč pri

izdelavi diplomskega dela.

Nazadnje se zahvaljujem partnerju, družini in prijateljem za moralno podporo in

vse vzpodbudne besede tako v času študija kot tudi v času nastajanja diplomskega

dela.

POVZETEK

Detektiv je oseba, ki opravlja detektivsko dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja to

dejavnost, ter drugimi predpisi, ki zadevajo področja njegovega delovanja. Na

podlagi pisnega pooblastila stranke zanjo zbira informacije, ki jih le-ta potrebuje

bodisi za lastne potrebe bodisi za potrebe različnih pravnih postopkov ter opravlja

različne svetovalne naloge. Detektivi so lahko strankam med drugim v več kot

dobrodošlo pomoč tudi pri reševanju družinsko-pravne problematike (splošni

problemi, spori in druge zadeve družinskega prava ter kazniva ravnanja znotraj

družine in med partnerjema), ki je dandanes vse bolj v porastu. Z nalogo sem želela

predstaviti vlogo detektiva pri reševanju tovrstne problematike. Poleg teoretične

predstavitve obravnavane teme sem opravila tudi raziskavo, s pomočjo katere sem

poskušala raziskati možnosti za sodelovanje detektiva s centri za socialno delo ter

razširjenost detektivske dejavnosti pri reševanju družinsko-pravne problematike v

Sloveniji. Ugotovila sem, da bi bilo detektivsko dejavnost dobro razširiti tudi na tista

področja reševanja družinsko-pravne problematike, na katerih še ni razširjena ter

razmisliti o (formalni) vključitvi detektivov v javno sfero (sodelovanje s policijo, centri

za socialno delo itd.). Seveda pa mora biti sodelovanje obojestransko, saj bo le-tako

izkoriščen ves potencial detektivov tako pri reševanju družinsko-pravne problematike

kot tudi na ostalih področjih reševanja najrazličnejših problemov sodobne družbe.

Ključne besede: detektiv, detektivska dejavnost, družinsko-pravna problematika,

pravica do zasebnosti, odvetnik, policija, center za socialno delo, anketa, intervju.

ABSTRACT

A Detective is someone who performs the detective activity in accordance with the

act of law governing the mentioned activity and other regulations concerning the

fields of a detective’s operation. Based on a customer's written authorisation, a

Detective gathers information needed by the customer, for his/her own needs or the

needs of various legal proceedings, and performs various advisory assignments.

Detectives' assistance can be more than helpful for the customers whose cases

revolve around the solving of family-legal issues (general problems, disputes and

other matters of family law and criminal conducts within a family and between

partners), which are nowadays, more and more on the increase. With this Diploma

Thesis, I wanted to present the role of a Detective in solving of such issues. In

addition to the theoretical presentation of the issue under discussion, a research, by

which I tried to explore the possibilities of a Detective's co-operation with the centres

for social work and the extension of detective activity in solving of family-legal issues

in Slovenia, was performed. I discovered that it would be good to extend the

detective activity also to those fields of solving of family-legal issues, to which it has

not been extended up to now, and to consider a (formal) inclusion of Detectives into

the public sphere (co-operation with the police, centres for social work, etc.). Of

course, the co-operation must be of a mutual nature, both in solving of family-legal

issues as well as in other fields of solving of various problems of the modern society.

Key words: Detective, detective activity, family-legal issues, the right to privacy,

Lawyer, police, centre for social care, survey, interview.

KAZALO

1 UVOD ..................................................................................................... 1

2 DETEKTIVI IN DETEKTIVSKA DEJAVNOST ............................................ 4

2.1 Pravna podlaga za detektivsko dejavnost ............................................ 5

2.2 Pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti ...................................... 7

2.3 Delovno področje detektiva ................................................................. 9

2.3.1 Osnovna dejavnost ..................................................................................... 9

2.3.2 Dopolnilna dejavnost ................................................................................. 11

3 DRUŽINSKO PRAVO TER DRUŽINSKO-PRAVNA PROBLEMATIKA ........ 12

3.1 Družinsko pravo ................................................................................. 12

3.1.1 Družina, partnerske skupnosti in otrok ........................................................ 13

3.2 Družinsko-pravna problematika ........................................................ 14

3.2.1 Zadeve družinskega prava ......................................................................... 14

3.2.2 Kazniva ravnanja ...................................................................................... 16

4 MEJE DOPUSTNEGA RAVNANJA DETEKTIVA IN VARSTVO PRAVIC

POSAMEZNIKOV ...................................................................................... 18

4.1 Upravičenja detektivov ...................................................................... 18

4.1.1 Zbiranje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov ................................. 18

4.1.2 Pridobivanje podatkov iz evidenc ................................................................ 19

4.1.3 Osebna zaznava in uporaba tehničnih sredstev ............................................ 20

4.2 Prepovedi in dolžnosti detektivov ...................................................... 21

4.2.1 Prepovedi................................................................................................. 21

4.2.2 Dolžnosti .................................................................................................. 23

4.3 Varstvo pravic posameznikov pri delu detektiva................................ 24

4.3.1 Pravica do zasebnosti ................................................................................ 24

4.3.2 Posebno varstvo otrok ............................................................................... 27

4.4 Problematika posega detektiva v zasebnost posameznika ............... 28

4.4.1 Prekrški in kazniva dejanja zoper pravico do zasebnosti na področju detektivske

dejavnosti ........................................................................................................ 30

4.4.1.1 Prekrški ...................................................................................................... 30 4.4.1.2 Kazniva dejanja ........................................................................................... 32

5 DELO DETEKTIVA NA PODROČJU REŠEVANJA DRUŽINSKO-PRAVNE

PROBLEMATIKE ....................................................................................... 33

5.1 Poizvedbe o osebah ........................................................................... 33

5.1.1 Preverjanje partnerske (ne)zvestobe ........................................................... 33

5.1.2 Preiskave ob razvezi zakonske zveze ........................................................... 37

5.1.3 Poizvedbe o aktivnostih otrok ..................................................................... 39

5.2 Iskanje oseb ...................................................................................... 41

5.2.1 Iskanje pogrešane ali skrite osebe .............................................................. 41

5.2.1.1 Beg od doma .............................................................................................. 42 5.2.1.2 Ugrabitev .................................................................................................... 42

5.2.1.3 Delo detektiva na področju iskanja pogrešanih ali skritih oseb ........................ 44

5.3 Opazovanje za dokazovanje nasilja v družini .................................... 45

5.4 Civilno-pravne preiskave ................................................................... 47

5.4.1 »Skrbništvo« za otroka .............................................................................. 47

5.4.2 Neplačevanje preživnine ............................................................................ 49

5.4.3 Posvojitev otroka ...................................................................................... 53

5.4.4 Starševstvo (ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva in materinstva) .............. 54

5.5 Drugo ................................................................................................. 56

6 POMEN DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI PRI REŠEVANJU DRUŽINSKO-

PRAVNE PROBLEMATIKE ......................................................................... 57

6.1 Zbiranje informacij in opravljanje svetovalnih nalog za stranko ....... 57

6.2 Vloga detektiva v pravnih postopkih .................................................. 57

6.2.2 Detektiv kot pooblaščenec (zagovornik) stranke v sodnem postopku .............. 59

6.2.3 Detektiv kot priča na sodišču ..................................................................... 61

6.3 Vloga detektiva pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju

kaznivih dejanj ......................................................................................... 62

6.4 Razmerje med detektivi ter odvetniki, državnimi organi in

institucijami ter njihovo medsebojno sodelovanje ................................... 64

6.4.1 Sodelovanje med detektivi in odvetniki........................................................ 66

6.4.2 Detektivi vs. policija in njihovo medsebojno sodelovanje ............................... 68

6.4.3 Sodelovanje med detektivi in CSD .............................................................. 70

6.5 Povrnitev stroškov za detektivske storitve ........................................ 70

7 RAZISKAVA ......................................................................................... 72

7.1 Raziskava – 1. del: Možnosti za sodelovanje med detektivom in CSD

pri reševanju družinsko-pravne problematike .......................................... 72

7.1.1 Raziskovalni instrument in potek raziskave .................................................. 72

7.1.2 Rezultati raziskave .................................................................................... 73

7.1.2.1 Intervju z detektivko Bernardo Škrabar ......................................................... 73 7.1.2.2 Intervju s psihologom Maticem Muncem ....................................................... 73 7.1.2.3 Mnenje MDDSZEM ....................................................................................... 79 7.1.2.4 Mnenje SCSD .............................................................................................. 79

7.1.3 Interpretacija rezultatov in verifikacija hipotez ............................................. 80

7.2 Raziskava – 2. del: Razširjenost detektivske dejavnosti na področju

reševanja družinsko-pravne problematike v Sloveniji .............................. 81

7.2.1 Raziskovali instrument, vzorec in potek raziskave ......................................... 81

7.2.2 Postopek statistične obdelave podatkov ...................................................... 81

7.2.3 Rezultati raziskave .................................................................................... 82

7.2.4 Interpretacija rezultatov in verifikacija hipotez ............................................. 94

8 SKLEP .................................................................................................. 97

9 LITERATURA IN DRUGI VIRI .............................................................. 99

9.1 Literatura ........................................................................................... 99

9.2 Internetni viri .................................................................................. 102

9.3 Pravni viri ......................................................................................... 107

9.4 Drugi viri .......................................................................................... 110

10 PRILOGE ......................................................................................... 111

10.1 Indici pri nezvestobi (obrazec) ...................................................... 111

10.2 Zaprosilo za mnenje oz. intervju z MDDSZEM in SCSD................... 113

10.3 Mnenje MDDSZEM .......................................................................... 114

10.4 Anketni vprašalnik ......................................................................... 116

Kazalo slik

Slika 1: Detektiv .............................................................................................. 5

Slika 2: Detektivska izkaznica ........................................................................... 8

Slika 3: Detektiv pri delu ................................................................................ 10

Slika 4: Poligrafsko testiranje ......................................................................... 11

Slika 5: Fotoaparat, ki ga eden izmed naših detektivov uporablja za fotografiranje

v gostinskem lokalu ........................................................................................ 21

Slika 6: PSA-test ........................................................................................... 35

Slika 7: Nekateri indici (znaki) pri nezvestobi ................................................... 36

Slika 8: Test na droge ................................................................................... 40

Slika 9: Družinsko drevo ................................................................................ 56

Kazalo tabel

Tabela 1: Odgovori glede na spol in čas opravljanja detektivske dejavnosti ....... 83

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Odgovori na 1. vprašanje (%) ...................................................... 84


Grafikon 3: Odgovori na 2.1 vprašanje (%) .................................................... 86


Grafikon 5: Odgovori na 3.2 vprašanje (%) .................................................... 88





1

1 UVOD

Kdo ne pozna detektivk in lika Sherlocka Holmesa ter drugih junakov iz detektivskih

knjig in filmov ter njihovega skrivnostnega raziskovanja in najrazličnejših zanimivih

dogodivščin. Že od nekdaj me je to skrivnostno popotovanje detektivov pri

raziskovanju in reševanju najrazličnejših problemov izredno pritegnilo, zato sem se

odločila, da bo moja diplomska naloga vsebovala tudi delček tega utripa. Ker pa me

je pri študiju nekako najbolj pritegnilo družinsko pravo, sem se odločila, da povežem

ti dve področji in skozi diplomsko nalogo predstavim vlogo detektiva pri reševanju

družinsko-pravne problematike.

Področje detektivske dejavnosti ima dolgo zgodovino. Francoski vojak, Eugène

François Vidocq, je leta 1833 ustanovil prvo znano zasebno detektivsko agencijo.1

Kljub temu pa velja v zgodovini detektivstva Allen Pinkerton za prvega in

najslavnejšega poklicnega zasebnega detektiva na svetu. Zaslovel je, ko je odkril

priprave na atentat na ameriškega predsednika Lincolna in sodeloval pri največjem

ulovu ponarejevalcev denarja v zgodovini ZDA.2 Poklic detektiva je v Sloveniji izredno

mlad poklic, saj ga je mogoče opravljati od leta 1994, ko je bil sprejet prvi zakon na

področju detektivske dejavnosti.3

Stranke najamejo detektiva takrat, ko same ne zmorejo, ne znajo ali nimajo časa

rešiti določenega problema. Lahko bi rekli, da je detektiv na neki način iskalec

objektivne resnice.4 V zadnjem času je mogoče zaznati porast pojavljanja

družinsko-pravne problematike, v obravnavanje katere so vključeni tako posamezniki

v družini, ki skušajo bodisi priti do določenih informacij bodisi razrešiti določen

problem ali spor bodisi sebe ali druge zaščititi pred kaznivimi ravnanji drugega ter

različni organi in institucije, ki se ukvarjajo z reševanjem družinsko-pravne

problematike. Pri reševanju tovrstne problematike so lahko tudi detektivi (tako)

posameznikom (kot tudi različnim organom in institucijam) v več kot dobrodošlo

1 S. Savski in drugi, Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1) s komentarjem in Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2012, str. 11. 2 A. Dvoršak, Prvi in najslavnejši detektiv, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije, let. I, št. 1, okt. 1999, str. 25, 26, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-

rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/1999/25 (22. 5. 2015). 3 S. Savski in drugi, 2012, str. 11. 4 B. Škrabar, J. Trivunović, J. A. Požru, Retrospektiva razvoja detektivske dejavnosti v

RS, dostopno na URL: http://www.fvv.uni-mb.si/dv2011/zbornik/kriminalisticna_problematika/ skrabar-trivunovic-pozru.pdf (28. 4. 2015).

http://www.fvv.uni-mb.si/dv2011/zbornik/kriminalisticna_problematika/%20skrabar-trivunovic-pozru.pdf

http://www.fvv.uni-mb.si/dv2011/zbornik/kriminalisticna_problematika/%20skrabar-trivunovic-pozru.pdf

2

pomoč, saj lahko pomagajo pridobiti kakšne (dodatne) informacije, ki lahko

pripomorejo k uspešni rešitvi primera v okviru omenjene problematike.

V diplomski nalogi želim predstaviti detektivsko dejavnost predvsem z vidika dela

detektiva na področju reševanja družinsko-pravne problematike. Predstaviti želim

meje med dopustnim in nedopustnim ravnanjem detektivov ter varstvo pravic

posameznikov pri detektivskem delu s poudarkom na varstvu pravice do zasebnosti

in posebnem varstvu otrok. Nadalje je cilj diplomske naloge predstaviti področja dela

in pomen detektivskega dela pri reševanju družinsko-pravne problematike. V okviru

raziskave bom raziskala možnosti za sodelovanje detektiva s centri za socialno delo

(v nadaljevanju CSD) na področju reševanja družinsko-pravne problematike, saj so

CSD državne institucije, za katere bi lahko rekli, da so najbolj vpete v reševanje

omenjene problematike, ter razširjenost detektivske dejavnosti na omenjenem

področju v Sloveniji.

V okviru omenjenih ciljev želim z diplomsko nalogo odgovoriti zlasti na naslednja

vprašanja:

‒ Kakšna je vloga detektiva pri reševanju družinsko-pravne problematike?

‒ Katere so meje dopustnega ravnanja detektiva?

‒ Kako je posameznik zavarovan pred posegi v njegove pravice pri delu

detektivov?

‒ Ali detektiv na področju reševanja družinsko-pravne problematike sodeluje

tudi z odvetniki, državnimi organi in institucijami?

‒ Kakšne so možnosti za sodelovanje med detektivi in CSD na področju

reševanja družinsko-pravne problematike?

‒ Kako je detektivska dejavnost na področju reševanja družinsko-pravne

problematike razširjena v Sloveniji?

‒ Kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj detektivske dejavnosti na področju

reševanja družinsko-pravne problematike v Sloveniji?

V okviru raziskave, ki jo bom izvedla, sem postavila naslednje hipoteze:

‒ H1: Detektivi lahko s CSD sodelujejo na različnih področjih njihovega

delovanja in jim lahko uspešno pomagajo pri reševanju družinsko-pravne

problematike.

3

‒ H2: Detektivska dejavnost na področju reševanja družinsko-pravne

problematike v Sloveniji še ni razširjena dejavnost.

‒ H3: Povpraševanje po detektivskih storitvah na družinsko-pravnem področju

je v Sloveniji majhno.

‒ H4: Detektivi na področju reševanja družinsko-pravne problematike v

Sloveniji sodelujejo z odvetniki.

‒ H5: Na področju reševanja družinsko-pravne problematike v Sloveniji še ni

mogoče zaznati medsebojnega sodelovanja detektivov s policijo in CSD.

‒ H6: Detektivi vidijo različne nove možne smeri razvoja detektivske dejavnosti

na področju reševanja družinsko-pravne problematike v Sloveniji.

V teoretičnem delu diplomske naloge, v katerem bom predstavila teoretični vidik

obravnavane teme, bom uporabila predvsem opisno oz. deskriptivno (splošno)

metodo raziskovanja. V okviru tega dela naloge bom podatke pridobila s pomočjo

literature in drugih virov, deloma pa tudi s kvalitativno tehniko pridobivanja

podatkov, in sicer s pomočjo instrumenta nestandardiziranega intervjuja, s pomočjo

katerega bo potrebno verjetno zaradi premalo razpoložljive literature in drugih virov

od detektivov pridobiti tudi določene dodatne podatke. V empiričnem delu diplomske

naloge bom opravila raziskavo, ki bo sestavljena iz dveh delov. V tem delu diplomske

naloge bom prav tako uporabila predvsem deskriptivno, deloma pa tudi kavzalno

neeksperimentalno metodo raziskovanja. V prvem delu raziskave, v katerem bom

raziskala možnosti za sodelovanje med detektivom in CSD na področju reševanja

družinsko-pravne problematike, bom potrebne podatke pridobila s kvalitativno

tehniko zbiranja podatkov, in sicer s pomočjo instrumenta nestandardiziranega

intervjuja z detektivom in s strokovnim delavcem CSD, za mnenje pa bom zaprosila

tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Skupnost

centrov za socialno delo ter izvedla neke vrste pisni intervju. V drugem delu

raziskave, v okviru katerega bom raziskala razširjenost detektivske dejavnosti na

omenjenem področju v Sloveniji, bom potrebne podatke od detektivov poskušala

pridobiti deloma s kvantitativno, deloma pa s kvalitativno tehniko pridobivanja

podatkov, saj bom v ta namen uporabila instrument ankete oz. anketnega

vprašalnika, ki bo deloma sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa, deloma pa iz vprašanj

odprtega tipa.

4

2 DETEKTIVI IN DETEKTIVSKA DEJAVNOST

Beseda detektiv izvira iz latinščine. Detegere, detectum pomeni odkriti, razkriti.

Slovar slovenskega knjižnega jezika definira detektiva kot osebo, ki jo posameznik

najame, da poklicno skrbi za zaščito njegovih interesov.5 Detektiva bi lahko opredelili

kot osebo, ki opravlja detektivsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo področje

detektivske dejavnosti. Poklica detektiva ne more opravljati kdorkoli, saj je narava

detektivskega dela namreč takšna, da od detektiva zahteva »osebne kvalitete,

osebne sposobnosti in veščine ter širok spekter izobrazbe, vse skupaj pa

oplemeniteno z izkušnjami, ki se lahko pridobivajo na zelo različnih področjih dela«.6

Detektivsko dejavnost lahko označimo kot dejavnost poizvedovanja ali

preiskovanja.7 V 1. odstavku 2. člena Zakona o detektivski dejavnosti8 (v

nadaljevanju ZDD-1) je detektivska dejavnost opredeljena kot »zbiranje, obdelava,

posredovanje podatkov in informacij ter svetovanje na področju preprečevanja

kaznivih dejanj, ki ga za naročnikove potrebe opravlja po tem zakonu detektiv, ki

ima izdano licenco in izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom«. Gre za regulirano

gospodarsko dejavnost, ki se regulira v javnem interesu zaradi zagotavljanja varstva

človekovih pravic in svoboščin, v katere lahko pri svojem delu poseže detektiv.9

Za sistemsko urejanje področja detektivske dejavnosti je zadolženo Ministrstvo za

notranje zadeve.10 Detektivi se združujejo v Detektivsko zbornico Republike

Slovenije (v nadaljevanju DeZRS), v kateri je članstvo obvezno (1. odstavek 6. člena

ZDD-1). Namen te zakonske določbe je, da bi se detektivi med seboj povezali ter

skrbeli za razvoj in strokovni dvig detektivske dejavnosti, hkrati pa, da bi se v čim

večji meri zagotavljalo varstvo pravic posameznikov, ki jim je detektivska dejavnost

5 B. Škrabar, J. Trivunović, J. A. Požru, Retrospektiva razvoja detektivske dejavnosti v

RS, dostopno na URL: http://www.fvv.uni-mb.si/dv2011/zbornik/kriminalisticna_problematika/ skrabar-trivunovic-pozru.pdf (28. 4. 2015). 6 M. Klavora, Smeri razvoja detektivske dejavnosti, v ur.: T. Pavšič Mrevlje, 13. slovenski dnevi varstvoslovja, Zbornik prispevkov (elektronska knjiga), Portorož, 7.‒8. junij 2012, Fakulteta za

varnostne vede, Ljubljana, 2012, dostopno na URL: http://www.fvv.um.si/DV2012/zbornik/

detektivska_sekcija/Klavora.pdf (20. 6. 2015). 7 M. Klavora, Detektivi (možnosti poizvedovalne dejavnosti), v ur.: A. Anžič, Zasebno varovanje

in detektivska dejavnost – dileme in perspektive, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1997, Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1997, str. 192. 8 Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), Uradni list RS, št. 17/2011. 9 S. Savski in drugi, 2012, str. 40, 41. 10 Ministrstvo za notranje zadeve, Zasebno varovanje, detektivi, dostopno na URL:

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/ (28. 4. 2015).

5

namenjena.11 DeZRS skrbi zlasti za razvoj detektivske stroke, dejavnosti in

standardov, urejanje odnosov med detektivi kot njenimi člani ter jih zastopa v odnosu

do državnih organov in javnosti.12

Slika 1: Detektiv

Vir: M.P.D. Detectives, dostopno na URL: http://www.dcmetropolicecollector.com/MPD-

Detectives.html (26. 5. 2015).

2.1 Pravna podlaga za detektivsko dejavnost

Detektiv je pri svojem delu omejen s pravili tako zakonskih kot tudi podzakonskih

aktov, ki jih mora upoštevati, saj je lahko njegovo delo hitro predmet spora glede

varstva pravic posameznikov, in sicer še zlasti pravice do zasebnosti. Zaradi tega

je na področju detektivske dejavnosti še toliko bolj pomembno načelo

zakonitosti.13

Krovni zakon, ki ureja področje detektivske dejavnosti, je ZDD-1. Vsekakor je

temeljno načelo pri opravljanju detektivskih storitev načelo zaupanja med

11 Š. Gostič, Predpisi o detektivski dejavnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2003, str. 19. 12 S. Savski in drugi, 2012, str. 49. 13 Š. Gostič, 2003, str. 9.

6

stranko in detektivom. Kot to določa 25. člen ZDD-1, lahko detektivi opravljajo

detektivsko dejavnost izključno na podlagi pisnega pooblastila stranke. Pooblastilo

je zunanji izraz notranjega razmerja (naročila) med strankama. Iz pooblastila mora

biti razvidno področje zbiranja informacij, namen zbiranja informacij in obseg danega

pooblastila. Hkrati ZDD-1 določa, da lahko stranka na detektiva prenese samo tiste

pravice, ki jih tudi sama ima (npr. nadzor bolniškega dopusta ali prevoznih

stroškov).14 Pooblastilo stranke ima torej naravo pogodbe o naročilu.15

Detektivska dejavnost je prav tako podrobneje urejena še z nekaterimi

podzakonskimi akti, in sicer:

‒ Pravilnik o izvajanju Zakona o detektivski dejavnosti;16

‒ Pravilnik o detektivski izkaznici;17

‒ Pravilnik o inšpekcijskem nadzoru na področju detektivske dejavnosti,

službeni izkaznici inšpektorja za zasebno varstvo in postopku za njegovo

izdajo;18

‒ Pravilnik o pogojih za pridobitev in odvzem licence za opravljanje detektivske

dejavnosti, o postopku pridobitve in odvzema licence in o načinu vodenja

evidence o izdanih in odvzetih licencah;19

‒ Pravilnik o programu in postopku preizkusa znanja kandidatov za pridobitev

licence za opravljanje detektivske dejavnosti;20

‒ Pravilnik o ravnanju z osebnimi podatki in o načinu varovanja osebnih

podatkov pri opravljanju detektivske dejavnosti.21

14 A. Sotlar, J. Trivunović, Detektivi in varstvo zasebnosti v Republiki Sloveniji, v: Varstvoslovje:

revija za teorijo in prakso zagotavljanja varnosti, let. 14, št. 3, sep. 2012, str. 319. 15 S. Savski in drugi, 2012, str. 80. 16 Pravilnik o izvajanju Zakona o detektivski dejavnosti, Uradni list RS, št. 85/2011. 17 Pravilnik o detektivski izkaznici, Uradni list RS, št. 10/2004, 17/2011 – ZDD-1, 85/2011. 18 Pravilnik o inšpekcijskem nadzoru na področju detektivske dejavnosti, službeni izkaznici

inšpektorja za zasebno varstvo in postopku za njegovo izdajo, Uradni list RS, št. 52/2003,

17/2011 – ZDD-1, 85/2011. 19 Pravilnik o pogojih za pridobitev in odvzem licence za opravljanje detektivske dejavnosti, o

postopku pridobitve in odvzema licence in o načinu vodenja evidence o izdanih in odvzetih licencah, Uradni list RS, št. 79/1999, 104/2003, 85/2011. 20 Pravilnik o programu in postopku preizkusa znanja kandidatov za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti, Uradni list RS, št. 79/1999, 17/2011 – ZDD-1, 85/2011. 21 Pravilnik o ravnanju z osebnimi podatki in o načinu varovanja osebnih podatkov pri opravljanju

detektivske dejavnosti, Uradni list RS, št. 52/2003, 25/2008, 17/2011– ZDD-1, 85/2011.

7

Pomemben dokument je tudi Kodeks detektivske poklicne etike22 (v

nadaljevanju Kodeks), ki ga je sprejela DeZRS in poleg ZDD-1 predstavlja temeljno

vodilo detektivom pri njihovem delu. Kodeks določa načela delovanja detektivov in

detektivskih družb pri opravljanju detektivske dejavnosti in pravila ravnanja za

spoštovanje teh načel (1. člen).23

Seveda mora detektiv pri svojem delu upoštevati tudi druge predpise, ki v določenem

primeru zadevajo področje njegovega delovanja (npr. Zakon o sodiščih, Zakon o

dedovanju, Zakon o obligacijskih razmerjih, Zakon o zakonski zvezi in družinskih

razmerjih24 (v nadaljevanju ZZZDR) itd.).

2.2 Pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti

Pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti so navedeni v ZDD-1. ZDD-1 v 1.

odstavku 10. člena določa, da »lahko detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji

opravlja le detektiv z veljavno licenco«.

Licenca za opravljanje detektivske dejavnosti je javna listina, s katero se

dokazuje strokovna usposobljenost detektiva za samostojno opravljanje detektivske

dejavnosti.25 Pogoji za pridobitev licence so določeni v 12. členu ZDD-1. Eden izmed

teh pogojev je tudi, da ima detektiv opravljen izpit za detektiva. Licenco detektivu

v skladu z 2. odstavkom 10. člena ZDD-1 podeli pristojni organ (DeZRS), in sicer s

certifikatom o licenci. Pristojni organ (DeZRS) posameznika, ki mu je podelil licenco,

vpiše v evidenco detektivov, ki opravljajo detektivsko dejavnost. Poleg certifikata o

licenci detektiv pridobi tudi detektivsko izkaznico, s katero se predstavlja in

izkazuje upravičenost za opravljanje detektivske dejavnosti. ZDD-1 v 3. odstavku 10.

člena določa, da se mora detektiv na »zahtevo osebe, zoper katero izvaja

upravičenja, policista ali inšpektorja«, izkazati z detektivsko izkaznico. Detektivsko

22 A. Dvoršak, Etika in kodeksi poklicne detektivske etike, v ur.: A. Anžič, Nove možnosti zasebnega varstva v Sloveniji, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1999, Visoka

policijsko-varnostna šola, Društvo za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje, Ljubljana, 1999, str. 101‒104. 23 A. Dvoršak, 1999, str. 101. 24 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Uradni list RS, št. 69/2004 – UPB1,

101/2007 – odl. US, 90/2011 – odl. US, 84/2012 – odl. US. 25 S. Savski in drugi, 2012, str. 55.

8

izkaznico sestavljata detektivska izkaznica in detektivska značka, ki se nahajata v

usnjenem ovitku.26

Imetnik licence mora v skladu s 4. odstavkom 10. člena ZDD-1 ves čas izpolnjevati

pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti, ki so določeni v ZDD-1. V nasprotnem

primeru mora takoj prenehati z opravljanjem detektivske dejavnosti ter vrniti

certifikat o licenci in detektivsko izkaznico. S tako ureditvijo je želel zakonodajalec

preprečiti zlorabe pri opravljanju detektivske dejavnosti ter zaščititi potrošnike, ki

uporabljajo detektivske storitve.27

Slika 2: Detektivska izkaznica

Vir: Evidentium – detektivske in varnostne rešitve, d.o.o., Ponudba, dostopno na URL:

http://www.evidentium.si/ponudba-detektivskih-storitev (6. 7. 2015).

26 Detektivska zbornica Republike Slovenije, Kako prepoznati detektiva?, dostopno na URL:

http://www.detektivska-zbornica-rs.si/detektivska-dejavnost/identifikacija (6. 3. 2015). 27 S. Savski in drugi, 2012, str. 56.

http://www.detektivska-zbornica-rs.si/detektivska-dejavnost/identifikacija

9

2.3 Delovno področje detektiva

2.3.1 Osnovna dejavnost

ZDD-1 v 26. členu opredeljuje delovno področje detektiva. Kot to določa 2. odstavek

26. člena ZDD-1 lahko »detektiv pridobiva informacije o:

‒ osebah, ki so pogrešane ali skrite in o povzročiteljih premoženjskih in

nepremoženjskih škod;

‒ anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj;

‒ dolžnikih in njihovem premoženju;

‒ predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni;

‒ dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje

pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in

drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh

pravicah;28

‒ spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule;

‒ uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov;

‒ kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;

‒ zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah

uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod

vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in

kršilcih«.

V skladu s 3. odstavkom 26. člena ZDD-1 lahko detektivi poleg tega tudi vročajo

pisemske in druge pošiljke naslovnikom. Pri tem gre za iskanje oseb, ki se

izogibajo prejemanju določenih pošiljk, ki jih morajo osebno prevzeti. Detektiv deluje

na področju vročanja pošiljk v sodnih postopkih (vabila na glavno obravnavo, sklepi

in sodbe) ali vročanja pošiljk v disciplinskih postopkih (vabila na zagovor, odpoved

delovnega razmerja).29

28 Med druge organe in organizacije sodijo npr. prekrškovni organi, policija, davčna uprava,

zbornice, združenja, gospodarske družbe itd. (Detektivska zbornica Republike Slovenije, Detektivovo delovno področje, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/

detektivska-dejavnost/delo-detektiva (12. 3. 2015)). 29 A. Sotlar, J. Trivunović, 2012, str. 320.

http://www.detektivska-zbornica-rs/

10

Za fizične in pravne osebe lahko detektiv opravlja tudi svetovalne naloge na

področju preprečevanja kaznivih dejanj ter drugih škodljivih dejanj (4. odstavek 26.

člena ZDD-1). To velja za vse vrste civilnih sporov (npr. odškodninski, delovni,

družinski itd.), za zasebne tožbe na področju kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime

(npr. razžalitev, obrekovanje itd.), prav tako pa detektiv tovrstne naloge opravlja na

področju izvršilnih postopkov, kjer preverja možnosti za izvršbo.30

Delovno področje detektiva zajema prav tako načrtovanje in izvajanje zaščite

poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, ekonomskih in osebnih podatkov ter

informacij (5. odstavek 26. člena ZDD-1). Ravno na teh področjih prihaja v

gospodarstvu namreč do največ kršitev.31

Detektiv lahko opravlja tudi druga upravičenja, ki so mu podeljena z drugimi zakoni

(6. odstavek 26. člena ZDD-1).

S tem, ko je zakonodajalec v 2. odstavku 26. člena ZDD-1 taksativno naštel, katere

informacije lahko pridobiva detektiv in s tem določil njegovo delovno področje, je

sledil načelu zakonitosti in določenosti ter hkrati opredelil meje dopustnega

delovanja detektivov.32

Slika 3: Detektiv pri delu

Vir: N. Čepar, Nad vozače tudi z detektivi, dostopno na URL: http://www.zurnal24.si/nad-

vozace-tudi-z-detektivi-clanek-221328 (26. 5. 2015).

30 Detektivska zbornica Republike Slovenije, Detektivovo delovno področje, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/detektivska-dejavnost/delo-detektiva (12. 3. 2015). 31 S. Savski in drugi, 2012, str. 84. 32 S. Savski in drugi, 2012, str. 82, 83.

11

2.3.2 Dopolnilna dejavnost

Kot je mogoče zaslediti na spletnih straneh detektivov, na katerih le-ti ponujajo svoje

storitve, detektivi poleg nalog, ki so izrecno opredeljene v ZDD-1, opravljajo tudi

nekatere druge naloge, katerih izvrševanje ni v nasprotju s tem zakonom in katere

ne spadajo pod neposredno izvrševanje katerega od državnih organov:

‒ protiprislušne preglede prostorov, telefonskih naprav in vozil v primeru

nepooblaščenega prisluškovanja;

‒ grafološke preiskave33 v primeru ponarejenih dokumentov;

‒ poligrafske preizkuse34 itd.35

Slika 4: Poligrafsko testiranje

Vir: Politika – hronika, Poligraf – sprava između laži i istine, dostopno na URL:

http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/Poligraf-sprava-izmedju-lazi-i-istine.lt.html (5. 8. 2015).

33 Ločiti je potrebno med grafologijo kot eno od vej izrazne psihologije, ki ugotavlja značajske

lastnosti iz pisave, in forenzičnim preiskovanjem pisav, pri čemer se ugotavlja istovetnost oz. ali je neka oseba pisec določenega besedila ali ne, s čimer se ukvarjajo tudi detektivi (A. Rebernik,

Podpis je le nekakšen osebni pečat posameznika, dostopno na URL: http://www.siol.net/novice/ slovenija/2012/07/borut_pogacnik.aspx (30. 7. 2015)). 34 Poligraf drugače imenujemo tudi »detektor laži«. Poligraf meri psihofizične reakcije osebe, ki se v različnih situacijah in ob različnih dražljajih različno odziva (Detektiv Bernarda Škrabar,

Poligraf, dostopno na URL: http://www.detektiv-skrabar.si/detektiv_poligraf.html (30. 7. 2015)). 35 Spletne strani slovenskih detektivov, na katerih le-ti ponujajo svoje storitve.

http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/Poligraf-sprava-izmedju-lazi-i-istine.lt.html%20(5

http://www.siol.net/novice/%20%20slovenija/2012/07/borut_pogacnik.aspx

http://www.siol.net/novice/%20%20slovenija/2012/07/borut_pogacnik.aspx

http://www.detektiv-skrabar.si/detektiv_poligraf.html

12

3 DRUŽINSKO PRAVO TER DRUŽINSKO-PRAVNA

PROBLEMATIKA

3.1 Družinsko pravo

S pojmom družinsko pravo označujemo skupino pravnih pravil, ki urejajo družinska

razmerja, tj. osebna in premoženjskopravna razmerja med osebami, ki sestavljajo

družino. Družinsko pravo lahko razdelimo na več področij, in sicer:

‒ zakonsko pravo (ureja zakonsko zvezo in pravna razmerja v zakonski zvezi36);

‒ otroško oz. roditeljsko pravo (ureja razmerja med starši in otroki37);

‒ predpisi o rejništvu (urejajo rejništvo kot posebno obliko družbenega varstva

otrok, ki potrebujejo oskrbo in vzgojo pri osebah, ki niso njihovi starši.

Namenjeno je otroku, ki začasno nima svoje družine, otroku, ki iz različnih

razlogov ne more živeti pri svojih starših, in otroku, čigar telesni in duševni

razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi);

‒ skrbniško pravo (ureja skrbništvo kot posebno obliko družbenega varstva

mladoletnikov, za katere starši ne skrbijo, polnoletnih oseb, ki niso sposobne

skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi, ter drugih oseb, ki nimajo možnosti,

da bi same skrbele za svoje pravice in koristi);

‒ načrtovanje družine (v ta okvir sodi z ustavo zagotovljeno svobodno odločanje

o rojstvu otrok in dolžnost države, da zagotavlja možnosti za uresničevanje

te svoboščine ter ustvarja ustrezne razmere za rojstvo otrok, zaradi katerih

se starši odločajo za rojstva svojih otrok. To področje urejajo različni

predpisi).38

Temeljni predpis na področju družinskega prava je ZZZDR, ki ureja večino zgoraj

naštetih področij. Zakonodajalec je od načela, da je vsa družinska problematika

zajeta v enem zakonu, odstopil pri dveh področjih, in sicer pri urejanju rejništva in

36 V zakonsko pravo spadajo tudi pravna pravila, ki urejajo zunajzakonsko skupnost, ki ima za zunajzakonska partnerja, če so izpolnjeni določeni pogoji, enake pravne posledice, kot če bi šlo

za zakonsko zvezo (M. Geč-Korošec, S. Kraljić, Družinsko pravo (3. spremenjena in dopolnjena izjava), Pravna fakulteta, Maribor, 2000, str. 4). 37 S posvojitvijo nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je med starši in otroki, zaradi česar spadajo v ta okvir tudi pravni akti, ki urejajo posvojitev (M. Geč-Korošec, S.

Kraljić, 2000, str. 4). 38 M. Geč-Korošec, S. Kraljić, 2000, str. 3, 4, 241, 242.

13

registraciji življenjske skupnosti istospolnih partnerjev, ki sta deloma urejeni s

posebnim zakonom. Z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti39 je urejeno področje

rejništva, z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti40 pa področje

registracije istospolne partnerske skupnosti.41

3.1.1 Družina, partnerske skupnosti in otrok

V slovenski pravni ureditvi je pojem družine opredeljen v ZZZDR. V 2. členu ZZZDR

je družina opredeljena kot »življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi

otrok uživa posebno varstvo«. V 3. členu ZZZDR je nadalje opredeljena zakonska

zveza kot »z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene«, pri čemer je

zapisano, da je »pomen zakonske zveze v zasnovanju družine«. Iz tega izhaja, da

zakonca sama brez otrok še nista družina, temveč jo morata šele zasnovati, kar naj

bi bil tudi njun cilj.42 V drugih predpisih je družina opredeljena za potrebe teh

predpisov (npr. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND)

podrobno določa tudi, kateri so družinski člani po tem zakonu43).

Poleg zakonske zveze med partnerskimi skupnostmi družinska zakonodaja razlikuje

še zunajzakonsko skupnost in registrirano istospolno partnersko skupnost.

Zunajzakonska skupnost je v 1. odstavku 12. člena ZZZDR opredeljena kot »dalj časa

trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze«.

Registrirana istospolna partnerska skupnost je opredeljena v ZRIPS, in sicer kot »s

tem zakonom urejena skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki pred pristojnim

organom registrirata svojo skupnost na način, določen s tem zakonom« (2. člen).

ZZZDR pri definiciji pojma otrok izhaja iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih

pravicah ali krajše Konvencije o otrokovih pravicah44 (v nadaljevanju KOP), po

39 Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), Uradni list RS, št. 110/2002, 56/2006 – odl. US, 114/2006 – ZUTPG, 96/2012 – ZPIZ-2, 109/2012. 40 Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), Uradni list RS, št. 65/2005,

55/2009 – odl. US. 41 B. Novak, Družinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2014, str. 14, 56. 42 K. Cingerle, Definicija družine, dostopno na URL: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/ clanek/definicija-druzine (20. 5. 2015). 43 Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Uradni list RS, št. 16/2008. 44 Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, Uradni list SFRJ – MP, št. 15/1990; Akt o

notifikaciji nasledstva glede konvencij organizacije Združenih narodov in konvencij, sprejetih v

Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/1992, MP, št. 9/1992.

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/%20%20%20%20%20%20%20clanek/definicija-druzine

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/%20%20%20%20%20%20%20clanek/definicija-druzine

14

kateri je otrok vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, razen, če zakon, ki se

uporablja za otroka, ne določa, da se polnoletnost doseže že prej. Polnoletnost se po

slovenski zakonodaji doseže z osemnajstim letom starosti, vendar lahko mladoletnik

pridobi poslovno sposobnost45 že pred osemnajstim letom starosti, če sklene

zakonsko zvezo ali če mu poslovno sposobnost podeli sodišče z odločbo, ker je postal

oče ali mati. Otrok je torej tisti, ki še ni dopolnil osemnajst let, razen, če je že prej

pridobil popolno poslovno sposobnost.46 Podobno kot pri družini je otrok v drugih

predpisih opredeljen za potrebe teh predpisov (npr. kazenska zakonodaja vsebuje

različne termine: otrok, mladoletnik, med polnoletniki loči celo mlajše polnoletnike47).

3.2 Družinsko-pravna problematika

Glede izraza družinsko-pravna problematika, uporabljenega v naslovu naloge,

moram pojasniti, da izraz družinsko-pravna problematika v tej nalogi zaradi lažje

predstavitve obravnavane teme zajema celotno družinsko problematiko: vse od

splošnih problemov (npr. partnerska nezvestoba), sporov in drugih zadev

družinskega prava (npr. posvojitev otroka), pa vse do kaznivih ravnanj (prekrški in

kazniva dejanja) znotraj družine in med partnerjema.

3.2.1 Zadeve družinskega prava

Na področju zadev družinskega prava je stvarna pristojnost za reševanje teh zadev

porazdeljena med sodišče in CSD.48

45 Poslovna sposobnost pomeni sposobnost osebe, da le-ta samostojno izjavi voljo v pravnem

prometu, kar omogoča samostojno sklepanje pravnih poslov (B. Novak, 2014, str. 67). 46 B. Novak, 2014, str. 67, 68. 47 Npr. 21. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1-UPB2) določa, da »kdor je storil dejanje, ko še ni bil star štirinajst let (otrok), ne more biti storilec kaznivega dejanja« (Kazenski

zakonik (KZ-1-UPB2), Uradni list RS, št. 50/2012). 48 B. Novak, 2014, str. 20.

15

Postopek v družinskih zadevah poteka pred sodiščem bodisi po pravdnem bodisi po

nepravdnem postopku. Pravdni postopek je urejen v Zakonu o pravdnem

postopku49 (v nadaljevanju ZPP). Zadeve družinskega prava se praviloma

obravnavajo v posebnem pravdnem postopku iz 27. poglavja ZPP. Nepravdni

postopek je urejen v Zakonu o nepravdnem postopku50 in se uporabi, kadar je

v ZZZDR izrecno določeno, da odloča sodišče v nepravdnem postopku. Tiste sodne

odločbe, ki niso prostovoljno izvedene, se izvedejo v izvršilnem postopku v skladu z

Zakonom o izvršbi in zavarovanju51 (v nadaljevanju ZIZ). V upravnih zadevah

družinskega prava odloča CSD po pravilih splošnega upravnega postopka v

skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku52 (v nadaljevanju ZUP).

Odločbe, ki so bile izdane v okviru upravnega postopka, se po pravilih upravne

izvršbe izvedejo v skladu z ZUP.53

V 27. poglavju ZPP so posebej urejeni zakonski spori, ki so opredeljeni kot spori o

razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, in spori iz razmerij med starši in otroki,

ki so opredeljeni kot spori:

‒ o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva;

‒ o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb, nad

katerimi je podaljšana roditeljska pravica;

‒ o stikih otrok s starši in drugimi osebami.54

ZZZDR določa, da se sodne in upravne zadeve iz zakona rešujejo prednostno

(3. odstavek 10.a in 3. odstavek 10.b člena), saj so zadeve družinskega prava za

posameznikovo življenje izjemnega pomena.55

49 Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB3, 45/2008 – ZArbit,

45/2008, 111/2008 – odl. US, 57/2009 – odl. US, 12/2010 – odl. US, 50/2010 – odl. US,

107/2010 – odl. US, 75/2012 – odl. US, 40/2013 – odl. US, 92/2013 – odl. US, 10/2014 – odl. US, 48/2015 – odl. US. 50 Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), Uradni list SRS, št. 30/1986, 20/1988 – popr., Uradni list RS, št. 87/2002 – SPZ, 131/2003 – odl. US, 77/2008 – ZDZdr. 51 Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 3/2007 – UPB4, 93/2007,

37/2008 – ZST-1, 45/2008 – ZArbit, 28/2009, 51/2010, 26/2011, 17/2013 – odl. US, 45/2014 – odl. US, 53/2014, 58/2014 – odl. US, 54/2015. 52 Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 8/2010, 82/2013. 53 B. Novak, 2014, str. 57. 54 U. Kežmah, Zakon o pravdnem postopku – ZPP III s komentarjem in sodno prakso, De Vesta,

Maribor, 2011, str. 481, 482. 55 B. Novak, 2014, str. 23.

16

3.2.2 Kazniva ravnanja

Izraz kazniva ravnanja je skupno ime za disciplinske prestopke, prekrške in kazniva

dejanja, ki so v našem pravnem redu kategorije kaznivih ravnanj.56

Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki je temeljni zakon na področju urejanja

prekrškov, v 6. členu opredeljuje prekršek kot »dejanje, ki pomeni kršitev zakona,

uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot

prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek«. ZP-1 je splošni zakon na

področju prekrškov, ki določa pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje,

prekrškovni postopek ter organe in sodišča za odločanje o prekrških, posamezni

prekrški pa so določeni v različnih predpisih.57 Eden takšnih je npr. Zakon o varstvu

javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1), ki v okviru 6. člena (nasilno in drzno

vedenje) v 4. odstavku kot prekršek posebej obravnava nasilje v družini.58

KZ-1-UPB2 v 16. členu določa, da je »kaznivo dejanje človekovo protipravno

ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo

dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca«. KZ-1-UPB2 v

posebnem poglavju določa kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in

otroke:

‒ dvojna zakonska zveza (188. člen);

‒ sprememba rodbinskega stanja (189. člen);

‒ odvzem mladoletne osebe (190. člen);

‒ nasilje v družini (191. člen);

‒ zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje (192. člen);

‒ kršitev družinskih obveznosti (193. člen);

‒ neplačevanje preživnine (194. člen);

‒ krvoskrunstvo (195. člen).

56 L. Bavcon in drugi, Kazensko pravo (splošni del), Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana,

2009, str. 30. 57 Zakon o prekrških (ZP-1), Uradni list RS, št. 29/2011 – UPB8, 21/2013, 111/2013,

74/2014 – odl. US, 92/2014 – odl. US. 58 Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Uradni list RS, št. 70/2006.

17

Vsa ta kazniva dejanja se preganjajo po uradni dolžnosti.59 Poleg naštetih kaznivih

dejanj, ki so zajeta v okviru (omenjenega) posebnega poglavja KZ-1-UPB2, ki

posebej obravnava kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, so lahko

v povezavi s temi zadevami storjena tudi druga kazniva dejanja, ki so v KZ-1-UPB2

razporejena po različnih poglavjih glede na različne objekte varstva (življenje in telo,

človekove pravice in svoboščine itd.).60

Kazenski postopek ureja Zakon o kazenskem postopku61 (v nadaljevanju ZKP).

Policija se ukvarja z odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. Upravičeni

tožilec62 opravlja funkcijo kazenskega pregona, sodišče pa funkcijo sojenja.63

ZKP v 1. odstavku 145. člena državnim organom in organizacijam z javnimi pooblastili

nalaga dolžnost naznanitve kaznivih dejanj, pri katerih se storilec preganja po uradni

dolžnosti v primeru, da so o njih obveščeni ali če kako drugače zvedo zanje (t. i.

uradna ali službena ovadba). Hkrati lahko v skladu s 1. odstavkom 146. člena

ZKP tovrstna dejanja naznani vsakdo (t. i. ovadba državljanov). ZKP določa tudi

primere, v katerih pomeni opustitev ovadbe pri tovrstnih kaznivih dejanjih tudi samo

kaznivo dejanje (2. odstavek 146. člena).64

59 Glede na način pregona se kazniva dejanja v slovenski zakonodaji delijo na:

‒ kazniva dejanja, pri katerih se storilci preganjajo po uradni dolžnosti (pregon v javnem interesu opravlja državni tožilec);

‒ kazniva dejanja, pri katerih se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, vendar na predlog oškodovanca (pregon v javnem in lastnem interesu opravlja oškodovanec, kadar državni

tožilec ne začne ali ne nadaljuje pregona za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni

dolžnosti); ‒ kazniva dejanja, pri katerih se storilci preganjajo na zasebno tožbo (pregon v lastnem

interesu opravlja oškodovanec) (Z. Dežman, A. Erbežnik, Kazensko procesno pravo Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 307).

Kazniva dejanja se preganjajo po uradni dolžnosti, razen če KZ-1-UPB2 izrecno ne določa, da se

preganjajo na predlog oškodovanca ali na zasebno tožbo. 60 Npr. kaznivo dejanje ugrabitve po 2. odstavku 134. člena KZ-1-UPB2, ki ga stori eden izmed

staršev (sodi v poglavje kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine), kaznivo dejanje detomora po 119. členu KZ-1-UPB2 (sodi med kazniva dejanja zoper življenje in telo) itd. 61 Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Uradni list RS, št. 32/2012 – UPB8, 47/2013, 87/2014. 62 Glej 59. opombo. 63 Z. Dežman, A. Erbežnik, 2003, str. 287, 394. 64 Z. Dežman, A. Erbežnik, 2003, str. 770.

18

4 MEJE DOPUSTNEGA RAVNANJA DETEKTIVA IN VARSTVO

PRAVIC POSAMEZNIKOV

4.1 Upravičenja detektivov

ZDD-1 v 1. odstavku 27. člena določa, da »ima detektiv naslednja upravičenja:

‒ zbira podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov;

‒ pridobiva podatke iz evidenc;

‒ osebno zaznava;

‒ uporablja tehnična sredstva«.

4.1.1 Zbiranje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov

Detektivi lahko v skladu z 28. členom ZDD-1 pridobivajo podatke oz. informacije

»neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki

razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno ter iz javno dostopnih virov«.

Vsekakor je osnovno načelo pri pridobivanju informacij od oseb načelo

prostovoljnosti, po katerem mora oseba, od katere detektiv pridobiva podatke,

izkazati »jasno in nedvoumno voljo«, da te informacije daje prostovoljno. Pri

pridobivanju podatkov od oseb detektiv tako ne sme uporabiti sile ali grožnje. V

primeru kršitve tega načela lahko detektiv stori kaznivo dejanje prisiljenja po 132.

členu KZ-1-UPB2, v primeru pa, da bi osebi pri tem omejil gibanje, pa celo kaznivo

dejanje protipravnega odvzema prostosti po 133. členu KZ-1-UPB2. Namen te

določbe je ravno v varovanju posameznikove zasebnosti in osebne

nedotakljivosti.65

Detektiv lahko torej informacije pridobi bodisi iz javno dostopnih virov (mediji,

internet, knjižnice, javne evidence – Register nepremičnin, Zemljiška knjiga itd.)

bodisi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti od oseb samih, pri čemer pa mora

seveda spoštovati omenjeno načelo. V drugem primeru postane detektiv tudi

upravljavec zbirke podatkov, pri čemer pa mora spoštovati določbe Zakona o

65 S. Savski in drugi, 2012, str. 87, 88.

19

varstvu osebnih podatkov66 (v nadaljevanju ZVOP-1), ki se nanašajo na

upravljavce zbirk osebnih podatkov.67

4.1.2 Pridobivanje podatkov iz evidenc

Kot to določa 1. odstavek 29. člena ZDD-1, »imajo detektivi v okviru pisnega

pooblastila stranke pravico pridobivati podatke iz naslednjih evidenc:

‒ evidence registriranih vozil;

‒ registra stalnega prebivalstva in centralnega registra prebivalstva;

‒ evidence zavarovancev;

‒ slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov«.

Detektivi imajo pravico do pridobivanja osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov,

ki jih vodijo državni organi. Kot že rečeno, morajo upravljavci zbirk postopati v skladu

z ZVOP-1.68 Če želi detektiv pridobiti podatke iz evidenc, mora upravljavcu evidence

svojo pravico izkazati z ustreznim pooblastilom, iz katerega izhaja, da je v okviru

svojega dela prevzel konkretno nalogo, v okviru katere potrebuje določene podatke

iz evidence, ki jo vodi upravljavec.69

Detektivi imajo v skladu z 29. členom ZDD-1 tudi pravico do vpogleda v sodne in

upravne spise. Iz njih si lahko prepišejo tudi podatke v obsegu, kot je to dovoljeno

stranki.

Kadar gre za pridobivanje podatkov po tem členu, ni potrebno, da je oseba, na katero

se ti podatki nanašajo, tudi vnaprej seznanjena s tem, da se bodo o njej pridobivali

podatki.70

66 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1. 67 S. Savski in drugi, 2012, str. 87. 68 S. Savski in drugi, 2012, str. 89. 69 A. Sotlar, J. Trivunović, 2012, str. 321. 70 S. Savski in drugi, 2012, str. 90.

20

4.1.3 Osebna zaznava in uporaba tehničnih sredstev

Upravičenje osebne zaznave je osnovno upravičenje detektiva. Gre za to, da

detektiv pri pridobivanju informacij uporabi svoja čutila (vid, vonj in sluh). Navedeno

upravičenje lahko opredelimo kot načrtno, dalj časa trajajoče nepretrgano ali

ponavljajoče se opazovanje določene osebe ali vozil. V skladu s 30. členom ZDD-1

smejo detektivi na ta način informacije pridobivati na krajih, ki so dostopni vsem pod

enakimi pogoji, pri čemer pa jim je prepovedano premagovati ovire (npr. plezati prek

ograje, ki obdaja hišo ali posestvo, dvigovati rolet, odgrinjati zaves itd.). Detektiv bo

pri svojem delu moral upoštevati zasebnost osebe, ki jo ta kaže s postavitvijo

ograj, ovir ali natančno razvidne oznake ali opozorila, ki zasebni prostor ločuje od

javnega in dejavnosti na takšnih krajih oz. prostorih ne bo smel opravljati. Če bo to

mogoče, pa bo detektiv smel zbirati informacije na javnih krajih oz. prostorih.71

Omenjeno upravičenje se lahko izvaja tudi s pomočjo tehničnih sredstev, s katerimi

se pridobijo določeni materialni dokazi za naročnika. Tehnična sredstva so lahko

pripomoček za identifikacijo oseb, vozil in predmetov. S pomočjo tehničnih sredstev

se dokumentirajo zlasti tisti identifikacijski podatki, ki so lahko podlaga za sodne in

druge postopke pred državnimi organi. V skladu z 31. členom ZDD-1 lahko detektiv

uporablja naprave za slikovno snemanje le, če je to nujno potrebno za zavarovanje

dokazov, naprave za zvočno snemanje (diktafone) pa le ob jasno izraženi privolitvi

osebe, glede katere se bo naprava uporabila.72 Kot sredstva za slikovno snemanje

detektivi najpogosteje uporabljajo fotoaparat, fotoaparat z videokamero,

videokamero, mobitel in daljnogled. Drugi pripomočki za zavarovanje dokazov so

lahko še: poligraf, alkotest, praški za identifikacijo odtisov in video-nadzorni sistem.

Pri videoposnetkih in fotografijah je pomembno, da so narejeni na javnem mestu in

z javnega mesta. Hkrati pa morajo ti posnetki in fotografije prikazovati dejavnost

osebe, ki jo lahko vidi vsakdo, ne da bi pri tem uporabili posebna tehnična pomagala

(npr. lestev). Bistveno pri tem pa je tudi, da detektivi (tudi) z uporabo tovrstnih

tehničnih sredstev ne posegajo v zasebnost posameznika in upoštevajo

prepovedi iz 32. člena ZDD-1.73

71 S. Savski in drugi, 2012, str. 91. 72 S. Savski in drugi, 2012, str. 91‒93. 73 A. Sotlar, J. Trivunović, 2012, str. 325.

21

O prepovedih v detektivski dejavnosti ter problematiki meje med dopustnim delom

detektiva in neupravičenimi posegi v posameznikovo pravico do zasebnosti bo

nekoliko več govora v nadaljevanju naloge.

Slika 5: Fotoaparat, ki ga eden izmed naših detektivov uporablja za fotografiranje

v gostinskem lokalu

Vir: K. Hahonina, Posel na robu zakona, dostopno na URL: http://www.mladina.si/96135/posel-

na-robu-zakona/ (26. 5. 2015).

4.2 Prepovedi in dolžnosti detektivov

4.2.1 Prepovedi

Detektiv lahko počne samo tisto, kar mu je izrecno dovoljeno v skladu ZDD-1. Zanj

torej ne velja načelo, ki velja za državljane, in sicer, da jim je dovoljeno vse, kar jim

ni izrecno prepovedano. S tega zornega kota so praktično izenačeni z državnimi

organi (npr. policijo).74

ZDD-1 v 32. členu določa prepovedi na področju detektivske dejavnosti. S to določbo

je zakonodajalec razmejil javno in zasebno opravljanje dejavnosti na varnostnem

področju.75

74 A. Sotlar, J. Trivunović, 2012, str. 326. 75 S. Savski in drugi, 2012, str. 95.

22

V skladu s 1. odstavkom 32. člena detektivi ne smejo opravljati upravičenj, ki

jih v skladu z zakonom izvajajo policija, sodišča in drugi pravosodni

organi76 ter izvajati prikritih preiskovalnih ukrepov77 kot posebnih ukrepov,

ki jih lahko na podlagi zakonskega pooblastila izvajajo zgolj policija, Slovenska

obveščevalno-varnostna agencija (v nadaljevanju SOVA) in Obveščevalno-varnostna

služba ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljevanju OVSMO). Omenjeni

ukrepi namreč pomenijo poseg v ustavno varovane in zagotovljene človekove pravice

in je omejitev le-teh dovoljena samo na podlagi odredbe oz. dovoljenja pristojnega

organa78 ter ob izpolnjevanju določenih zakonskih pogojev.79

Nadalje ZDD-1 v 1. odstavku 32. člena prepoveduje detektivom zbirati obveščevalne

in varnostne podatke za domače ter tuje obveščevalne in varnostne službe. V primeru

tujih služb bi namreč bilo težko ločiti detektivsko dejavnost od »vohunske« dejavnosti

za tujega naročnika. Hkrati pa imajo domače obveščevalne in varnostne službe vsa

ustrezna zakonska pooblastila za izvajanje zakonitih nalog, zato bi bilo nedopustno,

da bi detektivi opravljali detektivske dejavnosti za te službe. Detektivom je po

omenjeni določbi zaradi »politične higiene« prepovedano opravljati detektivsko

dejavnost tudi za politične stranke in ustanove, katerih ustanovitelji so politične

stranke. Nikakor namreč ne bi bilo primerno, da bi se detektive uporabljalo in tudi

zlorabljalo v politične namene za zbiranje podatkov ter diskreditacijo političnih strank

in njenih članov.80

76 Poleg sodišč sodijo med pravosodne organe še državno tožilstvo, odvetništvo, notariat in

državno pravobranilstvo (L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 39, 40). 77 Prikriti preiskovalni ukrepi oz. kot jih nekateri imenujejo posebne metode in sredstva

(POMS) so (med drugim) posebna policijska pooblastila, ki se od splošnih policijskih pooblastil razlikujejo predvsem po globini posegov v človekove pravice posameznika in po tem, da se ne

izvajajo javno, temveč prikrito. Urejeni so v ZKP. (M. Žaberl, Temelji policijskih pooblastil, Fakulteta za policijsko-varnostne vede, Ljubljana, 2006, str. 306, 309, 310). 78 O izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov lahko odloča policija, državni tožilec ali preiskovalni sodnik (M. Žaberl, 2006, str. 311). 79 S. Savski in drugi, 2012, str. 95, 96. 80 S. Savski in drugi, 2012, str. 96.

23

4.2.2 Dolžnosti

ZDD-1 v 33. členu določa dolžnosti detektivov ter varovanje tajnosti informacij in

podatkov, ki jih pridobijo pri svojem delu.

V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah81 (v nadaljevanju ZGD-1) se informacije

in podatki, ki jih je detektiv pridobil za stranko, štejejo za poslovno skrivnost,82 in

se ne smejo posredovati tretjim osebam (1. odstavek 33. člena ZDD-1). 33. člen

ZDD-1 nadalje določa, da lahko detektiv informacije in podatke, ki jih je pridobil za

stranko, uporablja samo za namen, za katerega so bili pridobljeni. Hkrati pa je po

izpolnitvi pogodbe dolžan stranki izročiti tudi vse podatke, ki jih je zbral v okviru

pogodbe. Detektiv je pri svojem delu zavezan k varovanju poslovne skrivnosti ter

varovanju tajnih in osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje teh

podatkov. Detektiv mora varovati podatke tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti.

K vsemu temu lahko prištejemo še:

‒ dolžnost podati ovadbo pristojnemu organu (policiji, tožilstvu), če

detektiv pri svojem delu odkrije kakšne podatke v zvezi s storitvijo kaznivega

dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (6. odstavek 33. člena

ZDD-1) in

‒ dolžnost vodenja evidence pooblastil o opravljanju detektivskih storitev in

evidence poročil o opravljenih detektivskih storitvah (1. odstavek 45. člena

ZDD-1).

Iz (do sedaj) predstavljene ureditve detektivske dejavnosti lahko zaključimo, da je

le-ta natančno regulirana z različnimi pravili. Del te regulacije predstavljajo tudi

varovalke, katerih namen je preprečiti, da bi detektivi pri svojem delu nezakonito

posegali v zasebnost posameznikov,83 o čemer bo govora v nadaljevanju naloge.

81 Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), 65/2009 – UPB3, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013 – odl. US, 82/2013, 55/2015. 82 Po ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi gospodarska družba.

Za poslovno skrivnost se štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi lahko z njimi nastala

občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato je že v 1. odstavku 33. člena ZDD-1 določeno, da se podatki, pridobljeni za stranko, štejejo za poslovno skrivnost. V zvezi z

obsegom poslovne skrivnosti pa omejitev skorajda ni, kar pomeni, da bi imel detektiv v tem primeru načeloma proste roke pri izbiri, kaj bo štel za poslovno skrivnost, zato je z ZDD-1

določeno, da so vsi podatki, ki jih detektiv zbere za stranko, poslovna skrivnost. Izjemo

predstavljajo zgolj podatki, ki so po zakonu javni (S. Savski in drugi, 2012, str. 97, 98). 83 A. Sotlar, J. Trivunović, 2012, str. 327.

24

4.3 Varstvo pravic posameznikov pri delu detektiva

4.3.1 Pravica do zasebnosti

Človekove pravice so pravice vseh ljudi, so univerzalne in vsakemu posamezniku

zagotovljene v enaki meri.84 Zagotovljene in zavarovane so z različnimi

mednarodnimi (deklaracije, konvencije) in domačimi pravnimi akti (ustava, zakoni,

podzakonski akti). Ena od temeljnih človekovih pravic je tudi pravica do

zasebnosti.

Bučar govori o zasebnosti kot o »enem od najbolj izpostavljenih in najbolj ranljivih

področij posameznika, tako v fizičnem kot duhovnem smislu«.85 Po Lampetu je

pravica do zasebnosti pravica biti sam z minimalnimi posegi v odločitveno (varstvo

zasebnosti posameznikovih odločitev, npr. glede svojega telesa, druženja z drugimi

ljudmi itd.), duševno/psihično (nedotakljivost osebnega in družinskega življenja),

informacijsko (tajnost pisem in drugih občil ter varstvo podatkov, torej prejemanja

in oddajanja sporočil/informacij) in prostorsko (nedotakljivost stanovanja in drugih

prostorov, npr. pisarne, prikolice itd.) zasebnost, ki varuje človeka pred posegi

državne oblasti, javnosti in drugimi posamezniki.86

Ravno detektivska dejavnost, ki je v ZDD-1 opredeljena kot zbiranje in posredovanje

informacij, pa zahteva razpolaganje z informacijami, do katerih je dostopanje

velikokrat pogojeno s posegom v ustavno zavarovano pravico do zasebnosti.87

Ustava Republike Slovenije88 (v nadaljevanju URS) varstvo zasebnosti zagotavlja

z več določbami, in sicer:

‒ pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen);

84 Odvetniška pisarna Petek, Kaj so človekove pravice, dostopno na URL: http://www.op-

petek.si/podrocje-dela/clovekove-pravice-evropski-spori/podrobnosti-evropski-spori/#clovekove-pravice (17. 5. 2015). 85 F. Bučar, Varnost kot dobrina, v ur.: A. Anžič, Zasebno varovanje in detektivska dejavnost – dileme in perspektive, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1997, Visoka policijsko-varnostna šola,

Ljubljana, 1997, str. 5. 86 R. Lampe, Sistem pravice do zasebnosti, Bonex, Ljubljana, 2004, str. 42, 270. 87 M. Košir, Varnostnik in detektiv kot poklica za delo z ljudmi, v ur.: A. Anžič, Nove možnosti

zasebnega varstva v Sloveniji, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1999, Visoka policijsko-varnostna šola, Društvo za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje, Ljubljana,

1999, str. 152. 88 Ustava Republike Slovenije (URS), Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997 – UZS68,

66/2000 – UZ80, 24/2003 – UZ3a, 47, 68, 69/2004 – UZ14, 69/2004 – UZ43, 69/2004 – UZ50,

68/2006 – UZ121,140,143, 47/2013 – UZ148, 47/2013 – UZ90,97,99.

25

‒ varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen);

‒ nedotakljivost stanovanja (36. člen);

‒ varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen);

‒ varstvo osebnih podatkov (38. člen).89

Področje varstva osebnih podatkov ureja ZVOP-1, ki določa pravice, obveznosti,

načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neupravičeni posegi v zasebnost in

dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov (1. člen). V skladu z

ZVOP-1 se morajo osebni podatki obdelovati »zakonito in pošteno, biti morajo

ustrezni ter po obsegu primerni namenu, za katerega se zbirajo in obdelujejo« (2. in

3. člen).

Za uresničevanje ustavnega varstva zasebnosti sta na področju detektivske

dejavnosti predvsem pomembni določbi 28. in 32. člena ZDD-1. V 28. členu je

urejeno zbiranje podatkov od oseb ali iz javno odstopnih virov, kar sodi v okvir že

obravnavanih upravičenj detektiva, 32. člen pa določa že omenjeno prepoved

opravljanja upravičenj, za katere so z zakonom pooblaščeni policija in pravosodni

organi ter uporabljanja prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih lahko v skladu z

zakonom uporabljajo policija, SOVA in OVSMO.90 V okviru pravne regulacije

detektivske dejavnosti je bil sprejet tudi poseben podzakonski akt, ki se nanaša na

varstvo posameznikove zasebnosti, in sicer že omenjeni Pravilnik o ravnanju z

osebnimi podatki in o načinu varovanja osebnih podatkov pri opravljanju

detektivske dejavnosti.

Mednarodnopravno varstvo je na tem področju zagotovljeno s Splošno deklaracijo

človekovih pravic91 (v nadaljevanju SDČP), Evropsko konvencijo o varstvu

človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo v praksi krajše imenujemo Evropska

konvencija o človekovih pravicah92 (v nadaljevanju EKČP) in z Mednarodnim

89 A. Sotlar, J. Trivunović, 2012, str. 315, 316. 90 D. Kos, Načelno mnenje št. 119 Komisije za preprečevanje korupcije, dostopno na

URL: https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja /01/2008/nacelno-mnenje-stevilka-119 (2. 5. 2015). 91 Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III). 92 Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Uradni list RS,

št. 33/1994, MP, št. 7/1994.

https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja%20/

https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja%20/

26

paktom o državljanskih in političnih pravicah93 (v nadaljevanju MPDPP). V 12.

členu SDČP, v katerem sta opredeljeni pravica do zasebnosti in pravica do časti in

ugleda, je določeno, da »se nikogar ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem

v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo

dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do

zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi«. Z vidika

spoštovanja zasebnosti je v okviru EKČP pomemben zlasti 8. člen, ki določa, da »ima

vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega

doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice,

razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne

varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali

zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine

drugih ljudi«. Prav tako kot SDČP enako varstvo zasebnosti v 17. členu zagotavlja

tudi MPDPP.94 Ob tem velja omeniti še Konvencijo o varstvu posameznikov

glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov95 kot poseben mednarodni

pravni akt na področju varstva osebnih podatkov.

Posegi v pravico do zasebnosti so dopustni bodisi v interesu posameznika bodisi so

utemeljeni s splošnim interesom. Iz tega sledi, da se posameznikova pravica do

zasebnosti in njeno varstvo konča tam, kjer se posameznik sreča z drugim

posameznikom ali javnostjo.96

Če strnemo, mora detektiv v okviru varstva pravic posameznikov pri svojem delu

upoštevati URS, ZVOP-1, ZDD-1 ter druge predpise, ki zahtevajo, da mora detektiv

pri opravljanju detektivske dejavnosti spoštovati zasebnost, osebnostne pravice in

varstvo osebnih podatkov oseb, kadar o njih pridobiva določene informacije ali kako

drugače posega v njihovo osebnostno sfero.97

93 Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Uradni list SFRJ – MP, št. 7/1971; Akt o

notifikaciji nasledstva glede konvencij organizacije Združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/1992, MP, št. 9/1992. 94 A. Sotlar, J. Trivunović, 2012, str. 312, 313. 95 Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (MKVP), Uradni list RS, št. 3/1994, MP, št. 86/2004 – ZVOP-1. 96 A. Polajnar-Pavčnik, Temeljne pravice kot osebnostne pravice, v ur.: M. Pavčnik, A. Polajnar-Pavčnik, D. Wedam-Lukić, Temeljne pravice, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997, str.

163. 97 D. Kos, Načelno mnenje št. 119 Komisije za preprečevanje korupcije, dostopno na

URL: https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja

/01/2008/nacelno-mnenje-stevilka-119 (2. 5. 2015).

https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja%20/01/

https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja%20/01/

27

4.3.2 Posebno varstvo otrok

Glede na to, da naloga obravnava tematiko delovanja detektivov na področju

reševanja družinsko-pravne problematike, v reševanje katere so velikokrat vključeni

tudi otroci, velja še posebej omeniti in obravnavati varstvo pravic otrok pri

opravljanju detektivske dejavnosti, saj so le-ti še posebej ranljiva skupina ljudi in je

zato poleg aktov, ki splošno urejajo človekove pravice, ta skupina še posebej

zavarovana z določenimi pravnimi akti. Otroci so do posebnega varstva upravičeni še

posebej zaradi svoje nedoraslosti in ranljivosti. V tem smislu je še posebej

pomembno mednarodnopravno varstvo pravic otrok, ki v prvi vrsti države usmerja k

varovanju otrokovih pravic v svojih pravnih ureditvah, hkrati pa vzpostavlja temelje

nadzora mednarodne skupnosti nad izvajanjem posameznih določil

mednarodnopravnih aktov.98

Posebno varstvo in skrb otrokom zagotavlja URS zaradi njihove ranljivosti in

nebogljenosti in določa, da so otrokom zagotovljene človekove pravice in temeljne

svoboščine v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo (1. odstavek 56. člena).99 Po

ZZZDR je družina zaradi koristi otrok deležna posebnega družbenega varstva

(2. člen).

Že omenjena KOP in Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih

pravic100 sta posebna mednarodnopravna akta, ki urejata področje otrokovih pravic.

KOP poudarja pomen upoštevanja največje otrokove koristi101 s tem, ko v 1.

odstavku 3. člena določa, da »naj bodo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi,

da jih vodijo države, bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravne

oblasti ali zakonodajni organi, otrokove koristi glavno vodilo«.102 Prav tako ZZZDR v

več določbah določa otrokovo korist kot osnovno vodilo za ravnanje in postopanje v

zadevah, ki se nanašajo na otroka.103 Temu vodilu morajo slediti tako starši kot tudi

98 V. Klopčič, Mednarodnopravno varstvo otrokovih pravic, v ur.: A. Šelih, Pravni vidiki otrokovih

pravic, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992, str. 43, 44. 99 B. Novak, 2014, str. 41. 100 Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (MEKUOP), Uradni list RS, št. 86/1999,

MP, št. 26/1999. 101 Otrokova korist je pravni pojem, ki ga je treba razlagati v vsakem primeru posebej ob

upoštevanju okoliščin konkretnega primera (B. Novak, 2014, str. 69). 102 V. Klopčič, 1992, str. 46, 47. 103 K. Zupančič, Družinskopravno varstvo otroka, v ur.: A. Šelih, Pravni vidiki otrokovih pravic,

Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992, str. 71.

28

druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil (1. odstavek 5.a člena

ZZZDR).

Poleg ostalih predpisov, ki splošno urejajo pravico do zasebnosti, KOP v 16. členu še

posebej varuje otrokovo zasebnost in določa, da »noben otrok ne sme biti

izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno

življenje, družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom na njegovo čast in

ugled. Otrok ima pravico do zakonitega varstva proti takšnemu vmešavanju ali

napadom«.104 Pri otrokovi zasebnosti je »njegova starost nedvomno tista, ki določa

stopnjo njegove zasebnosti« (npr. nobenega razloga ni, da bi otroku, ki je dovolj star

za pospravljanje svoje sobe, omejevali pravico do zasebnosti znotraj tega prostora).

Otroku je njegova pravica do zasebnosti največkrat kršena iz razloga njegove zaščite

in zagotavljanja varnosti, saj je namreč v primeru, ko je njegova varnost ogrožena,

vprašanje zasebnosti drugotnega pomena.105

Tako starši kot tudi detektiv, ki ga starši morebiti najamejo za nadzor nad svojimi

otroki, morajo spoštovati tako otrokovo korist kot tudi določila vseh predpisov, ki se

nanašajo na otrokovo pravico do zasebnosti in paziti, da ne prestopijo meje med

dopustnimi in nedopustnimi posegi v otrokovo zasebnost.

4.4 Problematika posega detektiva v zasebnost posameznika

Kot že rečeno, ZDD-1 detektivom izrecno prepoveduje uporabo prikritih preiskovalnih

ukrepov, ki jih lahko v skladu z zakonom uporabljajo policija, SOVA in OVSMO.

Pri opravljanju detektivske dejavnosti se zlasti postavlja vprašanje: »Kdaj bi

detektivovo občasno neposredno opazovanje lahko dobilo tolikšne razsežnosti, da bi

ga bilo mogoče že po vsebini in načinu izvedbe popolnoma izenačiti s prikritim

preiskovalnim ukrepom, ki se imenuje tajno opazovanje?« 106

104 Več o otrokovi pravici do zasebnosti M. Končina, Osebnostne pravice otroka in njihovo pravno varstvo, v ur.: A. Šelih, Pravni vidiki otrokovih pravic, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana,

1992, str. 109, 110. 105 Ženitna agencija Adam in Eva, Zasebnost znotraj sten našega doma, dostopno na URL:

http://www.adamineva.com/zasebnost-znotraj-sten-nasega-doma/ (2. 8. 2015). 106 S. Savski in drugi, 2012, str. 93.

http://www.adamineva.com/zasebnost-znotraj-sten-nasega-doma/

29

Po ZKP se tajno opazovanje »izvaja z neprekinjenim ali ponavljajočim se

opazovanjem ali sledenjem z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja

in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter

video-snemanjem, in je osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja ter aktivnosti

osebe« ter se lahko uporabi le v primeru najhujših kaznivih dejanj in ob predhodnih

odobritvah (149.a člen).107

Ob tem se zastavlja vprašanje, kdaj sploh gre za tajno opazovanje, ki je opredeljeno

v 149.a členu ZKP. Kot je navedeno v komentarju 149.a člena ZKP, zgolj opazovanje

določenih objektov, zasede in druge metode policijskega dela, pri katerih policisti ne

uporabljajo tehničnih sredstev, navedenih v 149.a členu ZKP, še ne pomenijo

izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, tudi če se izvajajo

prikrito. Iz tega izhaja, da vsako opazovanje in sledenje samo po sebi ne pomeni že

prikritega preiskovalnega ukrepa.108

Torej zgolj detektivovo opazovanje določenih objektov, pri katerem se ne uporabljajo

omenjena tehnična sredstva (neposredno opazovanje109), še ne pomeni izvajanja

prikritega preiskovalnega ukrepa in se ga lahko detektivi nedvomno poslužujejo.110

Kot je navedeno v komentarju 31. člena ZDD-1 (uporaba tehničnih sredstev), lahko

detektivi za zbiranje in dokumentiranje potrebnih informacij neposredno opazujejo

določene objekte in uporabljajo tehnične pripomočke (fotoaparat in videokamero),

če to počno na javnem kraju oz. prostoru in s tem bistveno ne posežejo v

posameznikovo zasebnost. Meja med dopustnim in nedopustnim ravnanjem

detektivov je pri tem zlasti v trenutku, ko bi taka uporaba pomenila kaznivo dejanje

(ali prekršek).111

107 S. Savski in drugi, 2012, str. 93. 108 S. Petek, O detektivskem delu v Sloveniji, v: Detektiv – glasilo detektivske

zbornice Republike Slovenije, let. VII, št. 1–2, nov./dec. 2008, str. 5, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/2008/4

(17. 5. 2015). 109 Detektivom je absolutno prepovedano (tudi) poseganje v komuniciranje s pomočjo pripomočkov, ko gre za telefon, telefaks, pisemske pošiljke in računalniške sisteme. ZKP kot

prisluškovanje opredeljuje le uporabo tehničnih sredstev, medtem ko osebno prisluškovanje (neposredno poslušanje) ni opredeljeno kot prikrit preiskovalni ukrep, niti ni opredeljeno kot

kaznivo dejanje po KZ-1-UPB2. Iz česar sledi, da je takšen, bolj staromoden način prisluškovanja, detektivom vsekakor dovoljen (M. Klavora, 1997, str. 198, 199). 110 S. Savski in drugi, 2012, str. 91. 111 S. Savski in drugi, 2012, str. 93.

http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/2008/4

30

Tudi sodišče se je že izreklo o tej problematiki, in sicer je v sodbi, ki govori o

dopustnosti posega detektiva v delavčevo zasebnost in sprejemljivosti njegovih

metod, zavzelo stališče, da v primeru, če detektiv nekoga opazuje in spremlja s

pogodbo in pooblastilom v žepu, to še ne pomeni izvajanja prepovedanega prikritega

preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja. Pri tem pa mora detektiv seveda paziti,

da ne poseže v zasebnost opazovane osebe. Ta judikat112 je za detektive izredno

velikega pomena, odmeval je celo v pravni javnosti preko naših meja.113

Glede problematike uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pa velja omeniti še, da

je potrebno, kot navaja Jakulin, »priznati, da si je uspešno opravljanje določenih

nalog težko predstavljati brez uporabe kakšnega takšnega ukrepa oz. sredstva – npr.

tajnega opazovanja«.114

4.4.1 Prekrški in kazniva dejanja zoper pravico do zasebnosti na

področju detektivske dejavnosti

4.4.1.1 Prekrški

ZDD-1 opredeljuje prekrške v povezavi z detektivsko dejavnostjo v 50. členu in

določa globo zanje. Prekrški, ki se nanašajo na pravico do zasebnosti, so določeni v

1. odstavku 50. člena, in sicer natančneje v:

‒ 11. alineji (pridobivanje informacij in opravljanje dejavnosti v nasprotju s 26.

členom ZDD-1);

‒ 12. alineji (izvajanje upravičenj v nasprotju z določbami ZDD-1, ki določajo

upravičenja detektiva v 27. členu, zbiranje podatkov od oseb ali iz javno

dostopnih virov v 28. členu, pridobivanje podatkov iz evidenc v 29. členu,

osebno zaznavo v 30. členu in uporabo tehničnih sredstev v 31. členu);

112 Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Sodba VIII Ips 217/2003 z dne 18. 5. 2004. 113 A. Dvoršak, Judikat, ki postavlja stvari na prava mesta, v: Detektiv – glasilo detektivske

zbornice Republike Slovenije, let. VI, št. 1–2, nov./dec. 2006, str. 52, 53, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/2006/52

(3. 8. 2015). 114 V. Jakulin, Pooblastila varnostnikov in detektivov, v ur.: A. Anžič, Zasebno varovanje in

detektivska dejavnost – dileme in perspektive, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1997, Visoka

policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1997, str. 62.


31

‒ 13. alineji (neupravičena uporaba tehničnih sredstev iz 31. člena ZDD-1 in

uporaba le-teh brez soglasja);

‒ 14. alineji (opravljanje nalog, ki so mu prepovedane v skladu z 32. členom

ZDD-1);

‒ 15. alineji (ravnanje v nasprotju s 33. členom ZDD-1 pri varovanju poslovnih

skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov ter njihovi uporabi in obdelavi).115

Za prekrške po ZDD-1 je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za notranje

zadeve, ki izvede prekrškovni postopek v skladu z ZP-1.116

V primerih storjenih nekaterih izmed naštetih prekrškov se lahko detektivu v skladu

s 1. odstavkom 18. člena ZDD-1 »zaradi razlogov varovanja javnega interesa«

začasno odvzame licenca, »če kljub izrečenim globam za prekrške stori novo

istovrstno kršitev«, in sicer v primeru:

‒ da zbira informacije v nasprotju z 2. odstavkom 26. člena ZDD-1 (2. alineja);

‒ opravlja naloge, ki so mu prepovedane v skladu z 32. členom ZDD-1

(3. alineja).

V skladu z 2. alinejo 1. odstavka 17. člena ZDD-1 pa lahko detektiva doleti tudi trajen

odvzem licence, če »krši pravice prejemnikov storitev ali drugih posameznikov«, torej

tudi pravico do zasebnosti. Za postopek odvzema licence je pristojna DeZRS, ki

izvede (poseben ugotovitveni) postopek v skladu z ZUP.117

Detektiv lahko poleg omenjenih prekrškov po ZDD-1 zoper pravico do zasebnosti

stori tudi prekrške po ZVOP-1. Prekrške zoper pravico do zasebnosti lahko detektiv

po ZVOP-1 stori, če nezakonito obdeluje posameznikove osebne podatke ali jih

obdeluje brez njegovega dovoljenja, če pridobljene podatke nezakonito posreduje

tretji osebi ali jih ne zavaruje pravilno, če posameznika ne obvesti o obdelavi njegovih

podatkov in če teh podatkov po koncu obdelave tudi ne uniči. Kot prekršek pa

ZVOP-1 določa tudi kršitev pravic posameznika, ki so opredeljene v ZVOP-1.118

Kazenske določbe so v ZVOP-1 določene v VII. poglavju zakona.

115 Z. Stevanović, Pravica do zasebnosti in detektivska dejavnost, v: Dignitas – revija za človekove

pravice, št. 53‒54, maj 2012, str. 206, 207. 116 S. Savski in drugi, 2012, str. 121. 117 S. Savski in drugi, 2012, str. 69. 118 Z. Stevanović, 2012, str. 207.

32

4.4.1.2 Kazniva dejanja

Detektivi se pri opravljanju svoje dejavnosti srečujejo predvsem z naslednjimi

kaznivimi dejanji, ki jih lahko storijo zoper posameznikovo pravico do zasebnosti:

‒ neupravičena osebna preiskava, ki je ob izpolnjevanju določenih

zakonskih pogojev dovoljena le uradnim osebam (136. člen KZ-1-UPB2);

‒ neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje, ki se nanaša

predvsem na uporabo tehničnih sredstev za video-snemanje, ki pa jih detektiv

lahko uporabi le v primeru, če oseba to dovoli (137. člen KZ-1-UPB2);

‒ neupravičeno slikovno snemanje, pri katerem so elementi kaznivega

dejanja v okviru opravljanja detektivske dejavnosti izpolnjeni, ko detektiv s

fotografijo občutno poseže v osebno življenje posameznika (138. člen

KZ-1-UPB2);

‒ kršitev tajnosti občil, ki ga detektiv stori v primeru, da se brez privolitve

posameznika seznani z vsebino njegovih občil, tj. z vsemi vrstami zasebnih

sporočil (139. člen KZ-1-UPB2);

‒ kršitev nedotakljivosti stanovanja, ki ga detektiv stori v primeru, da brez

dovoljenja lastnika vstopi v tuje stanovanje ali zaprt prostor (141. člen

KZ-1-UPB2);

‒ neupravičena izdaja poklicne skrivnosti, ki ga detektiv stori v primeru,

da krši svojo zavezo k molčečnosti oz. k varovanju poslovne skrivnosti (142.

člen KZ-1-UPB2);

‒ zloraba osebnih podatkov, ki ga detektiv stori v primeru, da od določene

osebe nezakonito pridobi osebne podatke ali jih uporablja brez njene

privolitve (143. člen KZ-1-UPB2).119

119 Z. Stevanović, 2012, str. 207, 208.

33

5 DELO DETEKTIVA NA PODROČJU REŠEVANJA


V diplomski nalogi sem zajela tiste storitve detektivov na področju reševanja

družinsko-pravne problematike, ki sem jih zasledila na različnih spletnih straneh,

na katerih detektivi oglašujejo svoje storitve:

1. poizvedbe o osebah:

– preverjanje partnerske (ne)zvestobe;

– preiskave ob razvezi zakonske zveze;

– poizvedbe o aktivnostih otrok;

2. iskanje oseb – iskanje pogrešane ali skrite osebe;

3. opazovanje za dokazovanje nasilja v družini;

4. civilno-pravne preiskave:

– »skrbništvo« za otroka;120

– neplačevanje preživnine;

– posvojitev otroka;

– starševstvo (ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva in materinstva).121

Poleg razpoložljive literature in drugih virov sem določene informacije pridobila tudi

s pomočjo intervjuja z detektivko Bernardo Škrabar.

5.1 Poizvedbe o osebah

5.1.1 Preverjanje partnerske (ne)zvestobe

Preverjanje partnerske (ne)zvestobe spada med pogosta opravila sodobnih

detektivov, tudi slovenskih. To delo sodi med delikatna opravila detektiva, saj pri tem

»hodi detektiv po samem robu zakona«.122

120 Izraz »skrbništvo« bo pojasnjen v poglavju »Skrbništvo« za otroka. 121 Spletne strani detektivov, na katerih le-ti oglašujejo svoje storitve. 122 A. Dvoršak, Taktika in metodika poizvedovanja & primeri – knjiga o detektivih in detektivstvu v elektronski obliki, SAD, Ljubljana, 2002, str. 218, dostopno

na URL: http://www.detektivka.eu/media/uploads/files/DETEKTIV-taktika-metodika-primeri.pdf

(20. 6. 2014).

34

Detektivi pri preverjanju partnerske (ne)zvestobe preverjajo, kje je partner v

določenem času oz. ali se nahaja na določenem kraju. Preverjajo, ali se partner res

nahaja v službi, na sestanku, službenem potovanju itd. ali pa je bil to morebiti zgolj

izgovor za odhod na počitnice, družabno srečanje s kom itd. Prav tako lahko

partnerju sledijo ter ga opazujejo tudi pri dejavnostih v prostem času (npr. kulturne

prireditve, športno udejstvovanje itd.). V primeru, da se izkaže, da je partner

odpotoval, mu lahko detektiv sledi tudi v tujino.123

Detektivi si pri preiskovanju partnerske (ne)zvestobe pomagajo z različnimi indici

nezvestobe, ki kažejo na večjo ali manjšo verjetnost, da so sumi na nezvestobo

upravičeni. Več jih je, večja je verjetnost, da je partner nezvest. Vendar pa ti znaki

(oz. znamenja) sami po sebi še niso dokaz, temveč so zgolj indic. Zgolj sum namreč

ne zadostuje, temveč ga je treba potrditi oz. ovreči s temeljitim detektivskim

poizvedovanjem in raziskovanjem. Ti znaki (oz. znamenja) pomagajo detektivu pri

preverjanju partnerske (ne)zvestobe in ga lahko, če je dovolj izkušen, tudi pripeljejo

do resnične ugotovitve ozadja zakonske zveze (ali zunajzakonske/istospolne

skupnosti).124

Na podlagi zbranih podatkov se lahko stranka odloči, kaj bo storila z zakonsko zvezo

(ali zunajzakonsko/istospolno skupnostjo), zbrane podatke pa lahko v nadaljevanju

uporabi tudi v postopku razveze zakonske zveze.125 Kot je dejala detektivka

Škrabarjeva, je stranka, ki s pomočjo detektiva pride do podatka o nezvestobi, v

nadaljnjih postopkih v prednosti pred drugo stranko, ki za to, da jo je nasprotna

stranka »razkrinkala«, še ne ve. Stranka ima tako čas, da še pred razvezo zakonske

zveze preveri svoje možnosti pri delitvi premoženja in glede drugih posledic razveze

zakonske zveze126 ter je nato v času razveze zakonske zveze v prednosti pred

nasprotno stranko. V praksi se namreč lahko zgodi, da zakonec, ki vara in ima namen

v prihodnosti zapustiti drugega zakonca, prične skrivoma odtujevati premoženje, ga

skrivati itd. Kot je še povedala, so stranke v primeru odkrite nezvestobe občutljive,

123 N. Skala, Sumite, da vam je nezvest, dostopno na URL: http://www.zadovoljna.si/clanek/

trend_report/nedokoncano-veste-kje-se-nahaja-trenutno.html (23. 4. 2015). 124 A. Dvoršak, Taktika in metodika poizvedovanja & primeri – knjiga o detektivih in

detektivstvu v elektronski obliki, SAD, Ljubljana, 2002, str. 219, 221, dostopno na URL: http://www.detektivka.eu/media/uploads/files/DETEKTIV-taktika-metodika-primeri.pdf

(20. 6. 2015). 125 Top agent – detektivska agencija in druge storitve, d.o.o., Preverjanje partnerske nezvestobe,

dostopno na URL: http://www.top-agent.si/index.php/storitve (31. 7. 2015). 126 Glej poglavje Preiskave ob razvezi zakonske zveze.

http://www.zadovoljna.si/clanek/

http://www.detektivka.eu/media/uploads/

http://www.top-agent.si/index.php/storitve

35

prizadete in velikokrat ravnajo »netrezno«, zato jih sama skuša pomiriti in jim

svetovati, kako naj postopajo v nadaljevanju, saj je od nadaljnjih postopkov odvisno

njihovo življenje v prihodnosti.127

V eni izmed detektivskih agencij nudijo tudi izvajanje forenzičnih testov na spermo

in semensko tekočino – t. i. PSA-teste, s pomočjo katerih lahko stranke razjasnijo

začetni dvom v primeru partnerske nezvestobe ali pa so jim le-ti v pomoč pri odločitvi

o tem, ali naj v nadaljnje preiskovanje morebitne partnerske nezvestobe vključijo

tudi detektiva.128

Slika 6: PSA-test

Vir: Prostate cancer 911, PSA Test: Should you be screened?, dostopno na URL:

http://www.prostatecancer911.com/psa-test-should-you-be-screened/ (3. 8. 2015).

127 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015. 128 Detektivsko varnostna agencija, d.o.o., Detektivski laboratorij – PSA test, dostopno na URL:

http://detektiv-dva.si/pod_lupo/category/detektiv/ (31. 7. 2015).

http://detektiv-dva.si/pod_lupo/category/detektiv/

36

Slika 7: Nekateri indici (znaki) pri nezvestobi129

Vir: Detektiv Bernarda Škrabar, Ali me vara?, dostopno na URL: https://www.facebook.com/

500839479947460/photos/a.503223963042345.116682.500839479947460/970080559690014/?

type=1&theater (20. 7. 2015).

129 Podrobno so indici pri nezvestobi, s katerimi si detektivi pomagajo pri preiskovanju nezvestobe,

predstavljeni v obrazcu med prilogami.

37

5.1.2 Preiskave ob razvezi zakonske zveze

Eden izmed načinov prenehanja zakonske zveze je razveza zakonske zveze, ki je

mogoča s sporazumom zakoncev ali pa na tožbo. V obeh primerih se razveza opravi

po postopku za zakonske spore iz 27. poglavja ZPP.130

Z razvezo zakonske zveze pride tudi do določenih pravnih posledic.131 Le-te nastopijo

tako v razmerju do razvezanih zakoncev (preživljanje132 razvezanega zakonca,

priimek zakonca, vračanje daril, delitev skupnega premoženja, priimek zakoncev,

stanovanje razvezanega zakonca in dedna pravica razvezanih zakoncev) kot tudi v

razmerju med razvezanima zakoncema in njunimi otroki (vprašanja varstva, vzgoje,

stikov in preživljanja skupnih otrok133).134

Kot to izhaja iz 1. odstavka 64. člena ZZZDR, sporazumna razveza zakonske

zveze ni popolnoma svobodna, saj se morata zakonca sporazumeti o:

‒ delitvi skupnega premoženja;

‒ preživljanju nepreskrbljenega zakonca;

‒ varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih skupnih otrok;

‒ tem, kateri od zakoncev bo ostal najemnik stanovanja.135

Razvezo zakonske zveze na tožbo lahko zahteva zakonec, ki zatrjuje obstoj

razveznega razloga.136 Po ZZZDR je edini razvezni razlog nevzdržnost zakonske

130 B. Novak, 2014, str. 102. 131 Treba je omeniti, da v primeru prenehanja zunajzakonske skupnosti nastopijo tudi določene

pravne posledice, podobno kot v primeru prenehanja zakonske zveze. Določila o preživljanju razvezanega zakonca, o vračanju daril, delitvi skupnega premoženja, o izgubi dedne pravice ter

določila o tem, kdo bo postal ali ostal najemnik stanovanja, veljajo tudi za zunajzakonska

partnerja v primeru prenehanja zunajzakonske skupnosti (M. Geč-Korošec, S. Kraljić, 2000, str. 125). Podobno nastopijo nekatere posledice tudi v primeru prenehanja registrirane istospolno

partnerske skupnosti, kar pa je urejeno v ZRIPS (B. Novak, 2014, str. 144‒149). V nalogi se bom osredotočila zgolj na zakonsko zvezo, razen glede obravnavanja vprašanj varstva, vzgoje, stikov

in preživljanja skupnih otrok ob prenehanju partnerske skupnosti, pri čemer bom zajela tudi

zunajzakonsko skupnost, in sicer zaradi razlik v postopku pri različnih partnerskih skupnostih. Namen naloge namreč ni tako podrobno obravnavati omenjenega področja. 132 Več o vprašanju preživljanja (tudi otrok do staršev in staršev do otrok) v poglavju Neplačevanje preživnine. Več o ostalih razmerjih med zakoncema B. Novak, 2014, str. 115, 116. 133 Več o teh vprašanjih v poglavju »Skrbništvo« za otroka. 134 M. Geč-Korošec, S. Kraljić, 2000, str. 109. 135 M. Geč-Korošec, S. Kraljić, 2000, str. 106. 136 B. Novak, 2014, str. 103.

38

zveze137 (65. člen). Sodišče pri tej razvezi s sodbo odloči o razvezi zakonske zveze

ter o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih skupnih otrok, medtem ko o ostalih

razmerjih med zakoncema (načeloma) v tej pravdi ne odloča.138

Danes predstavlja preiskava ob razvezi zakonske zveze le manjši delež

detektivskega dela, kar je posledica tega, da je za razvezo zakonske zveze v

skladu z ZZZDR dovolj že razlog nevzdržnosti, ki je, kot že rečeno, tudi edini razvezni

razlog po ZZZDR. Za razvezo zakonske zveze tako ni potrebna posebna krivda

zakoncev, kot je to veljalo nekdaj, ko so detektivi v okviru razveze zakonske zveze

zbirali različne dokaze, na katere so se zakonci sklicevali kot razlog za razvezo

zakonske zveze.139

Pravična razdelitev skupnega premoženja zakoncev140 je ena izmed posledic razveze

zakonske zveze. Včasih pride tudi do tega, da skuša zakonec skriti svoje premoženje

z namenom, da bi preprečil delitev premoženja in da bi si s tem premoženjem lahko

npr. kasneje ustvaril novo skupnost z novim partnerjem. Detektivova preiskava ob

razvezi zakonske zveze tako zajema tudi raziskavo finančnega stanja zakonca, ki

morebiti skriva svoje premoženje. Detektiv lahko s preiskavo tudi pomaga dokazati,

da je zakonec, ki npr. vara, že zapravil polovico/del skupnega premoženja in mu zato

polovica/zapravljen del skupnega premoženja ob razvezi tako ne pripada več.141

Posledica razveze zakonske zveze je tudi dolžnost preživljanja nepreskrbljenega

zakonca in skupnih otrok. Ob razvezi zakonske zveze preverja detektiv tudi zmožnost

drugega zakonca za delo oz. njegovo zmožnost za plačevanje preživnine tako za

skupne otroke kot tudi za nepreskrbljenega zakonca. Detektiv tudi preverja, ali

morebiti zakonec, ki se ga tretira kot nepreskrbljenega, v resnici dela oz. že živi v

novi gospodinjski skupnosti s kom drugim.142

137 Primer iz sodne prakse: »Zakonska zveza postane nevzdržna, če le eden od zakoncev iz kateregakoli razloga ne more več prenašati skupnosti, pa čeprav je to nevzdržnost sam povzročil in jo ohranja« (M. Geč-Korošec, S. Kraljić, 2000, str. 105). 138 Več o tem B. Novak, 2014, str. 104. 139 Detektiv za podjetja, Poizvedbe o osebah, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/ poizvedbe-o-osebah.html (26. 5. 2015). 140 V skladu z 2. odstavkom 51. člena ZZZDR je skupno premoženje zakoncev »premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze«. 141 Detektiv za podjetja, Poizvedbe o osebah, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/ poizvedbe-o-osebah.html (26. 5. 2015). 142 Detektiv za podjetja, Poizvedbe o osebah, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/

poizvedbe-o-osebah.html (26. 5. 2015).

http://www.detektiv-portal.si/



39

5.1.3 Poizvedbe o aktivnostih otrok

Glede na dejstvo, da je mladoletniško prestopništvo oz. delikvenca vse bolj v

porastu, prihaja s strani staršev velikokrat do najema detektiva za nadzor nad

njihovimi otroki. Z izrazom mladoletniško prestopništvo oz. delikvenca označujemo

kazniva dejanja, pa tudi druge oblike negativnega odklonskega vedenja mladih (npr.

neupravičeno, ponavljajoče se izostajanje od pouka, beganje od doma, zahajanje v

slabo družbo, narkomanija, alkoholomanija ipd.).143

Tako kazensko kot tudi prekrškovno pravo upoštevata določene specifičnosti

mladoletnih storilcev prekrškov in kaznivih dejanj ter vsebujeta nekatere posebne

določbe za obravnavanje teh storilcev (poseben postopek, posebne sankcije).144 V

postopkih proti mladoletnikom ima veliko vlogo tudi organ socialnega varstva oz.

CSD, ki ima poleg nekaterih drugih pravic v teh postopkih tudi »pravico seznaniti se

s potekom postopka, dajati med postopkom predloge in opozarjati na dejstva in

dokaze, ki so pomembni za pravilno odločbo« (1. odstavek 458. člena ZKP in 2.

odstavek 177. člena ZP-1).

Detektiv poizveduje o otrocih s terenskim nadzorom, pri katerem ugotavlja, kje se

otrok nahaja, kaj dela in s kom se druži.145

V primeru, da se je otrok s svojim ravnanjem zapletel v karkoli, kar lahko nekega

dne vodi v postopek na sodišču oz. obstaja možnost tožbe zoper starše, je lahko

poizvedovanje detektiva staršem v veliko pomoč, saj so lahko na podlagi pridobljenih

podatkov detektiva hitrejši od organov pregona oz. se lahko ustrezno pripravijo na

posledice otrokovega delikventnega ravnanja.146

143 L. Bavcon in drugi, 2009, str. 479. 144 Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004,

str. 972, M. Perpar, Dvanajsto poglavje – postopek proti mladoletnikom (uvodni komentar), v ur.: H. Jenull, Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 736. 145 Detektivsko varnostna agencija, d.o.o., Nadzor nad otroci, dostopno na URL: http://www.detektivsko-varnostna-agencija.si/detektiv_nadzor_nad_otroci.html (3. 6. 2015). 146 Detektiv za podjetja, Poizvedbe o osebah, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/

poizvedbe-o-osebah.html (26. 5. 2015).

http://www.detektivsko-varnostna-agencija.si/detektiv_nadzor_nad_otroci.html


40

Detektiv lahko opravi tudi test na prisotnost prepovedanih drog147 v telesu otroka. Z

namenom preprečitve najrazličnejših zlorab na spletu, ki so jim lahko izpostavljeni

otroci, detektivske agencije nudijo tudi namestitev posebnega programa na

računalnik, ki beleži vsako aktivnost otrokovega računalnika.148

Detektivka Škrabarjeva je predstavila tudi primer dobre prakse na tem področju

detektivskega delovanja. V njihovi agenciji so staršem, ki so se na njih obrnili v zvezi

s poizvedovanjem o aktivnostih otroka, pomagali tudi na tak način, da so opravili

razgovor z otrokom, pri čemer so (predvsem) z uradno predstavitvijo na začetku

razgovora (otroku so pokazali detektivsko značko) na otroka delovali na neki način

zastraševalno149 in s tem pripomogli k temu, da se je otrok začel zavedati resnosti

problema, posledično pa se je njegovo vedenje tudi izboljšalo.150

V primeru, da detektiv pri opravljanju svojega dela izve, da je mladoletnik storil

kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je dolžan podati prijavo

pristojnemu organu.

Slika 8: Test na droge

Vir: Prohealth – podjetje za promet blaga in storitev, Testi za določanje prepovedanih drog v

urinu (Ploščica Multi-Drug Multi-Line Device), dostopno na URL:

http://www.prohealth.si/?page_id=61 (3. 8. 2015).

147 Ob tem se mi zastavlja vprašanje meje med dopustnim ravnanjem detektiva in nedopustnim

posegom v zasebnost otroka (zlasti pri starejših otrocih, saj je, kot že rečeno, stopnja njihove

zasebnosti odvisna od njihove starosti). Kot že rečeno, lahko detektiva v primeru kršitve pravice do zasebnosti doleti globa ali celo odvzem licence ali v primeru storitve kaznivega dejanja še

hujša kazenska sankcija. 148 Detektivsko varnostna agencija, d.o.o., Nadzor nad otroci, dostopno na URL:

http://www.detektivsko-varnostna-agencija.si/detektiv_nadzor_nad_otroci.html (3. 6. 2015). 149 Ob takšnem ravnanju detektivov se mi zastavlja vprašanje, kje so meje med dopustnim in nedopustnim ravnanjem detektiva (v konkretnem primeru je šlo najverjetneje za zastraševanje v

moralnem smislu oz. za nekakšen moralni nauk, s katerim je skušal detektiv v otroku vzbuditi spoznanje, da je njegovo vedenje neprimerno in družbeno nesprejemljivo, kljub temu pa mora

detektiv v takih primerih paziti, da ne prestopi dovoljene meje pri svojem ravnanju in se posluži kakšnega prepovedanega ravnanja (npr. grožnje, ki predstavlja kaznivo dejanje po KZ-1-UPB2,

kar je sicer v danem primeru res skrajen primer, a ga kljub temu v razmislek velja omeniti). 150 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015.

http://www.detektivsko-varnostna-agencija.si/detektiv_nadzor_nad_otroci.html

41

5.2 Iskanje oseb

5.2.1 Iskanje pogrešane ali skrite osebe

Vzrok za izginotje osebe je lahko znan ali pa neznan. Lahko gre za izginotje zaradi

ugrabitve, zapustitev svojcev zaradi grdega ravnanja ali drugih razlogov, izginotje ob

naravni katastrofi ipd. ali za izginotje brez znanega razloga ali motiva. Izginotje pa

je lahko povezano tudi s skrivanjem.151

Kot pogrešano osebo obravnava policija »tisto osebo, ki je iz znanih ali neznanih

vzrokov odsotna iz določenega okolja, o čemer je policija obveščena oziroma to sama

ugotovi, in so za njeno izsleditev izvedeni določeni ukrepi«. Pri tem je treba poudariti,

da glavni element za obravnavo določene osebe kot pogrešane ni časovna

komponenta odsotnosti. Pri pogrešanih osebah je treba namreč obvezno upoštevati

logično sprejemljiv čas pogrešanja osebe in njene pretekle navade, običaje,

obnašanje, socialne stike ter poklicno dejavnost. Lahko bi rekli, da je glavni element

pogrešanosti nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja, kjer je oseba dotlej

prebivala. Pri tem mora biti odsotnost daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena.

Ločimo več tipov pogrešanih oseb, ki se med seboj razlikujejo glede na razlog

izginotja oseb, in sicer:

‒ »begavce« od doma;

‒ izgubljene osebe;

‒ pogrešane osebe, pri katerih je vzrok odsotnosti neznan.152

Pri obravnavi in preiskovanju primerov pogrešanih oseb lahko gre za izrazito

kriminalistično-policijsko opravilo ali pa popolnoma socialno delo, pri čemer

so meje preiskave zlasti v začetni fazi zaradi nejasnosti primera težko določljive. V

primeru utemeljenega suma, da je pogrešana oseba žrtev ali storilec kaznivega

151 Z. Renčelj, Izvajanje detektivskih storitev (pregled nekaterih dilem in mnenj skozi izvajanje zakona), v ur.: A. Anžič, Zasebno varovanje in detektivska dejavnost – dileme in perspektive,

Zbornik posveta, Portorož, oktober 1997, Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1997, str. 290. 152 Ministrstvo za notranje zadeve – policija, Pogrešane osebe, dostopno na URL:

http://www.policija.si/index.php/pogosta-vpraanja/1176 (20. 3. 2015).

42

dejanja, vsekakor obstoji pravna osnova za ustrezno policijsko ukrepanje v zvezi s

tem.153

Skrite osebe so osebe, ki pogosto menjajo svoje nahajališče in bivališče, z

namenom, da bi se izognile različnim obveznostim oz. posledicam svojih dejanj iz

preteklosti.154 Vzroki za skrivanje določene osebe so lahko različni. Oseba se lahko

skrije pred upniki, organi pregona, drugimi organi ali pred tretjimi osebami.155

5.2.1.1 Beg od doma

Obstajajo različni motivi, ki otroka spodbudijo, da pobegne od doma. V večini

primerov razlog tiči v različnih družinskih konfliktih ali družinskem nasilju. Otroci se

z begom od doma poskušajo samozaščititi oz. zapustijo dom, ker v njem niso oz. se

ne čutijo več dobrodošle. Kljub stereotipnemu razmišljanju, da gre za otroke, ki

pohajkujejo in spijo na ulicah, kjer so izpostavljeni najrazličnejšim nevarnostim

okolice (npr. kriminalu, trgovcem z mamili, trgovcem z belim blagom itd.), se v večini

primerov »begavčki« nastanijo pri prijateljih in sorodnikih, kjer je za njih dobro

poskrbljeno.156

5.2.1.2 Ugrabitev

Ugrabitev je kot kaznivo dejanje zoper človekove pravice in svoboščine urejena v

134. členu KZ-1-UPB2. Ugrabitev pomeni, da ima nekdo fizično oblast nad določeno

osebo. Kaznivo dejanje po tem členu se izvede tako, da se ugrabljena oseba na

prisilen način (s silo ali grožnjo) ali z zvijačo odpelje na določen skrit kraj, kjer se ji

omeji ali pa odvzame njena svoboda gibanja. Storilec s takšnim dejanjem prisili bodisi

ugrabljenega bodisi koga drugega, da nekaj stori, opusti ali trpi (npr. podpis čeka,

153 Ministrstvo za notranje zadeve – policija, Pogrešane osebe, dostopno na URL:

http://www.policija.si/index.php/pogosta-vpraanja/1176 (20. 3. 2015). 154 Detektiv Bernarda Škrabar, Pogrešane ali skrite osebe, dostopno na URL: http://www.detektiv-

skrabar.si/detektiv_pogresane_skrite_osebe.html (2. 6. 2015). 155 Detektiv Gracar Uroš, Pogrešane ali skrite osebe, dostopno na URL: http://www.slo-detektiv.

si/pogresane-ali-skrite-osebe.html (2. 6. 2015). 156 K. Krkovič, A. Dvoršek, Preiskovanje pogrešanih oseb (otroci in mladoletniki), dostopno

na URL: http://www.fvv.um.si/dv2010/zbornik/kriminalisticne_in_forenzicne_preiskave/krkovic_

dvorsek.pdf (24 .4. 2015).

http://www.policija.si/index.php/pogosta-vpraanja/1176

http://www.detektiv-skrabar.si/detektiv_pogresane_skrite_osebe.html

http://www.detektiv-skrabar.si/detektiv_pogresane_skrite_osebe.html

43

izjave ipd.). Kadar gre za ugrabitev mladoletnika, gre za hujšo obliko kaznivega

dejanja v skladu z 2. odstavkom omenjenega člena.157

Kot posebno kaznivo dejanje, ki sodi med kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo,

družino in otroke, KZ-1-UPB2 obravnava kaznivo dejanje odvzema mladoletne

osebe, ki je podobno omenjenemu kaznivemu dejanju. Po KZ-1-UPB2 kaznivo

dejanje odvzema mladoletne osebe stori »kdor protipravno odvzame mladoletno

osebo roditelju, posvojitelju, skrbniku, zavodu ali osebi, ki ji je zaupana, ali jo

zadržuje in preprečuje, da bi jo imel tisti, ki ima pravico do nje, ali kdor zlonamerno

onemogoča, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe«

(1. odstavek 190. člena).158

Obe kaznivi dejanji159 v skladu s KZ-1-UPB2 sodita med kazniva dejanja, ki se

preganjajo po uradni dolžnosti.

Lahko bi rekli, da poznamo:

‒ t. i. »ne-starševske« ugrabitve oz. odvzem otroka (oseba, ki ni član družine,

vzame ali zadrži otroka za najmanj eno uro, in sicer v izoliranem ali

oddaljenem prostoru, brez zakonske odobritve ali dovoljenja starša ali

skrbnika);

‒ t. i. »družinske (starševske)« ugrabitve oz. odvzem otroka (član družine

vzame oz. ne vrne otroka, ga skriva ali ga odpelje izven države in s tem trajno

ali začasno prepreči stik s staršem ali skrbnikom).160

Različni motivi za t. i. »družinske (starševske)« ugrabitve oz. odvzem otroka izhajajo

predvsem iz strahu pred izgubo »skrbništva« oz. iz nezadovoljstva s »skrbniško«

157 M. Deisinger, Kazenski zakonik s komentarjem (posebni del), GV Založba, Ljubljana, 2002, str.

111, 112. 158 Kaznivo dejanje ugrabitve po 2. odstavku 134. člena KZ-1-UPB2 je specialno nasproti kaznivemu dejanju odvzema mladoletne osebe. Če bo mladoletnik odvzet ali zadržan z namenom

izsiljevanja, bo kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe zajeto v kaznivem dejanju ugrabitve po 2. odstavku 134. člena KZ-1-UPB2 (M. Deisinger, 2002, str. 112, 321). 159 Nujno ne vsebujeta elementa pogrešanosti (npr. otrok je lahko ugrabljen, odpeljan na samotno

mesto in spolno napaden ter nato izpuščen, ne da bi ga pri tem starš pogrešal ali izginotje prijavil policiji, oče, ki je brez »skrbništva«, odpelje otroka v tujo državo, pri čemer mati sicer ve, kje se

otrok nahaja, vendar pa ga oče noče vrniti (K. Krkovič, A. Dvoršek, Preiskovanje pogrešanih oseb (otroci in mladoletniki), dostopno na URL: http://www.fvv.um.si/dv2010/zbornik/kriminalisticne_

in_forenzicne_preiskave/krkovic_dvorsek.pdf (24. 4. 2015)). Enako velja za beg od doma. 160 K. Krkovič, A. Dvoršek, Preiskovanje pogrešanih oseb (otroci in mladoletniki), dostopno

na URL: http://www.fvv.um.si/dv2010/zbornik/kriminalisticne_in_forenzicne_preiskave/krkovic_

dvorsek.pdf (24 .4. 2015).

http://www.fvv.um.si/dv2010/

44

odločitvijo. Nekateri starši ugrabijo oz. odvzamejo otroka iz razloga, ker so odkrili,

da se nad otrokom izvaja kakršnokoli nasilje (fizično, psihično itd.), ostali pa npr.

zgolj iz razloga maščevanja osovraženemu partnerju.161

Na tem mestu velja omeniti še Konvencijo o civilnopravnih vidikih

mednarodne ugrabitve otrok162 kot poseben mednarodni pravni akt na področju

ugrabitev.

5.2.1.3 Delo detektiva na področju iskanja pogrešanih ali skritih

oseb

Pogrešano osebo je treba prijaviti na policijo, saj je policija tako osebo dolžna

iskati.163 Za iskanje pogrešane osebe se lahko najame tudi detektiva, ki lahko

dodatno pomaga pri iskanju take osebe, pri čemer pa detektivi v sled navedenega

na tem področju večinoma sodelujejo s policijo.164 Kot je izpostavila detektivka

Škrabarjeva, predstavlja za stranke v primeru najema detektiva za iskanje pogrešane

osebe velik problem strošek najema, saj je (še zlasti v težkih primerih pogrešanih

oseb) za rešitev primera potrebnega veliko časa, kar je seveda povezano z večjimi

stroški, vprašanje pa je tudi, če je primer sploh rešljiv.165

Skrite osebe se največkrat skrivajo zaradi dolgov, terjatev, izvršilnih postopkov,

vročitve pošiljke itd., pri čemer je ravno vročitev pošiljke najpogostejši razlog za

vključitev detektiva v iskanje skrite osebe.166

Pri iskanju pogrešanih in skritih oseb lahko detektivi delujejo tudi preko meja države,

pri čemer so lahko celo nekoliko v prednosti pred policijo.167

161 K. Krkovič, A. Dvoršek, Preiskovanje pogrešanih oseb (otroci in mladoletniki), dostopno

na URL: http://www.fvv.um.si/dv2010/zbornik/kriminalisticne_in_forenzicne_preiskave/krkovic_ dvorsek.pdf (24 .4. 2015). 162 Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (MKCVMUO), Uradni list RS, št. 6/1993, MP, št. 31/1993. 163 Detektiv za podjetja, Iskanje oseb, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/iskanje-

oseb.html (8. 7. 2015). 164 Detektiv Stanislav Kosi, Iskanje pogrešane ali skrite osebe, dostopno na URL: http://detektiv

-sk.si/iskanje-pogresanih-ali-skritih-oseb (3. 6. 2015). 165 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015. 166 Detektiv Stanislav Kosi, Iskanje pogrešane ali skrite osebe, dostopno na URL: http://detektiv -sk.si/iskanje-pogresanih-ali-skritih-oseb (3. 6. 2015). 167 Detektiv Gracar Uroš, Pogrešane ali skrite osebe, dostopno na URL: http://www.slo-detektiv.si/

pogresane-ali-skrite-osebe.html (2. 6. 2015).

http://www.detektiv-portal.si/iskanje-oseb.html


http://www.slo-detektiv.si/%20%20pogresane-ali-skrite-osebe.html

http://www.slo-detektiv.si/%20%20pogresane-ali-skrite-osebe.html

45

V primeru, da detektiv pri svojem delu naleti na kaznivo dejanje, ki se preganja po

uradni dolžnosti, kamor sodita tudi kaznivi dejanji ugrabitve in odvzema mladoletne

osebe, je dolžan podati prijavo pristojnemu organu.

5.3 Opazovanje za dokazovanje nasilja v družini

Bistveno pri opredelitvi nasilja v družini je, da ena oseba zlorablja svojo (pre)moč

nad drugo, s katero je ali je bila v posebnem duševnem razmerju. Ta njun čustveni

odnos lahko izhaja iz sorodstvenih vezi ali partnerske skupnosti (zakonska zveza,

zunajzakonska skupnost, istospolna skupnost).168

Kot kaznivo dejanje zoper družino, zakonsko zvezo in otroke je nasilje v

družini169 urejeno v 191. členu KZ-1-UPB2. Gre za kaznivo dejanje, ki se preganja

po uradni dolžnosti. Kot prekršek obravnava nasilje v družini ZJRM-1, v katerem

je posebna pozornost nasilju v družini namenjena na ta način, da je pri prekršku po

6. členu (nasilno in drzno vedenje), kot razlog za strožje kaznovanje, določeno bližnje

razmerje med storilcem in oškodovancem (4. odstavek).170 Nadzor nad izvajanjem

ZJRM-1 je v pristojnosti policije (1. odstavek 27. člena).

Krovni predpis na področju nasilja v družini je ZPND, ki celovito ureja področje

nasilja v družini, in sicer opredeljuje družinsko nasilje ter vlogo in naloge državnih

organov, javnih služb in nevladnih organizacij pri obravnavi nasilja v družini ter

določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (1. odstavek 1. člena). ZPND v 1.

odstavku 3. člena opredeljuje nasilje v družini kot »vsako uporabo fizičnega,

168 Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009‒2014

(ReNPPND0914), Uradni list RS, št. 41/2009. 169 V KZ-1-UPB2 so inkriminirane vse oblike nasilja v družini, pri čemer so inkriminacije razpršene

po celotnem zakoniku glede na različne objekte varstva (življenje in telo, človekove pravice in

svoboščine itd.), in sicer nasilje v družini zajema poleg že omenjenih (nekaterih) kaznivih dejanj zoper družino, zakonsko zvezo in otroke (npr. zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje

po 192. členu KZ-1-UPB2), še (nekatera) kazniva dejanja zoper življenje in telo (npr. lahka telesna poškodba po 122. členu KZ-1-UPB2), (nekatera) kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost (npr.

posilstvo po 170. členu KZ-1-UPB2) in (nekatera) kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (mučenje po 135.a členu KZ-1-UPB2) (Ministrstvo za delo, družino, socialne

zadeve in enake možnosti, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, dostopno na

URL: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/z_ preprec _nasilja_pr090707.pdf (17. 7. 2015)). 170 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakon o preprečevanju nasilja

v družini, dostopno na URL: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/

dokumenti__pdf/z_preprec_nasilja_pr090707.pdf (17 .7. 2015).

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/z_%20preprec%20_nasilja_pr090707.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/z_%20preprec%20_nasilja_pr090707.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/

46

spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti

drugemu družinskemu članu (oz. zanemarjanje družinskega člana) ne glede na spol,

starost ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja«. Kot žrtev

nasilja se obravnava tudi otrok, »če je navzoč pri izvajanju nasilja nad drugim

družinskim članom, ali če živi v okolju, v katerem se nasilje izvaja« (2. odstavek 4.

člena ZPND).

Postopanje organov in organizacij v primeru zaznave nasilja v družini in njihovo

medsebojno sodelovanje (podrobneje) določajo različni podzakonski akti (npr.

Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo,

multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini).171

Detektiv lahko pomaga pri pridobivanju dokazov tako v primeru nasilja nad otrokom

kot tudi v primeru nasilja nad partnerjem ali starostnikom.172 Nasilje v družini (še

zlasti nad otrokom) se navadno dogaja v zasebnem prostoru, kamor pa detektiv nima

vstopa. Čustveno, fizično, spolno nasilje, pa tudi zanemarjanje otroka so običajno

skriti zločini, ki se dogajajo znotraj zaprtih sten doma, pri čemer pa prič, razen otroka,

velikokrat sploh ni. Hkrati pa je na področju nasilja nad partnerjem razmeroma malo

prijav oz. do prijave pride šele takrat, ko nasilje postane že skorajda smrtno nevarno,

saj se žrtev v primeru nasilja počuti oškodovano, mučeno, še zlasti pa ustrahovano

in osramočeno, zato odlaša s prijavo. Zato je lahko detektivova pomoč pri

dokazovanju nasilja v družini še kako pomembna in dobrodošla. Čeprav detektiv v

zasebni prostor nima vstopa, lahko pri dokazovanju nasilja v družini v teh prostorih

vseeno pomaga s svetovanjem na področju pridobivanja dokazov o nasilju in

inštalacijo kamer v prostoru, s pomočjo katerih se lahko nasilje v družini tudi dokaže.

Za razliko od teh prostorov pa lahko detektiv na javnih mestih z opazovanjem

zagotovi ustrezne dokaze, ki dokazujejo nasilje v družini.173

Glede na to, da je nasilje v družini uradno pregonljivo kaznivo dejanje, detektiva

zavezuje dolžnost prijave tega kaznivega dejanja, če pri svojem delu naleti nanj.

171 S. Čatić, Delovanje centrov za socialno delo pri zaščiti otrok, v: Dignitas – revija za človekove pravice, št. 57‒58, jun. 2013, str. 99. 172 Detektiv za podjetja, Opazovanje, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/ opazovanje.html (26. 5. 2015). 173 Detektiv za podjetja, Opazovanje, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/

opazovanje.html (26. 5. 2015).

http://www.detektiv-portal.si/%20opazovanje.html




47

5.4 Civilno-pravne preiskave

5.4.1 »Skrbništvo« za otroka

Pravila za urejanje vprašanj otrokovega varstva, vzgoje (v nadaljevanju

»skrbništvo«174), stikov med starši in otroci ter preživljanja se razlikujejo glede na

to, ali se o teh vprašanjih odloča v razveznem postopku ali pa ob razpadu partnerske

skupnosti otrokovih staršev, pri čemer pa ne gre za razvezo zakonske zveze.175

V primeru sporazumne razveze zakonske zveze sodišče v sodbo vnese tudi

sporazum o (omenjenih) vprašanjih glede otrok. Sodišče mora v skladu z 2.

odstavkom 64. člena ZZZDR ugotoviti, ali ta sporazum ustreza koristim otrok. Pred

tem si mora pridobiti mnenje CSD. Sodišče mora upoštevati tudi mnenje razsodnega

otroka176 v primeru, ko so za to izpolnjeni določeni pogoji. V primeru, da sporazum

ni v skladu s koristmi otrok in ga zakonca po pozivu sodišča ustrezno ne spremenita,

sodišče zavrne predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. Starši se lahko

sporazumejo, da imajo še naprej skupno »skrbništvo« ali da so vsi otroci pri enem

staršu ali pa, da so eni otroci pri enem in drugi pri drugem staršu. Kadar pa pride do

razveze zakonske zveze na podlagi tožbe zakonca, sodišče samo odloči o

vprašanjih glede otrok (1. odstavek 78. člena ZZZDR). Pred odločitvijo si mora v

skladu z 2. odstavkom 78. člena ZZZDR pridobiti mnenje CSD in upoštevati tudi

mnenje razsodnega otroka pod določenimi pogoji. Sodišče lahko odloči, da so vsi

otroci pri enem staršu ali da so eni otroci pri enem in drugi pri drugem staršu, v

primeru, da starši niso primerni za »skrbništvo«, pa lahko otroka zaupa v

174 Treba je poudariti, da je izraz »skrbništvo«, ki se v laični javnosti uporablja za to, komu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, povsem zgrešen, saj je po ZZZDR skrbništvo posebna oblika

varstva tistih oseb, ki so bile opredeljene že v poglavju Družinsko pravo (Odvetniška pisarna Peter Mele, Razveza zakonske zveze, dostopno na URL: http://www.odvetnik-mele.si/razveza-

zakonske-zveze (9. 4. 2015)). Čeprav gre v tem primeru iz pravnega vidika za nepravilno rabo

izraza skrbništvo, bo v nalogi le-ta uporabljen zaradi jasnejšega prikaza tematike v okviru tega poglavja, saj tudi detektivi na svojih spletnih straneh med oglaševanimi storitvami uporabljajo ta

izraz. 175 V drugem primeru, ko ne gre za razvezo zakonske zveze, gre natančneje za starše, ki niso

nikoli živeli skupaj, starše, katerih zunajzakonska skupnost je razpadla, in starše, katerih skupnost v zakonski zvezi je razpadla, ampak niso zahtevali razveze zakonske zveze (B. Novak, 2014, str.

236). 176 Tj. otroka, ki razume pomen in posledice svojega mnenja (B. Novak, 2014, str. 103).

48

»skrbništvo« drugi osebi (fizični – rejništvo ali pa pravni osebi – zavod, varna hiša

itd.).177

V drugem primeru, ko ne gre za razvezo zakonske zveze, se morajo starši o

vprašanjih glede otrok (105., 105.a in 106. člen ZZZDR) najprej poskušati

sporazumeti. Če starši sami ne morejo doseči sporazuma, jim pri tem pomaga CSD.

Starši, ki so (sami ali s pomočjo CSD) dosegli sporazum (o vseh ali nekaterih

vprašanjih glede otrok), lahko zahtevajo, da sodišče njihov sporazum potrdi s

sklepom v nepravdnem postopku. Sodišče predlog za izdajo sklepa zavrne, če

ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristmi otroka. Za preizkus otrokove koristi si

mora sodišče predhodno pridobiti mnenje CSD in mnenje razsodnega otroka. Glede

tistih vprašanj, o katerih dogovora ni bilo možno doseči niti s pomočjo CSD, lahko

starši zahtevajo, da o njih odloči sodišče.178

T. i. skupno ali deljeno »skrbništvo« je primerno zgolj za tiste starše, ki se sicer dobro

razumejo. Tovrstno »skrbništvo« lahko sicer pomeni način, kako se izogniti temu, da

mora eden izmed staršev za otroka plačevati preživnino. V primeru tovrstnega

»skrbništva« preživnine namreč ne plačuje nobeden. Kadar pa je otrok v

»skrbništvo« dodeljen enemu izmed staršev, pa mora drugi starš zanj plačevati

preživnino.179

Po razhodu partnerjev pride pogosto do njunega medsebojnega »boja za skrbništvo«

za otroke. Predenj sodišče »skrbništvo« za otroka dodeli enemu izmed partnerjev,

preveri številne dejavnike, pri čemer vedno odloči v najboljšo korist otroka, in sicer

tako, da je zanj kar najbolje poskrbljeno. Stranka, ki želi dokazati, da nasprotna

stranka ni upravičena do »skrbništva«, lahko najame detektiva, da ji pomaga

pridobiti ustrezne dokaze, ki to tudi dokazujejo.180

V okviru ugotavljanja upravičenosti do »skrbništva« se ugotavlja življenjski slog

osebe. Pogosto namreč pride tudi do tega, da začne posameznik po razhodu s

partnerjem živeti življenjski slog, ki je lahko neodgovoren, v nekaterih primerih pa

se lahko posameznik celo vključi v nekatere dvomljive dejavnosti in/ali prevzame

177 B. Novak, 2014, str. 102‒105. 178 B. Novak, 2014, str. 236, 237. 179 Odvetniška pisarna Peter Mele, Razveza zakonske zveze, dostopno na URL: http://www.odvetnik-mele.si/razveza-zakonske-zveze (9. 4. 2015). 180 Detektiv za podjetja, Civilnopravne preiskave, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/

civilnopravne-preiskave.html (4. 6. 2015).

http://www.odvetnik-mele.si/razveza

http://www.detektiv-portal.si/%20civilnopravne-preiskave.html


49

škodljivo oz. nevarno vedenje, ki je lahko celo nezakonito. Če partner sumi, da se

drugi partner vključuje v dejavnosti, za katere meni, da bi lahko ogrozile fizično in/ali

čustveno dobro počutje otroka, lahko detektiv pridobi dokaze, ki opravičujejo ta sum,

saj se sodišče ne more opreti zgolj na predvidevanja.181 Kot je še poudarila detektivka

Škrabarjeva, morajo biti dokazi konkretni in biti jih mora več (npr. dokaz, da je oče

enkrat cel dan popival v gostilni in otroka v varstvo zaupal babici, še ni zadosten

dokaz za to, da je oče neprimeren »skrbnik«). Hkrati pa je opozorila tudi na to, da

socialni status strank, ki so udeležene v takšnih sporih, običajno ni dober in detektiva

zaradi tega le stežka najamejo.182

5.4.2 Neplačevanje preživnine

ZZZDR določa dolžnost preživljanja:

‒ nepreskrbljenega zakonca (do preživljanja je upravičen tisti »zakonec, ki

nima sredstev za življenje in je brezposeln brez svoje krivde« (81. člen) tako

v času trajanja zakonske zveze kot tudi po razvezi zakonske zveze183);

‒ otrok do staršev (»polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih

preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne

morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz

neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega«

(124. člen));

‒ staršev do otrok (123. člen).

V skladu s 123. členom ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke do

polnoletnosti, če pa se otrok redno šola, so ga starši dolžni preživljati tudi po

polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.

Preživljanje obsega pokrivanje stroškov celotnih (telesnih in duševnih) potreb otroka

(stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, vzgoje, izobraževanja, razvedrila itd.) Obseg

obveznosti se določi glede na potrebe otroka in v skladu z zmožnostmi staršev.184

181 Detektiv za podjetja, Civilnopravne preiskave, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/

civilnopravne-preiskave.html (4. 6. 2015). 182 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015. 183 Več o tem B. Novak, 2014, str. 106‒115. 184 Več o preživljanju staršev do otrok in otrok do staršev B. Novak, 2014, str. 214‒235.



50

Če preživninski zavezanec ne izpolnjuje obveznosti plačila preživnine v skladu z

izvršilnim naslovom (sodba, začasna odredba, sklep sodišča, izvršljiv notarski zapis),

lahko preživninski upravičenec na sodišče vloži predlog za izvršbo in preživnino v

skladu z ZIZ izterja po sodni poti.185

V primeru neplačevanja preživnine, določene v izvršilnem naslovu, se lahko otrok

(oz. njegov zastopnik) obrne (tudi) na Javni jamstveni, preživninski in

invalidski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju preživninski sklad).186

Delovanje preživninskega sklada ureja Zakon o Javnem jamstvenem, preživninskem

in invalidskem skladu Republike Slovenije. Preživninski sklad deluje tako, da

upravičencem izplača nadomestilo preživnine in hkrati nato izplačano

nadomestilo terja od zavezancev, ki bi morali preživnino dejansko plačevati.187

Neplačevanje preživnine pomeni tudi uradno pregonljivo kaznivo dejanje zoper

zakonsko zvezo, družino in otroke v skladu s 194. členom KZ-1-UPB2. Ob tem

je treba poudariti, da poglavitni cilj kazenskega pregona neplačnikov preživnine po

KZ-1-UPB2 ni kaznovanje neplačnikov z zaporno kaznijo, temveč izpolnitev njihovih

materialnih obveznosti do otrok.188

Ob tem velja še omeniti Konvencijo o mednarodni izterjavi preživnine otrok

in drugih oblik družinskih preživnin189 kot poseben mednarodni pravni akt na

področju izterjave preživnin.

V skladu z ZDD-1 lahko detektiv zbira tudi podatke o dolžnikih in njihovem

premoženju. Bistvo tega področja detektivovega delovanja je v zbiranju navedenih

podatkov predvsem zaradi uspešnega izvršilnega postopka in zagotavljanja pravic

upnikov v razmerju do dolžnikov. Upniki lahko podatke o svojih dolžnikih pridobivajo

tudi na podlagi ZIZ. Detektiv lahko podatke po ZIZ pridobiva v skladu s pogoji,

185 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Preživnine, dostopno na URL:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/prezivnine/ (10. 4. 2015). 186 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Preživnine, dostopno na URL:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/prezivnine/ (10. 4. 2015). 187 Zakon o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), Uradni list RS, št. 78/2006 – UPB2, 106/2012. 188 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Informacija o naznanitvi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po 194. členu Kazenskega zakonika, dostopno na URL:

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/druzina/ nk_prezivnine180512/Informacija_o_naznanitvi_kaznivega_dejanja.doc (23. 4. 2015). 189 Konvencija o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin, Uradni

list RS, št. 35/1992 ‒ MP, št. 9/1992.

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/prezivnine/

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/prezivnine/

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/druzina/

51

določenimi v zakonu, ter ob predložitvi kopije pooblastila stranke, ki je naročnik

njegovih storitev.190 Detektiv lahko pri zbiranju podatkov za upnika podatke iz zbirk

podatkov in iz sodnih ali upravnih spisov dopolni s podatki, ki jih je pridobil s

terenskim delom. Pogosto detektiv zbira potrebne informacije tudi od dolžnika

samega (preverja njegovo dobroimetje, bonitete in poslovne sposobnosti itd.). Na

podlagi zbranih informacij se lahko upnik ali pa njegov odvetnik odloči o tem, katera

sredstva bo uporabil za izterjavo dolgov (predlog za sodno izvršbo ali vložitev tožbe),

hkrati pa je lahko zaradi teh informacij izvršilni postopek uspešnejši in hitrejši.191 Med

drugim je nadvse pomemben podatek tudi naslov bivališča, saj se lahko izvršba

pogosto uspešno opravi zgolj na dolžnikovem domu.192

Izterjava preživnine je lahko zelo naporen in dolgotrajen pravdni ali kazenski

postopek. Težje izterljive preživnine so zlasti preživnine, ki jih ne plačujejo uradno

nezaposleni. Preveriti je potrebno, ali neplačnik preživnine morda ne »dela na črno«

oz. ali gre za dejansko nezaposlenost neplačnika. Neplačniki preživnine so tudi

obrtniki in podjetniki, ki svoje premoženje vse pogosteje (npr. avto, hišo itd.)

prepišejo na kakšnega sorodnika, sami pa si izplačujejo minimalno plačo ter se na

tak način izognejo plačevanju preživnine, sicer se pa vozijo v dragih avtomobilih,

sklepajo različne posle, hodijo na počitnice itd. Zaradi tega je treba opraviti preiskavo

(tudi) o formalnemu in neformalnem lastništvu podjetja oz. premoženja in dokazati

pravo vrednost sklenjenih poslov (poizveduje se, kdo je lastnik in kdo direktor,

preverja se, če se posli sklepajo »na črno«, poizveduje se o nabavi, prodaji, voznem

parku, poslovnih prostorih itd.).193

Detektivka Škrabarjeva je poudarila, da gre v primeru raziskovanja neplačevanja

preživnine za dolgotrajne preiskave, saj je treba ugotoviti določeno kontinuiteto

pojavljanja določenega pojava (npr. preverjajo se različni dnevi v tednu, kar se nato

razvleče v mesec, dva ali več, da se ugotovi, ali oseba res kje »dela na črno« in to

prikriva), kar pa zahteva tudi svoj čas in denar. Hkrati pa gre v teh primerih

190 S. Savski in drugi, 2012, str. 83. 191 Z. Renčelj, 1997, str. 294, 295. 192 J. Jaklič, Dolžnikovo premoženje in naslov bivališča – pridobivanje informacij v postopku izvršbe in zavarovanja, v ur.: A. Anžič, Nove možnosti zasebnega varstva v Sloveniji, Zbornik

posveta, Portorož, oktober 1999, Visoka policijsko-varnostna šola, Društvo za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje, Ljubljana, 1999, str. 138. 193 Detektiv za podjetja, Civilnopravne preiskave, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/

civilnopravne-preiskave.html (4. 6. 2015).

52

praviloma za osebe s slabim socialnim statusom, ki le stežka najamejo detektiva, da

jim pomaga v takih primerih. Poudarila je še, da bi morala država, še posebej v teh

primerih, zaščititi otroka in vzpostaviti neki mehanizem, ki bi omogočal strankam

pokritje tudi teh stroškov. Kot je še povedala, odvetniki na teh področjih radi

sodelujejo z detektivi, saj lahko odvetnik premoženjsko stanje dolžnika preveri zgolj

na papirjih, medtem ko je stanje v realnosti velikokrat zelo drugačno (veliko je

namreč primerov, ko je neki dolžnik formalno revež, v realnosti se pa vozi z dragimi

avtomobili, veliko potuje itd.). Predlagala je, da bi bilo dobro tudi na teh področjih

(podobno kot pri otrocih) uporabiti detektiva v smislu »zastraševanja dolžnika«, in

sicer tako, da bi se dolžnika opozorilo, da naj poravna svoj dolg ter ga posvarilo, da

se bo v primeru, če svojega dolga ne bo poravnal, najelo detektiva, katerega stroške

bo moral kriti sam. Strošek najema detektiva bi najprej založila država, nato bi pa ta

sredstva terjala od dolžnika.194

Na tem mestu velja omeniti še problematiko neplačevanja preživnin in s tem

povezanega neuspešnega povračila nadomestil, izplačanih s strani

preživninskega sklada. Od ustanovitve sklada je bilo izplačanih približno za 27

milijonov evrov nadomestil, sklad pa je v celotnem obdobju dobil povrnjenih zgolj 7

milijonov evrov, kar kaže na veliko neučinkovitost sistema že pri uveljavljanju

preživnin preko sodišč in še večjo neučinkovitost pri doseganju povrnitve sredstev

od zavezancev. Podatek o izplačanih preživninah s strani preživninskega sklada

prikazuje le manjši del primerov, pri katerih sploh pride do uveljavljanja nadomestila

preživnine preko sklada. Veliko več je namreč tistih primerov, pri katerih sploh ne

pride tako daleč, saj že vstopni pogoji sklada povzročijo veliko selekcijo, kar kaže na

to, da predstavlja problematika neplačevanja preživnin velik družbeni problem, ki

predstavlja za državo tudi veliko finančno breme. V sled tega bi bilo treba razmisliti

o spremembi trenutnega sistema na tem področju. Detektiv bi bil po mnenju Klavore

zagotovo »prava oseba in rešitev za tiste primere, ki jih preživninski sklad

neuspešno rešuje«, saj lahko detektiv v skladu z ZDD-1 opravlja naloge tudi za

državne organe,195 o čemer bo nekoliko več govora v nadaljevanju naloge.

194 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015. 195 M. Klavora, Smeri razvoja detektivske dejavnosti, v ur.: T. Pavšič Mrevlje, 13. slovenski dnevi varstvoslovja, Zbornik prispevkov (elektronska knjiga), Portorož, 7.‒8. junij 2012, Fakulteta za


detektivska_sekcija/Klavora.pdf (20. 6. 2015).

http://www.fvv.um.si/DV2012/zbornik/

53

Detektivka Škrabarjeva je na tem področju izpostavila še problematiko instituta

osebnega stečaja, ki ga dolžniki po njenem mnenju v precejšnji meri izkoriščajo. V

sled tega tudi na tem področju predlaga vključitev detektivov v smislu preverjanja,

ali gre za upravičeno koriščenje tega instituta ali zgolj za njegovo izkoriščanje.196

5.4.3 Posvojitev otroka

S posvojitvijo se zagotavlja posebno družbeno varstvo otrok, za katere starši ne

skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe.197 S posvojitvijo

nastanejo med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi

sorodniki enaka pravna razmerja kot med sorodniki (142. člen ZZZDR). Hkrati

prenehajo tudi pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in drugih

sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega (143. člen ZZZDR).

Takšno posvojitev imenujemo popolna posvojitev198 (otrok se popolnoma izloči iz

rodbine staršev).199

Za odločanje o posvojitvah in izvedbo postopka so pristojni CSD. Postopek za

posvojitev se lahko začne bodisi na predlog bodočega posvojitelja bodisi po uradni

dolžnosti CSD (146. člen ZZZDR). V postopku CSD ugotavlja, ali so izpolnjeni zakonski

pogoji za posvojitev, oceni objektivne možnosti in primernost bodočih posvojiteljev

za posvojitev, njihova pričakovanja, osebnostne lastnosti itd. Če CSD na podlagi vseh

ugotovitev v postopku ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za posvojitev

ter da je posvojitev v korist otroka, izda odločbo o posvojitvi (1. odstavek 150. člena

ZZZDR). S posvojitvijo se posvojitelji vpišejo v matično knjigo kot posvojenčevi starši

(151. člen ZZZDR), s čimer pridobijo roditeljsko pravico nad otrokom.200

196 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015. 197 Posvojitve polnoletne osebe naše pravo ne pozna (B. Novak, 2014, str. 245). 198 Nepopolne posvojitve našo pravo ne pozna več. Pri tovrstni posvojitvi roditeljska pravica staršev s posvojitvijo ni ugasnila (posvojenec se ni popolnoma izločil iz biološke rodbine), ampak

je mladoletni posvojenec poleg staršev dobil še posvojitelja. Posvojitelj je bil zlasti dolžan skrbeti za posvojenca, hkrati pa je imel tudi posvojenec do posvojitelja predvsem dolžnosti in pravice (M.

Geč-Korošec, S. Kraljić, 2000, str. 218, 220). 199 B. Novak, 2014, str. 246. 200 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Posvojitve, dostopno na URL:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/posvojitve (8. 4. 2015).

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/posvojitve

54

Ob tem velja omeniti še Haaško konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri

meddržavnih posvojitvah201 kot poseben mednarodni pravni akt na področju

posvojitev.202

Detektiv lahko, kot je dejala detektivka Škrabarjeva, posvojenim otrokom pomaga

poiskati biološke starše. Sama se je pri svojem delu sicer srečala že zgolj s primerom

iskanja bioloških staršev, vendar pa lahko detektiv, kot je dejala, pomaga tudi tistim,

ki želijo posvojiti otroka, in sicer tako, da jim pomaga pridobiti ustrezne podatke in

dokazno gradivo, s katerim izkazujejo, da izpolnjujejo pogoje za posvojitev in so

primerni posvojitelji za otroka.203

5.4.4 Starševstvo (ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva in

materinstva)

Za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju

zakonske zveze, velja v skladu s 86. členom ZZZDR mož otrokove matere (domneva

očetovstva). Mati otroka pa je ženska, ki je rodila otroka (domneva

materinstva). Domnevno očetovstvo, ki ni v skladu z resnico, je možno izpodbiti v

sodnem postopku.204 Očetovstvo lahko izpodbijajo materin mož (domnevni oče),

mati, otrok in moški, ki misli, da je oče otroka (biološki oče) (96.‒99. člen ZZZDR).

V postopku izpodbijanja očetovstva je treba dokazati, da domnevni oče ni oče otroka.

V ta namen se uporabljajo naslednja dokazna sredstva: zaslišanje strank in prič,

medicinska dokumentacija in DNK-test.205

201 Haaška konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (MKVO), Uradni list RS, št. 45/1999, MP, št. 14/1999. 202 Več o posvojitvi otroka B. Novak, 2014, str. 245‒258. 203 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015. 204 ZZZDR zaradi redkosti pojava, da pravno določeno materinstvo ne ustreza resnici (npr. otrok je zamenjan v porodnišnici), izpodbijanja materinstva ne ureja posebej, temveč se za ta vprašanja

smiselno uporabljajo določbe o izpodbijanju očetovstva (B. Novak, 2014, str. 165). 205 B. Novak, 2012, str. 153‒165.

55

Če za očetovstvo otrok ne velja domneva očetovstva, je potrebno očetovstvo

pripoznati ali sodno ugotoviti (87. člen ZZZDR).206

Pripoznanje oz. priznanje očetovstva je izjava, s katero oseba prizna, da je oče

otroka, rojenega izven zakonske zveze.207 Pripoznanje je dopustno tako dolgo, dokler

otrok še nima pravnega očeta.208 Izjava se lahko poda pred CSD, matičarjem, v javni

listini ali oporoki (88. člen ZZZDR). Za veljavno pripoznanje je potrebno soglasje

matere (1. odstavek 90. člena ZZZDR).

V primeru, da oče ni prostovoljno priznal očetovstva, se lahko očetovstvo ugotovi v

pravdi z odločbo sodišča. Za dokazovanje očetovstva se uporabljajo enaka dokazna

sredstva, ki so bila predstavljena v okviru izpodbijanja očetovstva.209 Pravico do tožbe

na ugotovitev očetovstva ima:

‒ otrok210 (1. odstavek 92. člena ZZZDR);

‒ otrokov oče, če je pripoznal očetovstvo in mati ni dala soglasja k njegovemu

pripoznanju (2. odstavek 90. člena ZZZDR).211

Sam DNK-test opravi ustrezno akreditiran laboratorij, detektiv pa lahko, kot je

dejala detektivka Škrabarjeva, pomaga strankam pridobiti ostale potrebne

informacije ali dokaze za ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva in materinstva (npr.

poišče priče).212

206 Določbe ZZZDR o ugotavljanju očetovstva, med katere zakon prišteva tudi pripoznanje

očetovstva, se smiselno uporabljajo tudi za ugotavljanje (pripoznanje) materinstva. Pravno

gledano je otrokova mati ženska, ki rodi otroka. V sled tega je mati ob rojstvu otroka praviloma znana, zato pripoznanje njenega materinstva ne pride v poštev. Samo če mati ne bi bila znana

oz. njeno materinstvo ne bi bilo dokazano (npr. otrok je bil najden), bi obstajala vsaj teoretična možnost za uporabo instituta pripoznanja materinstva (B. Novak, 2014, str. 171). 207 M. Geč-Korošec, S. Kraljić, 2000, str. 164. 208 B. Novak, 2014, str. 170. 209 B. Novak, 2014, str. 174. 210 Otrok lahko v skladu s 1. odstavkom 92. člena ZZZDR vloži tožbo na ugotovitev očetovstva sam, »ko postane polnoleten, sicer pa lahko tožbo na ugotovitev očetovstva za otroka, rojenega izven zakonske zveze, v otrokovem imenu vloži mati, dokler izvršuje roditeljsko pravico oziroma otrokov skrbnik s privolitvijo centra za socialno delo«. 211 Več o določanju starševstva B. Novak, 2014, str. 152‒184. 212 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015.

56

5.5 Drugo

Kot zanimivost velja omeniti, da lahko detektivi za stranko izdelajo tudi družinsko

drevo, če želi le-ta izvedeti, kdo so njeni predniki.213

Slika 9: Družinsko drevo

Vir: Otročarije.net, Družinsko drevo, dostopno na URL:

http://www.otrocarije.net/meniji/naredi%20si%20sam/Druzinsko_drevo.html (7. 8. 2015).

213 Evidentium – detektivske in varnostne rešitve, d.o.o., Ponudba, dostopno na URL:


http://www.evidentium/

57

6 POMEN DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI PRI REŠEVANJU


6.1 Zbiranje informacij in opravljanje svetovalnih nalog za

stranko

Osnovna detektivova dejavnost je zbiranje in posredovanje podatkov in informacij,

ki jih pridobiva v skladu s pravicami, ki mu jih daje ZDD-1. Detektiv je pooblaščenec

stranke oz. njen zastopnik. Svoje delo opravlja v imenu stranke in za njen račun.

Med njima nastane posebno mandatno razmerje, ki je posebno zato, ker je

največkrat zaupne, celo intimne narave, saj detektiv v okviru tega razmerja pri

opravljanju svojega dela pride do podatka o marsikateri osebni, družinski ali celo

poklicni skrivnosti. Detektiv lahko pridobiva podatke le v skladu z danim

pooblastilom.214

Kot že rečeno, detektiv v skladu s 26. členom ZDD-1 za stranke oz. naročnike zbira

različne informacije in dokazno gradivo, ki jih potrebujejo zase ali za sodne in

druge pravne postopke (med drugim tudi za potrebe postopkov, ki zadevajo družino

ali partnersko skupnost). V skladu z omenjenim členom opravlja detektiv tudi

svetovalne naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih škodljivih

dejanj (med drugim tudi na področju družinskih sporov in izvršilnih postopkov).

Detektivka Škrabarjeva poudarja pomen svetovalnega dela detektivov: »Biti detektiv

je biti v prvi vrsti dober svetovalec,« čemur se po njenem mnenju daje premalo

poudarka. Pomembno se ji zdi, da detektivi po končanem delu stranki ne le zgolj

zaračunajo svoje storitve in jo nato prepustijo svoji lastni iznajdljivosti, temveč da ji

svetujejo tudi za v prihodnje (kako naj postopa, na koga se naj obrne itd.).215

6.2 Vloga detektiva v pravnih postopkih

Za potrebe različnih pravnih postopkov (sodnih in drugih) detektivi v skladu s

5. alinejo 2. odstavka 26. člena ZDD-1 pridobivajo informacije o dokaznem gradivu

in dejstvih. Pridobivanje dokaznega gradiva zajema tudi iskanje prič nekega dogodka

214 Š. Gostič, 2003, str. 10. 215 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015.

58

in opravljanje razgovorov z njimi, pa tudi opravljanje ogledov krajev posameznih

dogodkov, ko so državni organi svoje aktivnosti že zaključili.216

V sodnih postopkih se stranka velikokrat znajde v položaju, ko zaradi učinkovitejšega

varstva svojih pravic v postopku potrebuje najrazličnejše podatke. Zaradi načela

kontradiktornosti217 se v civilnih sodnih postopkih, ki temeljijo na tem načelu,

srečujejo nasprotni interesi dveh strani. Poleg tega v teh postopkih velikokrat pride

tudi do nasprotja med informacijsko zasebnostjo ene stranke in interesom nasprotne

stranke, ki te podatke potrebuje, da lahko uveljavlja sodno varstvo svojih pravic.

Velikokrat stranke potrebne podatke izredno težko pridobijo, ker jih ne znajo, ne

morejo ali pa niso zmožne pridobiti (npr. stranke morajo v civilnih postopkih v vlogi

navesti kar nekaj osebnih podatkov – npr. stalno ali začasno prebivališče strank v

postopku). Zato si stranke pri tem velikokrat pomagajo tako, da najamejo detektiva,

ki jim pomaga pridobiti potrebne podatke. Stranka ima pravico do pridobivanja

osebnih podatkov v sodnih postopkih, kar pa pomeni, da ima to pravico tudi detektiv,

če ga stranka za to tudi pooblasti. V civilnih sodnih postopkih velja pravilo, da morajo

stranke načeloma same zagotoviti vsa potrebna pravno relevantna dejstva razen,

kadar ni posebej določeno drugače. Prav tako imajo stranke v skladu z načelom

dispozitivnosti218 bistveno vlogo tudi pri predlaganju dokazov (trpijo t. i. dokazno

breme), s katerimi dokazujejo omenjena dejstva. Pri vsem tem pa so lahko detektivi

strankam v več kot dobrodošlo pomoč.219

V kazenskem postopku je za razliko od civilnega postopka vodilno načelo

oficialnosti220 (in z njim povezano preiskovalno načelo221). V tem postopku

zbirajo in ugotavljajo določene trditve in dejstva ter predlagajo dokaze pravosodni

216 Detektiv biro, d.o.o., Pridobivanje dokaznega gradiva, dostopno na URL: http://www.detektiv-

biro.si/storitve/dokazno-gradivo.html (30. 7. 2015). 217 Načelo kontradiktornosti zahteva, da sodišče vsaki od strank da možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (audiatur et altera pars) (L. Ude, 2002, str. 120). 218 Načelo dispozitivnosti pomeni, da se postopek začne, teče in zaključi po volji strank (L. Ude, 2002, str. 108). 219 T. Čas, Š. Gostič, Detektiv – pooblaščenec stranke za zbiranje in posredovanje podatkov, v:

Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije, let. II, št. 1, jan./feb. 2000, str. 42, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/

2000/41 (12. 6. 2015). 220 Bistvo načela oficialnosti (če je izraženo v čisti obliki) je, da se postopek začne, teče in konča

po uradni dolžnosti (L. Ude, 2002, str. 108). 221 Preiskovalno (inkvizicijsko) načelo (v čisti obliki) pomeni, da sodišče samo zbira procesno

gradivo in seveda tako zbrano procesno gradivo tudi vzame za podlago svoji sodni odločbi

(L. Ude, 2002, str. 111).

http://www.detektiv-biro.si/storitve/dokazno-gradivo.html

http://www.detektiv-biro.si/storitve/dokazno-gradivo.html

http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/

59

organi, iz česar izhaja, da je vprašanje posameznikovega dostopa do osebnih

podatkov v teh postopkih manj aktualno.222 Čeprav se problematika

posameznikovega dostopa do osebnih podatkov pojavlja (zlasti) v civilnih postopkih,

pa je vloga detektiva v kazenskih postopkih prav tako pomembna, kar bo

predstavljeno v nadaljevanju naloge.

6.2.2 Detektiv kot pooblaščenec (zagovornik) stranke v sodnem

postopku

Kot sem že omenila, je detektiv strankin zastopnik oz. pooblaščenec, kar je glede na

naravo njegovega dela tudi popolnoma logično. Detektiv prevzame določeno nalogo

vedno na podlagi dogovora s stranko. S podpisom pogodbe stranka detektiva tudi

pooblasti za opravljanje konkretne naloge, detektiv pa obratno prevzame opravljanje

te naloge in hkrati zastopanje stranke in njenih interesov.223

V stroki se velikokrat pojavljajo razne debate o (ne)združljivosti izvajanja predvsem

odvetniške224 in detektivske dejavnosti. Kot to izhaja iz 1. točke 1. odstavka 21. člena

Zakona o odvetništvu225 (v nadaljevanju ZOdv), ki je temeljni zakon na področju

odvetništva, odvetnik ne more opravljati nobene druge dolžnosti kot poklic, razen na

znanstvenem, pedagoškem, umetniškem ali publicističnem področju. To posledično

pomeni, da tudi detektiv ne more opravljati odvetniške dejavnosti kot poklic, tudi če

ima državni pravniški izpit ter licenco odvetnika. Na podlagi omenjene določbe 21.

člena ZOdv bo moral »trenutni« odvetnik sprejeti odločitev, ali bo delal kot odvetnik,

222 T. Čas, Š. Gostič, Detektiv – pooblaščenec stranke za zbiranje in posredovanje podatkov, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije, let. II, št. 1, jan./feb. 2000, str. 42,

dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/

2000/41 (12. 6. 2015). 223 T. Čas, Š. Gostič, Detektiv – pooblaščenec stranke za zbiranje in posredovanje podatkov, v:


2000/41 (12. 6. 2015). 224 Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica in je član odvetniške zbornice. Odvetništvo je svoboden poklic,

hkrati pa ima pomembno vlogo v okviru pravosodnega sistema. Odvetnik svetuje strankam pri sklepanju pravnih poslov in jih zastopa pri opravljanju pravnih dejanj v postopkih pred različnimi

organi in organizacijami (Wikipedija, Odvetnik, dostopno na URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Odvetnik (18. 7. 2015)). 225 Zakon o odvetništvu (ZOdv), Uradni list RS, št. 18/1993, 24/1996 – odl. US, 24/2001, 54/2008,

35/2009, 97/2014.


https://sl.wikipedia.org/wiki/%20Odvetnik

https://sl.wikipedia.org/wiki/%20Odvetnik

60

ali pa bo detektiv in bo vrnil odvetniško licenco. Enako velja tudi za »trenutnega«

detektiva.226

Zastavlja se tudi vprašanje, ali je detektiv s pravosodnim izpitom lahko zagovornik

stranke v kazenskem postopku. Iz 1. odstavka 12. člena ZKP izhaja, da se lahko

obdolženec bodisi brani sam bodisi pa s strokovno pomočjo zagovornika, ki si ga

izbere sam izmed odvetnikov. Zagovornik je lahko samo odvetnik, ki ga pa lahko

nadomesti zgolj odvetniški kandidat. V sled tega lahko ugotovimo, da detektiv ne

more biti zagovornik stranke v kazenskem postopku.227

Drugače je v civilnem pravdnem postopku, v katerem pa je detektiv lahko

pooblaščenec stranke, saj kot določa 1. odstavek 86. člena ZPP »smejo stranke

opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu, vendar pa lahko sodišče

zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih,

ki jih je treba ugotoviti v pravdi«. Nedvomno je ta pooblaščenec lahko tudi detektiv,

vendar brez pooblastil, ki jih imajo odvetniki.228

Obstaja pa seveda tudi nasprotno stališče. V javnosti namreč primeri, ko je detektiv

hkrati tudi strankin pooblaščenec, povzročajo zmedo in nejasnosti. S tem se na neki

način tudi degradira odvetnike. Vseeno pa je treba poudariti, da v zakonodaji ni

mogoče nikjer zaslediti prepovedi o nezdružljivosti funkcije pooblaščenca in

detektiva.229

226 T. Čas, Š. Gostič, Detektiv – pooblaščenec stranke za zbiranje in posredovanje podatkov, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije, let. II, št. 1, jan./feb. 2000, str. 45,


2000/41 (12. 6. 2015). 227 T. Čas, Š. Gostič, Detektiv – pooblaščenec stranke za zbiranje in posredovanje podatkov, v:


2000/41 (12. 6. 2015). 228 T. Čas, Š. Gostič, Detektiv – pooblaščenec stranke za zbiranje in posredovanje podatkov, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije, let. II, št. 1, jan./feb. 2000, str. 45,

dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/ 2000/41 (12. 6. 2015). 229 T. Čas, Š. Gostič, Detektiv – pooblaščenec stranke za zbiranje in posredovanje podatkov, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije, let. II, št. 1, jan./feb. 2000, str. 46,


2000/41 (12. 6. 2015).



61

6.2.3 Detektiv kot priča na sodišču

»Priča je oseba, ki naj v postopku pred sodiščem izpove o svojih zaznavanjih preteklih

in sedanjih dejstev, ki se v postopku dokazujejo.« Priča se mora odzvati povabilu

sodišča na pričanje in pričati, razen v zakonsko določenih primerih.230

Detektiv lahko z dokazi, ki so bili pridobljeni na zakonit način, tudi sam nastopa v

vlogi priče na sodišču.231

ZKP kot eno izmed izjem od dolžnosti pričanja v kazenskem postopku določa,

katere osebe so oproščene dolžnosti pričanja232 (1. odstavek 236. člena).

Detektiva lahko v skladu s 5. točko 1. odstavka 236. člena ZKP233 uvrstimo med

osebe, ki so oproščene dolžnosti pričanja, če so pri opravljanju svojega poklica

zvedele za dejstvo, ki so ga dolžne ohraniti kot tajnost. Kljub temu pa detektiv ni

oproščen dolžnosti pričanja, kadar gre za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni

dolžnosti, saj ga v tem primeru dolžnost molka oz. ohranjanja poslovne skrivnosti ne

odvezuje pričanja.234

Enako velja v civilnih pravdnih postopkih, kjer se v skladu s 3. točko 1. odstavka

231. člena ZPP, ki vsebuje enako določbo kot ZKP, detektiv prav tako sme odreči

pričanju.235 Hkrati pa ZPP v 232. členu tudi določa, kdaj priča, kljub dolžnosti

varovanja poklicne skrivnosti, ne sme odkloniti pričanja, in sicer »če je razkritje

določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi ali koga drugega, če je ta korist večja

kakor pa ohranitev skrivnosti«.

230 L. Ude, 2002, str. 268. 231 Detektiv za podjetja, Iskanje oseb, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/iskanje-oseb.html (8. 7. 2015). 232 Govorimo o t. i. privilegiranih pričah (Z. Dežman, A. Erbežnik, 2003, str. 405). 233 V omenjeni določbi ZKP določa tudi izjeme od omenjene oprostitve pričanja. 234 S. Kotnik, O varnostniku in detektivu, v ur.: A. Anžič, Zasebno varovanje in detektivska dejavnost – novi izzivi, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1998, Visoka policijsko-varnostna šola,

Ljubljana, 1998, str. 188. 235 L. Ude, 2002, str. 269.



62

6.3 Vloga detektiva pri preprečevanju, odkrivanju in

preiskovanju kaznivih dejanj

Poleg preventivne dejavnosti, in sicer svetovanja na področju preprečevanja kaznivih

dejanj, lahko detektivi zbirajo informacije zgolj o tistih kaznivih dejanjih, ki se

preganjajo na zasebno tožbo (8. alineja 2. odstavka 26. člena ZDD-1). Iz tega

izhaja, da detektivi ne smejo preiskovati kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni

dolžnosti ali na predlog oškodovanca.

Pri tem velja še posebej omeniti, da ZDD-1 omogoča detektivom pridobivanje

informacij o dokaznem gradivu in dejstvih na podlagi 5. alineje 2. odstavka 26. člena,

vendar pa natančneje ne določa postopka, v katerem lahko detektivi pridobivajo

tovrstne informacije, kar praktično pomeni, da lahko informacije pridobivajo tudi v

zvezi s kaznivimi dejanji, ki se preganjajo po uradni dolžnosti ali pa na predlog

oškodovanca, na kar opozarja Petek v svojem članku. Pri tem je treba poudariti, da

gre zgolj za zbiranje dokaznega gradiva in informacij o kaznivem dejanju in ne za

preiskavo omenjenih kaznivih dejanj.236

V kazenskih zadevah lahko detektivi po zaključku preiskovalnega postopka opravijo

tudi revizijo preiskave kaznivega dejanja ali ponovno odprejo nerešen

kazenski primer, ko stranka potrebuje morebitne nove dokaze ali ji odločitev

organov ne zadošča oz. z njo ni zadovoljna, ker organi po njenem mnenju niso

opravili dela dovolj strokovno in natančno. To pomeni, da detektiv ponovno pregleda

vse podatke in dokaze v zvezi s primerom ter poišče morebitna nova dejstva in

dokaze ter s tem pripomore k jasnejši sliki primera. Detektiv lahko v nadaljnjih

postopkih nastopi tudi kot kvalificirana priča v zvezi s primerom.237

V predkazenskem postopku imajo detektivi široke možnosti za delovanje zlasti zaradi

spremenjenega ZKP, ki je do neke mere izenačil vse tožilce, ki se lahko pojavijo v

kazenskem postopku. Omenjena sprememba je predvsem pomembna pri predlogih

za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj v primeru, ko storilec kaznivega dejanja

236 S. Petek, Detektivi kot pomoč odvetnikom, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike

Slovenije, let. VIII, št. 1, dec. 2011, str. 33, 34, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/2011/32 (17. 5. 2015). 237 Detektiv Bernarda Škrabar, Kazniva dejanja, dostopno na URL: http://www.detektiv-skrabar.

si/detektiv_kaznivo_dejanje.html (30. 7. 2015).



63

ni znan. To pravico ima v skladu s 1. odstavkom 165. člena ZKP upravičeni tožilec,

za razliko od prejšnje ureditve, ko je bila ta pravica pridržana le državnemu tožilcu.238

Kot že rečeno, ZDD-1 kot dolžnost detektivov določa tudi prijavo kaznivega

dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pristojnemu organu, v primeru, da

je zanj zvedel pri svojem delu (6. odstavek 33. člena). Hkrati so detektivi v zadevah,

ki so jim bile zaupane, zavezani k molčečnosti oz. k varovanju poslovne skrivnosti v

skladu s 33. členom ZDD-1. Jakulin v svojem članku opozarja, da si lahko ti dve

dolžnosti včasih (vsaj navidezno) prideta v nasprotje, zato se zastavlja vprašanje,

kako naj ravna detektiv, ki pri svojem delu naleti na uradno pregonljivo kaznivo

dejanje (npr. stranka ga najame za iskanje mladoletnika, detektiv pa ugotovi, da je

le-ta pobegnil zaradi nasilja v družini, ki je uradno pregonljivo kaznivo dejanje). Po

prepričanju Jakulina detektiv v takšnih primerih ni zavezan k molčečnosti, temveč je

dolžan podati ovadbo tudi proti svoji stranki.239 Če pogledamo s perspektive

naročnika, gre pri tem zagotovo za nelojalno dejanje, ki je v nasprotju z zaupnostjo

razmerja med detektivom in stranko. Ravno zaradi tega bi bilo po mnenju Viltužnika

potrebno v ustreznem aktu (npr. Kodeksu) določiti, da je potrebno vsako stranko

pred sklenitvijo pogodbe z detektivom opozoriti na detektivovo zakonsko dolžnost

prijave uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Naročnik bi bil tako ob sklenitvi

pogodbe že vnaprej seznanjen tudi s to možno negativno posledico njegovega

naročila, s čimer bi se detektiv izognil nevšečnostim, ki lahko nastanejo v takem

primeru.240

Razvoj detektivske dejavnosti bo po Petkovem mnenju šel v smeri takšne zakonske

ureditve, da bodo detektivi lahko zbirali informacije tudi o storilcih in kaznivih

dejanjih, ki se preganjajo na predlog oškodovanca, kaznivih dejanj, ki se preganjajo

po uradni dolžnosti, pa se bodo lahko lotili v primeru, če bosta k temu podala soglasje

policija in tožilstvo. Takšno soglasje naj bi dala v primeru, »če bi lahko detektivi s

svojo dejavnostjo prispevali k uspešni raziskavi kaznivega dejanja oz. te vsaj ne bi

238 M. Klavora, 1997, str. 198. 239 V. Jakulin, 1997, str. 60, 61. 240 R. Viltužnik, Pravna podlaga detektivskih storitev, v ur.: A. Anžič, Zasebno varovanje in

detektivska dejavnost – novi izzivi, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1998, Visoka

policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1998, str. 338.

64

ovirali«.241 Torej naj bi razvoj detektivske dejavnosti šel v smeri, da bodo lahko

detektivi preiskovali tudi tovrstna kazniva dejanja.

6.4 Razmerje med detektivi ter odvetniki, državnimi organi in

institucijami ter njihovo medsebojno sodelovanje

Detektivska dejavnost spada skupaj z zasebnim varovanjem v zasebno-varnostno

dejavnost. Do državnega varovanja je v posebnem odnosu, lahko bi celo rekli, da

»predstavlja vzporedno dopolnitev javne varnosti, s katero pa nima

organizacijsko-tehničnih in pravnih povezav«.242

V skladu s spremenjeno zakonsko ureditvijo (2. odstavek 32. člena ZDD-1) lahko

detektivi opravljajo naloge tudi za državne organe (tudi za policijo), vendar je

treba poudariti, da ne smejo prevzemati njihovih zakonsko določenih izvornih nalog

in pooblastil, ampak lahko opravljajo samo naloge, ki so določene v 26. členu

ZDD-1.243 Ob tem velja omeniti, da je na drugi strani trenutna zakonska ureditev pri

nas takšna, da je le v Zakonu o javnih uslužbencih244 (v nadaljevanju ZJU)

uzakonjena zgolj možnost, da lahko državni organi najamejo detektiva v zvezi z

različnimi disciplinskimi kršitvami in kršilci (v zvezi s kršitvami in kršilci pravice do

zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabami uveljavljanja pravice do

povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, delom pod vplivom alkohola ter drugimi

disciplinskimi kršitvami in kršilci) ter vročanjem pisemskih in drugih pošiljk

naslovnikom,245 medtem ko pa v tem ali kateremkoli drugem zakonu, ki se nanaša

na delovanje državnih organov, ni nobene pravne podlage za najem detektiva s strani

državnih organov v zvezi s katerimikoli drugimi nalogami, ki jih lahko v skladu s 26.

členom ZDD-1 opravlja detektiv.

241 J. Perko, Detektivska dejavnost v Republiki Sloveniji – realnost ali perspektiva, v ur.: A. Anžič,

Nove možnosti zasebnega varstva v Sloveniji, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1999, Visoka policijsko-varnostna šola, Društvo za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje, Ljubljana,

1999, str. 269. 242 M. Klavora, 1997, str. 199. 243 A. Sotlar, J. Trivunović, 2012, str. 326. 244 Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Uradni list RS, št. 63/2007 – UPB3, 65/2008,

69/2008 – ZTFI-A, 69/2008 – ZZavar-E, 40/2012 – ZUJF. 245 S. Savski in drugi, 2012, str. 96.

65

S to zakonsko spremembo se je odprl sicer širok spekter delovanja detektivov na tem

področju. Po mnenju Klavore na področju javnega sektorja »država s svojimi

represivnimi in pravosodnimi organi ni sposobna v celoti obvladovati vseh področij

delovanja, zato bi vključitev detektivov kot nadzornih in preiskovalnih mehanizmov

zagotovo izboljšala rezultate, vsaj na nekaterih področjih njihovega delovanja«.

Vključevanje detektivov je možno na vseh področjih, kjer gre za ugotavljanje dejstev,

iskanje oseb in ugotavljanje njihove dejavnosti ter iskanje premoženja. Detektiv je

pri svojem delu strokoven, učinkovit in cenejši od javnih uradnikov in

uslužbencev, ki načeloma niti niso ustrezno usposobljeni za navedene naloge,

svoje delo pa načeloma opravljajo v uradnih prostorih. Hkrati velja omeniti, da

imajo državni organi na voljo omejeno višino sredstev iz državnega proračuna,

medtem ko zasebni sektor od tega ni odvisen.246

Nadalje, kot navaja Klavora, je praksa pokazala, da ljudje informacije velikokrat

prostovoljno posredujejo raje detektivom kot pa državnim predstavnikom

(policistom, inšpektorjem in drugim uradnim osebam). Hkrati pa se detektivom, za

razliko od policistov in drugih uradnih oseb, ni treba držati različnih formalnih

procesnih določil, ki so včasih nadvse toga ali pa je problem v togosti njihovih

izvajalcev. Detektivi so ob tem vezani zgolj na pogodbeno naročilo, ki so ga prevzeli,

hkrati pa jih pri delu ne omejujejo nobene teritorialne ali časovne omejitve.

Kot glavno prednost detektivov v primerjavi z uradnimi osebami pa bi lahko navedli

prisotnost višje stopnje motivacije, saj uspešno preiskovanje predstavlja zanje vir

dohodka, ki je v neposredni vzročni zvezi z učinkom preiskovanja.247

Kotnikova v svojem članku še poudarja, da ko je govora o sodelovanju z državnimi

subjekti, »ne smemo vztrajati na stališču, da zasebni detektiv ničesar ne sme

pridobiti od države. Pomoč mora biti obojestranska«.248

246 M. Klavora, Smeri razvoja detektivske dejavnosti, v ur.: T. Pavšič Mrevlje, 13. slovenski dnevi varstvoslovja, Zbornik prispevkov (elektronska knjiga), Portorož, 7.‒8. junij 2012, Fakulteta za


detektivska_sekcija/Klavora.pdf (20. 6. 2015). 247 M. Klavora, Smeri razvoja detektivske dejavnosti, v ur.: T. Pavšič Mrevlje, 13. slovenski dnevi

varstvoslovja, Zbornik prispevkov (elektronska knjiga), Portorož, 7.‒8. junij 2012, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, 2012, dostopno na URL: http://www.fvv.um.si/DV2012/zbornik/

detektivska_sekcija/Klavora.pdf (20. 6. 2015). 248 S. Kotnik, Prepovedi v detektivski dejavnosti, v ur.: A. Anžič, Nove možnosti zasebnega varstva

v Sloveniji, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1999, Visoka policijsko-varnostna šola, Društvo za

zasebno varstvo in državljansko samovarovanje, Ljubljana, 1999, str. 165.


66

Detektivi bi lahko tako opravljali različne storitve za državo in po mnenju Klavore celo

nekatere storitve namesto države.249

V sled navedenega bi bilo potrebno razmisliti o (večji) vključitvi detektivov v

opravljanje različnih nalog za različne državne organe in institucije ter vzpostaviti

učinkovit mehanizem obojestranskega sodelovanja med detektivi ter državnimi

organi in institucijami.

V nadaljevanju naloge bo govora tako o dosedanji praksi kot tudi o nadaljnjih

možnostih za sodelovanje detektiva z odvetniki, policijo ter CSD, pri čemer bo še

posebej poudarek na sodelovanju s CSD, za katere bi lahko, kot že rečeno, rekli, da

so državne institucije, ki so najbolj vpete v reševanje družinsko-pravne problematike.

6.4.1 Sodelovanje med detektivi in odvetniki

O razmerju med detektivi in odvetniki je bilo v diplomski nalogi že govora, zato bo v

nadaljevanju predstavljeno še področje medsebojnega sodelovanja med detektivi in

odvetniki.

Odvetniki z željo, da bi kar se da kvalitetno zastopali svoje stranke, poskušajo v

okviru primera pridobiti čim več kakovostnih informacij in dokaznega gradiva, česar

pa sami pogosto bodisi ne morejo pridobiti, ker za to nimajo ustreznih izkušenj, bodisi

jim za to primanjkuje časa in se zaradi tega obrnejo po pomoč k detektivom. Pri tem

je mišljeno predvsem pridobivanje podatkov na terenu.250

Kot že rečeno, lahko detektiv v skladu s 5. alinejo 2. odstavka 26. člena ZDD-1 za

potrebe različnih pravnih postopkov pridobiva informacije o dokaznem gradivu in

dejstvih. Omenjena določba omogoča detektivom široke možnosti za delovanje,

predvsem v sodelovanju z odvetniki, ki svoje stranke zastopajo v postopkih pred

249 M. Klavora, Smeri razvoja detektivske dejavnosti, v ur.: T. Pavšič Mrevlje, 13. slovenski dnevi varstvoslovja, Zbornik prispevkov (elektronska knjiga), Portorož, 7.‒8. junij 2012, Fakulteta za

varnostne vede, Ljubljana, 2012, dostopno na URL: http://www.fvv.um.si/DV2012/zbornik/ detektivska_sekcija/Klavora.pdf (20. 6. 2015). 250 F. Cmok, Podpora detektivov upnikom/odvetnikom, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije, let. VIII, št. 1, dec. 2011, str. 30, dostopno

na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/2011/30

(19. 5. 2015).


67

sodišči in drugimi organi in organizacijami.251 Sodelovanje med detektivi in odvetniki

lahko poteka skoraj na vseh področjih delovanja odvetnikov.252

V civilnih sodnih postopkih velja pravilo, da je za vsako dejstvo, ki ga stranka

zatrjuje, treba predložiti tudi ustrezen dokaz, pri čemer so izjema dejstva, pri katerih

dokaza po naravi stvari ni mogoče predložiti. Kot to določa 1. odstavek 180. člena

ZPP, je potrebno v tožbi navesti »vsa dejstva, na katera tožnik opira zahtevek« in

predložiti »dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo«. Običajno odvetniki z dejstvi,

na katerih temelji zahtevek, nimajo težav, saj jim jih navadno posredujejo stranke

same. Drugače je z dokazi, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, saj jih je včasih kar

precej težko pridobiti. Pri pridobivanju dokazov so lahko detektivi odvetnikom v veliko

pomoč, saj na podlagi lastnih izkušenj, sposobnosti in znanj, znajo in vedo, kako

dokaze pridobiti. Na področju izvršilnih postopkov pa ne gre zgolj za pridobivanje

dokazov, ampak tudi za iskanje takšnih in drugačnih podatkov (npr. pridobivanje

podatkov o dolžnikovem premoženju).253

Detektivi lahko z odvetniki sodelujejo tudi na področju kazenskih zadev, na

področju katerih so odvetniki še posebej vključeni, kadar gre za kazniva dejanja, ki

se preganjajo po uradni dolžnosti in na predlog oškodovanca.254 Vloga detektiva na

področju kazenskih zadev je bila predhodno natančneje obravnavana v poglavju

Vloga detektiva pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.

Detektivka Škrabarjeva je dejala, da detektivi in odvetniki obojestransko dobro

sodelujejo, a bi lahko bilo tovrstnega sodelovanja še več, saj se po njenih izkušnjah

veliko odvetnikov še ne zaveda, kako jim lahko detektivi pomagajo. Do sodelovanja

lahko pride na različne načine. Stranka bodisi najame odvetnika, ki ji svetuje še

251 S. Petek, Detektivi kot pomoč odvetnikom, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike

Slovenije, let. VIII, št. 1, dec. 2011, str. 33, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/2011/32 (17. 5. 2015). 252 F. Cmok, Podpora detektivov upnikom/odvetnikom, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije, let. VIII, št. 1, dec. 2011, str. 30, dostopno

na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/2011/30

(19. 5. 2015). 253 F. Cmok, Podpora detektivov upnikom/odvetnikom, v: Detektiv – glasilo detektivske

zbornice Republike Slovenije, let. VIII, št. 1, dec. 2011, str. 30, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/2011/30

(19. 5. 2015). 254 S. Petek, Detektivi kot pomoč odvetnikom, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike

Slovenije, let. VIII, št. 1, dec. 2011, str. 33, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-

rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/2011/32 (17. 5. 2015).






68

najem detektiva, za kar se stranka tudi odloči, bodisi odvetnik stranki predlaga, da

bo angažiral tudi detektiva, s čimer se stranka strinja in odvetnik se nato pogovori z

detektivom o njunem medsebojnem sodelovanju, bodisi pa obratno detektivi

strankam po opravljanem delu v nadaljevanju svetujejo tudi najem odvetnika in z

njimi v prihodnje tudi sodelujejo.255 Nekateri detektivi imajo z odvetniki celo sklenjen

sporazum o poslovnem sodelovanju.256

6.4.2 Detektivi vs. policija in njihovo medsebojno sodelovanje

Policija je državni organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Temeljni zakon za

delovanje policije je Zakon o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju

ZNPPol), ki določa naloge (npr. preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih

dejanj in prekrškov) in pooblastila257 (npr. uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov)

policije.258

V 32. členu ZDD-1 so opredeljene dejavnosti, ki niso združljive z detektivsko

dejavnostjo, s čimer se zagotavlja meja med javnim in zasebnim. Kot že rečeno,

detektivi v skladu z ZDD-1 ne smejo opravljati upravičenj, za katere so z zakonom

pooblaščeni policija in pravosodni organi. Ne smejo preiskovati kaznivih dejanj, ki se

preganjajo po uradni dolžnosti in na predlog ter tudi ne uporabljati prikritih

preiskovalnih ukrepov, ki jih lahko v skladu z zakonom uporabljajo policija, SOVA in

OVSMO. Detektivska dejavnost namreč sodi v zasebno varstvo, policija pa je del

javnega in državnega varstva.259

Kljub razmejitvam med pristojnostmi detektivov in policije pa obstaja, kot navaja

Klavora, med policijskim delom in delom detektiva »velika podobnost tako po oblikah

dela kot po namenu«, kar potrjuje tudi zakonska ureditev, ki detektivu dovoljuje

255 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015. 256 Detektivska agencija RaF, Pravna pomoč in storitve odvetnika, dostopno na

URL: http://www.detektiv-raf.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=45

(30. 7. 2015). 257 Policijska pooblastila so določena upravičenja, ki jih imajo policisti, da lahko učinkovito

opravljajo svoje naloge. Poleg ZNPPol, v katerem so določena splošna pooblastila, so pooblastila policistov določena tudi v ZKP in ZP-1 (M. Žaberl, 2006, str. 22, 26). 258 Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Uradni list RS, št. 15/2013, 23/2015 – popr. 259 T. Čas, T. Kramberger, Poznavanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, str. 4,

dostopno na URL: http://www.fvv.um.si/dv2011/zbornik/nedrzavno_varovanje/kramberger-cas.

pdf (30. 5. 2015).

http://www.detektiv-raf.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=45

http://www.fvv.um.si/dv2011/zbornik/nedrzavno_varovanje/kramberger-cas.%20%20pdf

http://www.fvv.um.si/dv2011/zbornik/nedrzavno_varovanje/kramberger-cas.%20%20pdf

69

opravljati dejavnosti, ki so bile do nedavnega pridržane izključno policijskemu

delovanju. Praktično več alinej 2. odstavka 26. člena ZDD-1 (pridobivanje informacij

o osebah, ki so pogrešane ali skrite, pridobivanje informacij o dokaznem gradivu in

dejstvih za potrebe različnih pravnih postopkov itd.) našteva primere, ko je »delo

zasebnih detektivov ne le nadomestilo policijskega dela, temveč lahko poteka celo

vzporedno, glede na izkušnje pa ga lahko celo nadomesti«. Zaradi tega bi bila logična

posledica, da bi imeli detektivi na voljo tudi »približno enak ali vsaj podoben

instrumentarij, kot ga za enako dejavnost uporablja država«. Zaradi omenjenih

prepovedi iz 32. člena seveda temu ni tako.260

Kot ugotavlja Kotnikova, državna policija sama več ne more izvajati vseh

različnih uslug, povezanih z različnimi načini varovanja, ki jih potrebujejo

posamezniki.261 Hkrati pa predstavlja v kazenskem postopku ugotavljanje pravno

relevantnih dejstev, ki igrajo v postopku veliko vlogo, izredno težko nalogo, ker je

le-to odvisno od teže dokazov, ki se zberejo v okviru predkazenskega in kazenskega

postopka. Zato bi bilo še toliko bolj pomembno, kot ugotavlja Kotnikova, da bi tudi v

slovenski pravni ureditvi na tem področju sledili ameriškim zgledom, kjer z različnimi

projekti ugotavljajo dobro sodelovanje policije in detektivov pri odkrivanju in

preprečevanju kaznivih dejanj.262

Kot ugotavljata Čas in Krambergerjeva, imajo detektivi pri nas izredno malo možnosti

za sodelovanje s policijo, zaradi česar se morajo pri svojem delu znajti na različne

načine (od policije lahko npr. neuradno pridobijo kakšne informacije, ki jih

potrebujejo pri svojem delu).263 Kot je dejala detektivka Škrabarjeva, je sodelovanje

s policijo nepisano pravilo, saj jim medsebojnega sodelovanja pri reševanju primerov

ne nalaga (še) noben predpis. Po njenih izkušnjah je njihovo medsebojno

sodelovanje dokaj uspešno in to zaradi lastne pripravljenosti. Kot je še dejala, se

primeri večkrat uspešno in hitreje končajo tudi zaradi dobrega medsebojnega

sodelovanja.264

260 M. Klavora, 1997, str. 197. 261 S. Kotnik, 1999, str. 165. 262 S. Kotnik, 1998, str. 184. 263 T. Čas, T. Kramberger, Poznavanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, str. 4, dostopno na URL: http://www.fvv.um.si/dv2011/zbornik/nedrzavno_varovanje/kramberger-cas.

pdf (30. 5. 2015). 264 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015.

http://www.fvv.um.si/dv2011/zbornik/nedrzavno_varovanje/kramberger-cas

70

Zaključimo lahko, da bi veljalo v prihodnje razmisliti o večji oz. formalni vključitvi

detektivov na področje, ki zadeva delovanje policije ter vzpostaviti učinkovit sistem

medsebojnega sodelovanja, saj so lahko detektivi policiji v več kot dobrodošlo pomoč

na različnih segmentih njihovega delovanja.

6.4.3 Sodelovanje med detektivi in CSD

CSD so javni zavodi, ki »skrbijo za socialno varnost s socialnovarstvenimi storitvami

ter izvajajo javna pooblastila, ko odločajo kot državni organi o pravicah in

obveznostih strank«. Zakon o socialnem varstvu265 je temeljni zakon na področju

urejanja delovanja CSD, sicer pa so njihove naloge določene z več drugimi zakoni

oz. podzakonskimi akti.266

Po ZZZDR sodelujejo CSD pri izvrševanju nalog, določenih v zakonu, s »fizičnimi in

pravnimi osebami, kot so zavodi in koncesionarji s področja socialnega varstva,

šolstva, zdravstva, lokalnimi skupnostmi, gospodarskimi družbami, društvi,

ustanovami, pravosodnimi in drugimi državnimi organi, policijo, drugimi strokovnimi

službami in humanitarnimi ali drugimi nevladnimi organizacijami« (11. člen).

O sodelovanju med CSD in detektivi ni bilo nobene razpoložljive literature in drugih

virov, zato sem se odločila, da to področje raziščem v okviru raziskave, saj so CSD

institucije, za katere bi lahko rekli, da so najbolj vpete v reševanje družinsko-pravne

problematike. V tem poglavju sem zgolj na kratko predstavila to institucijo in njeno

delovanje.

6.5 Povrnitev stroškov za detektivske storitve

Zastavlja se vprašanje, ali lahko stranka v kazenskem ali pravdnem postopku zahteva

povrnitev stroškov, ki so ji nastali v zvezi z najemom detektiva.

Ob tem je treba poudariti, da sodišče na podlagi ustreznih določb ZKP in ZPP odloča,

katere stroške lahko stranka uveljavlja v posameznem postopku. V skladu s 1.

265 Zakon o socialnem varstvu (ZSV), Uradni list RS, št. 3/2007 – UPB2, 23/2007 – popr.,

41/2007 – popr., 61/2010 – ZSVarPre, 62/2010 – ZUPJS, 57/2012. 266 S. Čatić, 2013, str. 100, 101.

71

odstavkom 155. člena ZPP sodišče pri povrnitvi stroškov stranki upošteva le tiste

stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Kateri so ti potrebni stroški, odloči sodišče

po skrbni presoji vseh okoliščin konkretnega primera. Pri pravdnih stroških gre v

bistvu za izdatke, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (1. odstavek 151.

člena ZPP). Ti stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki

imajo v skladu z zakonom pravico do nagrade (2. odstavek 151. člena ZPP). ZDD-1

sicer izrecno ne določa pravice detektiva do denarne nagrade, vseeno pa lahko

ugotovimo, da ta nagrada izhaja iz narave njegovega dela, saj detektiv opravlja svoje

delo na podlagi pooblastila stranke. Detektiv dela namreč za stranko in za njen račun,

iz česar izhaja, da bi lahko stranka v okviru postopka uveljavljala tudi

stroške, ki so ji nastali v zvezi z najemom detektiva.267

Sodna praksa se je o tem že izrekla (v primeru pridobivanja podatkov o dolžnikih in

njihovem premoženju268), in sicer sodišče takšne stroške priznava kot potrebne, če

podatkov ni bilo mogoče pridobiti na drug način.269

Kot je že poudarila detektivka Škrabarjeva, so stranke v primeru družinsko-pravne

problematike velikokrat osebe s slabim socialnim statusom, zaradi česar bi se po

njenem mnenju podobno kot pri brezplačni pravni pomoči dalo upravičiti tudi strošek

za najem detektiva. Hkrati meni, da bi bili številni detektivi v takih primerih gotovo

pripravljeni ustrezno temu znižati ceno svojih storitev.270

267 T. Čas, Š. Gostič, Detektiv – pooblaščenec stranke za zbiranje in posredovanje podatkov, v:

Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije, let. II, št. 1, jan./feb. 2000, str. 45, 46, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv

/2000/41 (12. 6. 2015). 268 Višje sodišče v Ljubljani, VSL Sklep I Ip 1718/2010 z dne 2. 6. 2010. 269 J. Jaklič, 1999, str. 138. 270 B. Škrabar, osebni intervju, 16. 7. 2015.

http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv

72

7 RAZISKAVA

7.1 Raziskava – 1. del: Možnosti za sodelovanje med

detektivom in CSD pri reševanju družinsko-pravne

problematike

7.1.1 Raziskovalni instrument in potek raziskave

V prvem delu raziskave sem želela raziskati možnosti za sodelovanje med detektivom

in CSD pri reševanju družinsko-pravne problematike. Ta del raziskave sem izvedla s

pomočjo dveh pretežno nestandardiziranih intervjujev, saj sem vprašanja v

okviru intervjujev večinoma oblikovala sproti, in sicer glede na prejšnje odgovore in

odzive intervjuvancev na nekaj vnaprej pripravljenih vprašanj ter s pomočjo zaprosil

za mnenje oz. neke vrste pisnih intervjujev.

Prvi intervju sem opravila s psihologom Maticem Muncem, ki področje delovanja CSD

kot nekdanji socialni delavec na enem izmed CSD dobro pozna. Hkrati pa ima na

področju reševanja družinsko-pravne problematike kot trenutni zasebni svetovalec v

okviru svoje psihosocialne svetovalnice tudi veliko izkušenj. Intervju je bil opravljen

v Ljubljani, 2. 7. 2015 v enem izmed tamkajšnjih gostinskih lokalov.

Drugi intervju sem opravila z detektivko Bernardo Škrabar, pri čemer je bil intervju,

kot že rečeno, pretežno namenjen pridobivanju podatkov za potrebe teoretičnega

dela naloge, sva se pa med intervjujem nekoliko dotaknili tudi področja, ki sem ga

želela raziskati v okviru tega dela raziskave, zato bo v nadaljevanju predstavljen tudi

ta del intervjuja. Intervju je bil opravljen v Celju, 16. 7. 2015 v gostinskem lokalu

enega izmed nakupovalnih centrov.

Nadalje sem v okviru raziskave za mnenje zaprosila še Ministrstvo za delo, družino,

socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZEM), pod okriljem

katerega delujejo CSD ter Skupnost centrov za socialno delo (v nadaljevanju SCSD),

v katero se CSD povezujejo. Izvedla sem neke vrste pisni intervju, in sicer tako, da

sem kontaktnima osebama na MDDSZEM in SCSD preko elektronske pošte poslala

(vnaprej pripravljena) vprašanja. Mnenje MDDSZEM sem preko elektronske pošte

prejela 27. 7. 2015, mnenje SCSD pa 2. 7. 2015.

73

7.1.2 Rezultati raziskave

V nadaljevanju naloge bodo predstavljeni povzetki opravljenih intervjujev ter

pridobljenih mnenj.

7.1.2.1 Intervju z detektivko Bernardo Škrabar

Kot je dejala sogovornica, lahko CSD najame detektiva zato, da preveri njihovega

uslužbenca, medtem ko za najem detektiva pri reševanju družinsko-pravne

problematike CSD v skladu s trenutno ureditvijo nima pooblastil.

Še posebej je izpostavila možnost sodelovanja detektiva s CSD na področju nasilja v

družini, saj je le-to izredno težko dokazljivo, še posebej, če se dogaja znotraj štirih

sten. Detektivi bi lahko bili glede na to »podaljšana roka« CSD na tem področju, saj

bi jim pri razrešitvi primera lahko pomagali še z dodatnimi poizvedbami.

Po njenem mnenju bi bilo dobro vzpostaviti učinkovit sistem medsebojnega

sodelovanja med detektivi in CSD, saj to, da gre socialni delavec v okviru določenega

primera enkrat na teren, po njenem mnenju ni dovolj za uspešno rešitev določenega

primera. Detektivi imajo v primerjavi s socialnimi delavci za obširne terenske

poizvedbe namreč več časa.

7.1.2.2 Intervju s psihologom Maticem Muncem

Strokovni delavci CSD (v nadaljevanju socialni delavci) kot državne institucije po

mnenju sogovornika nimajo niti dovolj časa niti zadostnega znanja, da bi prišli do

relevantnih dejstev v okviru določenega primera, ki ga obravnavajo.

Problem je, da v postopkih pred CSD stranke navajajo nasprotna dejstva, pri čemer

pa CSD nima učinkovitega orodja za to, da bi jih preveril, zato se resničnost izjav

(danih tudi na zapisnik) ne presoja in se jih jemlje kot relevantne. Za razliko od

CSD pa ima detektiv v rokah učinkovito orodje za to.

Kot je nadalje poudaril sogovornik, je sicer »terensko delo doktrina socialnega dela«,

vendar se ga socialni delavci velikokrat izogibajo, ker je tovrstno delo zahtevnejše

74

od dela v pisarni. Predvsem je za terensko delo potrebnega več časa. V določenih

primerih je socialni delavec dolžan opraviti terenski obisk, v določenih primerih pa

ima zgolj to možnost. Torej so terenski obiski v določenih primerih popolnoma

prostovoljni in odločitev socialnega delavca temelji izključno na izjavah vpletenih

oseb. Hkrati pa je človeška narava takšna, da ljudje pred uradnimi osebami podatke

radi prikrivajo, zato so tudi napovedani terenski obiski s strani socialnih delavcev

nesmiselni oz. ne omogočajo pridobitve realne slike o stanju določenega primera, saj

se bodo ljudje lahko tako rekoč pripravili nanje in tako prikrili dejansko stanje. Prav

tako pa socialni delavci, ki opravijo terenski obisk, ne smejo vdirati v bivališča ljudi,

temveč so prepuščeni njihovi »dobri volji« ali jim bodo dovolili vstop v njihovo

bivališče ali ne, saj nimajo policijskih pooblastil. Pooblastila socialnih delavcev, ki

opravijo terenski obisk (intervju, poizvedba), niti približno ne dosegajo pooblastil

detektiva, ki ima veliko širša pooblastila za terensko delo. Seveda tudi detektiv ne

sme kar tako vstopati v zasebni prostor oseb, vendar so njegova pooblastila za

pridobivanje podatkov na terenu dosti večja od pooblastil socialnega delavca oz. ima

v primerjavi s socialnim delavcem dosti širše možnosti za pridobivanje različnih

informacij na terenu.

Po drugi strani pa se zastavlja vprašanje financiranja detektivove pomoči oz.

opravljanja storitev za CSD. CSD so namreč proračunski uporabniki, zaradi česar se

sogovorniku v trenutnem sistemu (razen najema izvedencev, ki prav tako kot

detektivi izhajajo iz zasebnega sektorja) zdi nepredstavljivo, da bi CSD najel

detektiva.

Sogovornik vidi (predvsem) 2 rešitvi:

‒ vzpostavitev mehanizma, ki bi CSD omogočal najem detektiva v

določenih primerih, pri čemer pa bi bilo, kot poudarja sogovornik, potrebno

določiti jasna pravila, v katerih primerih bi lahko CSD najel detektiva ter

opredeliti, kako bi potekalo njuno medsebojno sodelovanje. CSD je, kot že

rečeno, proračunski uporabnik in ne bi bilo dobro, da bi pri uporabi tega

mehanizma s strani CSD prišlo do nekega avtomatizma in prelaganja

odgovornosti na druge;

‒ formiranje posebne javne službe, ki se aktivira v določenih primerih (hudi

spori itd.) – t. i. socialne policije (ideja izhaja iz Anglije), v okviru katere bi

bili združeni strokovni delavci z različnih področij (psiholog, socialni delavec,

75

zdravstveni delavec in delavec, ki ima varnostno-policijska in detektivska

znanja, katerega bi bilo potrebno vključiti zaradi opravljanja t. i. »pravih«

preiskav). Ločitev dveh služb, in sicer čistega socialnega skrbstva in

represivnega aparata, ki dejansko preiskuje in preganja kršitelje, se je v tujini

izkazala za učinkovito rešitev. CSD izvaja represijo v okviru ukrepa odvzema

otroka271 kot edinega represivnega ukrepa CSD, vendar pa se represija izvaja

tako zgolj v okviru enega organa (tj. CSD), kar pa po sogovornikovem mnenju

ni dobro, saj je ukrep odvzema otroka velik poseg v človekove pravice. Takšno

stališče je zavzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Zaradi tega je

potrebno odredbo tega ukrepa dokazati z ustrezno preiskavo, pri čemer pa je

pristop CSD pomanjkljiv, saj socialni delavec za t. i. »pravo« preiskavo ni

dovolj usposobljen in niti nima takšnih pooblastil, kot jih imajo denimo policija

ali detektivi. Hkrati je sogovornik poudaril, da bi moralo tovrsten ukrep

verificirati sodišče, s čimer bi bilo staršem, ki jih doleti tovrsten ukrep,

zagotovljeno pravo pravno varstvo, saj je po sogovornikovem mnenju pravo

pravno varstvo ljudem zagotovljeno samo znotraj sodnega postopka in ne v

okviru upravnega postopka, v okviru katerega se ta ukrep tudi odreja.

Ob razvezi zakonske zveze mora CSD pri odločanju o »skrbništvu« za otroke

podati svoje mnenje. V primeru sporazumne razveze zakonske zveze ni težav, saj se

starša sama dogovorita glede »skrbništva« za otroka. Težava nastane v primeru

razveze zakonske zveze na tožbo, pri kateri sodišče ugotavlja primernost staršev za

dodelitev »skrbništva« za otroka. Predenj sodišče odloča o tem si mora pridobiti tudi

mnenje CSD. CSD o tem poda poročilo. Če CSD na podlagi razgovora s staršema

ugotovi, da se starša o »skrbništvu« za otroka pač ne moreta sporazumeti, sodišče

imenuje izvedenca, ki opravi klinično-psihološki pregled. Torej gre (v danem primeru)

ponovno zgolj za gole izjave strank, ni pa nobenih podatkov s terena. Za odločanje

o tem, kdo bi bil najprimernejši »skrbnik« za otroka, so namreč potrebni tudi podatki

s terena (o načinu življenja starša, preživljanja prostega časa), saj npr. če je oče

alkoholik, tega izvedenec ne bo mogel odkriti, saj bo razpolagal zgolj z očetovo

271 1. odstavek 120. člena ZZZDR določa, da »sme CSD odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist«. Pri odvzemu otroka ne gre za odvzem

roditeljske pravice staršem, temveč le za omejitev v njenem izvrševanju. Odvzem roditeljske

pravice je kot najtežji poseg v pravice staršev pridržan sodišču (B. Novak, 2014, str. 240, 242).

76

izjavo, v kateri pa oče seveda ne bo priznal, da je alkoholik. CSD lahko sicer opravi

terenski obisk, vendar pa pri pridobivanju podatkov s terena, kot že rečeno, ni niti

približno tako učinkovit kot sam detektiv. V sled navedenega lahko na tem mestu

zopet vskoči detektiv, ki lahko pomaga pridobiti določene (dodatne) podatke s

terena. Zato v teh in podobnih primerih sogovornik zagovarja idejo o socialni policiji.

Problematičnim otrokom (uživanje alkohola, drog itd.) na CSD pomagajo z

različnimi preventivnimi programi za mladostnike. V skrajnih primerih lahko sprožijo

tudi postopek odvzema otroka. V primeru, da mladoletnik stori kaznivo dejanje (ali

prekršek) in je zoper njega uveden poseben kazenski (ali prekrškovni) postopek, je

o uvedbi le-tega potrebno obvestiti tudi CSD. Vloga CSD je v tem primeru ta, da

sodišču poda mnenje, kako naj le-to postopa zoper mladoletnega storilca oz. kakšno

kazensko sankcijo mu naj izreče. Ena izmed možnih sankcij je tudi vzgojni ukrep

nadzorstva organa socialnega varstva, v skladu s katerim se mora mladoletnik, ki mu

je bil izrečen ta ukrep, redno javljati svojemu socialnemu delavcu, ki v nadaljevanju

spremlja takšnega mladoletnika. Tudi v tem primeru bi lahko bil detektiv socialnemu

delavcu v več kot dobrodošlo pomoč, saj bi mu pomagal zbrati še dodatne informacije

iz življenja takega mladoletnika, katerih socialni delavec, iz že omenjenih razlogov,

sam ne bi mogel pridobiti. Popolnoma drugače je, če na CSD mama prinese npr.

fotografijo, ki prikazuje, kako se njen otrok drogira, kot pa, če takšen posnetek naredi

detektiv. Detektiv je za tovrstno delo namreč usposobljen, hkrati pa ima tudi

pooblastila, da lahko (v določenih primerih) upravičeno poseže v zasebnost

posameznika, kar pa ne velja za mamo, za katero je lahko tovrstno početje celo

nevarno (npr. lahko pride tudi do groženj s strani mladoletnikov, ki jih mama enega

izmed mladoletnikov opazuje pri njihovem početju).

Pogrešana oseba je tista, ki je dejansko izginila in nihče ne ve, kje se nahaja. V

primeru bega otrok od doma pride velikokrat do tega, da je otrok pogrešan samo

z vidika staršev, z vidika policije pa ne, saj policistom sicer uspe priti v stik z njim, a

se otrok ne želi vrniti domov. Pri tem prihaja velikokrat do problema kolizije med

voljo in interesi. Če gre za 15-letnika, je ta namreč delno opravilno sposoben in se

ima pravico oddaljiti od doma, če je zanj doma nevzdržno. CSD se sicer v takih

primerih vključi, a takšnega mladoletnika ne more nihče prisiliti do tega, da ostane

doma. V primeru bega od doma, če oseba z vidika policije ni pogrešana, ne more

77

ukrepati praktično nihče. V takih primerih je lahko detektiv nadvse uspešen, saj lahko

kaj hitro odkrije, kje se »begavček« od doma nahaja.

Nasilništvo se lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje, kar je odvisno od

teže dejanja. Leta 2008 je nov kazenski zakonik (KZ-1-UPB2) opredelil nasilje v

družini kot kaznivo dejanje, hkrati pa je bil sprejet poseben zakon na tem področju,

in sicer že omenjeni ZPND, ki govori o nasilju v družini na splošno kot o dejanju

človeka zoper človeka (obravnava vsako nasilje v družini, ne zgolj nasilja v družini v

smislu kaznivega dejanja). Zaradi tega in zaradi neusklajenosti podzakonskih aktov

z zakonskimi prihaja v praksi do velike zmede. Če pri nasilju v družini ne gre za

kaznivo dejanje, se policija umakne (oz. se s primerom v primeru prekrška ne ukvarja

tako poglobljeno), CSD pa bi se moral v takih primerih še posebej aktivirati in zaščititi

žrtev tovrstnega nasilja, saj je dolžnost CSD, da zaščiti vsako žrtev nasilja. V primeru

kaznivega dejanja CSD sodeluje s policijo, v ostalih primerih pa bi se, po

sogovornikovem mnenju, lahko vključil detektiv, ki bi preiskoval nasilna dejanja, ki

so vsaj nespodobna (ali vsaj prekrški), saj se s preiskavo tovrstnih dejanj ne bo (ali

ne vsaj tako poglobljeno) ukvarjal noben organ. V primeru prekrškov bo policija

kršitelju namreč predpisala zgolj globo, medtem ko se z neko poglobljeno preiskavo

glede takšnega dejanja ne bo ukvarjala.

Področju neplačevanja preživnine, kot je dejal sogovornik, se CSD izogibajo in

osebe, ki se srečajo s tovrstno problematiko, napotijo na policijo, saj gre za kaznivo

dejanje. Po njegovem mnenju bi bilo dobro, da bi CSD na tem področju opravljali

preventivno dejavnost, in sicer tako, da bi s preživninskimi zavezanci, ki preživnine

ne plačujejo, opravljali razgovore, na katerih bi jih seznanili s tem, da gre za kaznivo

dejanje in jih opozorili, da bodo zoper njih tudi podali ovadbo pristojnemu organu v

primeru, da tudi v prihodnje ne bodo plačevali preživnine (t. i. »mehko-trd pristop«),

česar pa se CSD na žalost več ne poslužujejo. Kot je dejal sogovornik, je to tipično

področje, pri katerem bi se lahko uporabljala mediacija kot način reševanja tovrstne

problematike, vendar pa le-ta na CSD ni zaživela, kar je po mnenju sogovornika

velika škoda.

Na področju posvojitev CSD podatke o bodočem posvojitelju preverja bolj ali manj

administrativno, razen določenih poizvedb, kjer so terenski obiski obvezni (predvsem

v smislu primernosti bivališča za otroka). Postopek posvojitve je zelo zapleten

postopek, saj je končna odločitev o posvojitvi odvisna od več dejavnikov (osebnostna

78

primernost posvojitelja, njegova finančna stabilnost, bivališče itd.). Kot že rečeno, so

ljudje nagnjeni k prikrivanju informacij, zato so vsekakor tudi na tem področju, kjer

je treba preveriti veliko število dejavnikov, kot je dejal sogovornik, potrebne »žive

informacije s terena«. Poleg slabosti napovedanih terenskih obiskov, o katerih je bilo

že govora, je sogovornik na tem mestu poudaril tudi slabosti nenapovedanih

terenskih obiskov (od tega, da se socialni delavci srečujejo z različnimi grožnjami, do

tega, da so ljudje, ki jih socialni delavci obiščejo, popolnoma preplašeni in posledično

prikrijejo še več stvari). Posledično lahko pride do tega, da socialni delavec kljub

terenskemu obisku ne dobi (popolnoma) realne slike s terena.

Na področju ugotavljanja očetovstva lahko oče poda izjavo o pripoznanju oz.

priznanju očetovstva (tudi) na CSD. CSD ima pooblastilo, da v primeru, ko mama v

razgovoru pove, kdo je oče, to osebo povabi na razgovor in jo skuša prepričati, da

prizna očetovstvo. Če moški ne želi priznati očetovstva, CSD njegovih trditev, s

katerimi zanika očetovstvo (npr. trdi, da nikoli ni živel pri otrokovi materi), ne

preverja in materi preostane na voljo samo sodna ugotovitev očetovstva. Na tem

mestu bi lahko po mnenju sogovornika ponovno vskočil detektiv in preveril te trditve

ter s tem pomagal pri uspešni razrešitvi primera (npr. lahko bi raziskal, ali sta moški

in ženska živela skupaj, kje je imel moški prijavljeno pošto itd.).

Po sogovornikovem mnenju bi lahko detektivi sodelovali s CSD tudi na področju

skrbništva v pravem pravnem pomenu besede in na področju rejništva v smislu

preverjanja primernosti skrbnika ali rejnika.

Iz prakse sogovorniku praktično ni znan noben primer, ko bi CSD najel detektiva.

Prišlo je sicer že do sodelovanja med detektivi in CSD, vendar pa je detektiva v

konkretnem primeru najela stranka sama.

Sogovornik je predstavil še primer dobre prakse na področju vključitve detektiva v

reševanje družinsko-pravne problematike. V danem primeru je polnoletno dekle

zaprosilo za pomoč pri odhodu od doma, ker je bilo doma žrtev nasilja v družini.

Detektiv, ki je dekletu nudil pomoč v obliki usluge, in socialna delavka sta z dekletom

odšla na njen dom. Ob vstopu v stanovanje sta očetu razložila, da sta vstopila s

povabilom dekleta. Detektiv se je nato mirno pogovoril z očetom glede nastalega

položaja, dekle pa je med tem časom spakiralo svoje stvari. Policija je bila o primeru

sicer obveščena in je bila pripravljena nuditi tudi pomoč, če bi bila le-ta potrebna.

79

Vendar pa policija ne more nuditi enake asistence, kot jo je v danem primeru nudil

detektiv, saj ne more, kot je dejal sogovornik, kar tako preventivno seliti ljudi.

7.1.2.3 Mnenje MDDSZEM

Kot so dejali na MDDSZEM, noben zakon, ki določa pooblastila CSD, ne ureja

možnosti najema detektiva s strani CSD.

Kot so pojasnili, pri odločanju v upravnih zadevah ni določeno, da bi lahko CSD pri

ugotavljanju dejanskega stanja uporabljali detektivske storitve, medtem ko pa je v

primeru dogovorov, sporazumov in iskanju kompromisov po njihovem mnenju

vključitev detektivov celo »v nasprotju s samim konceptom delovanja CSD«. Prav

tako pa koriščenje detektivskih storitev s strani CSD ne pride v poštev pri izvajanju

storitev, ki jih CSD nudijo strankam, saj izvajanje le-teh temelji izključno na

prostovoljni bazi. Le-te se izvajajo namreč izključno na podlagi dogovora med stranko

in CSD, stranka pa v okviru le-teh navaja zgolj tista dejstva in podatke, ki jih sama

želi.

7.1.2.4 Mnenje SCSD

Na SCSD menijo, da detektivi pri reševanju družinsko-pravne problematike ne morejo

uspešno pomagati socialnim delavcem in ne vidijo pozitivnih učinkov njihove

vključitve v reševanje tovrstnih primerov na CSD.

Kot so pojasnili, mora socialni delavec sam brez posrednikov iti na teren, opraviti

pogovore, obiske na domu in v socialni mreži družine ter priti do spoznanj, ki so

potrebna za rešitev obravnavanega primera. Hkrati gre za izjemno občutljivo

življenjsko področje uporabnikov, zaradi česar je za reševanje problematike na tem

področju potrebnega veliko znanja, ki ga pa detektivi po njihovem mnenju nimajo.

V praksi CSD uporabljajo zgolj asistenco ali intervencijo policije, za katero zaprosijo

v primeru, da gre za nevarno situacijo.

80

7.1.3 Interpretacija rezultatov in verifikacija hipotez

Na tem mestu bom ovrednotila dobljene rezultate, pri čemer bom povzela bistvo.

Na podlagi dobljenih rezultatov intervjujev s psihologom in detektivko lahko rečem,

da lahko detektivi s CSD sodelujejo na različnih področjih njihovega delovanja in jim

uspešno pomagajo pri reševanju družinsko-pravne problematike.

Detektivka je glede sodelovanja detektiva s CSD še zlasti poudarila področje nasilja

v družini, ki je izredno težko dokazljivo, psiholog pa ukrep odvzema otroka, ki pomeni

velik poseg v človekove pravice, zaradi česar mora biti za upravičeno odreditev tega

ukrepa izvedena tudi ustrezna preiskava. Oba tako na teh dveh področjih kot tudi na

ostalih področjih reševanja družinsko-pravne problematike vidita široke možnosti za

uspešno sodelovanje detektivov s CSD. Detektivka je poudarila predvsem širše

možnosti detektivov za terensko delo v primerjavi s socialnimi delavci, pri čemer je

poudarila predvsem časovni vidik v smislu, da imajo detektivi v primerjavi s socialnimi

delavci več časa za obširne terenske poizvedbe. Psiholog je poleg časovnega vidika

poudaril tudi vidik ustreznega znanja in usposobljenosti za tovrstno delo, saj je

detektiv po njegovem mnenju za tovrstno delo namreč opremljen z večjim znanjem

in usposobljenostjo kot socialni delavec.

Nasprotno pa na SCSD in MDDSZEM niso takega mnenja. Po mnenju SCSD detektivi

namreč nimajo ustreznega znanja za obravnavanje tako občutljive problematike, kot

je družinsko-pravna problematika, hkrati pa mora socialni delavec, kot so poudarili,

sam opraviti terensko poizvedbo ter se prepričati o okoliščinah konkretnega primera,

zaradi česar tudi ne vidijo pozitivnih učinkov sodelovanja detektivov s CSD. Na

MDDSZEM so pojasnili, da v skladu s trenutno ureditvijo CSD ne morejo najeti

detektiva pri reševanju družinsko-pravne problematike. Pri odločanju v upravnih

zadevah namreč ni določeno, da bi si CSD lahko pomagali tudi z detektivskimi

storitvami, hkrati pa je po njihovem mnenju koriščenje tovrstnih storitev s strani CSD

pri doseganju dogovorov in sporazumov celo v nasprotju s samim konceptom CSD.

Prav tako pa detektivske storitve ne pridejo v poštev pri izvajanju storitev CSD, saj

njihovo izvajanje temelji izključno na prostovoljni bazi.

Čeprav je mogoče zaznati pojavljanje mnenj o potrebnosti in pozitivnih učinkih

sodelovanja detektivov s CSD, pa kot lahko vidimo država in njene institucije za

tovrstno sodelovanje še nimajo posluha. V sled različnih mnenj glede tega, ali lahko

81

detektivi s CSD sodelujejo na različnih področjih njihovega delovanja in jim uspešno

pomagajo pri reševanju družinsko-pravne problematike, lahko 1. hipotezo (H1) le

deloma potrdim.

7.2 Raziskava – 2. del: Razširjenost detektivske dejavnosti na

področju reševanja družinsko-pravne problematike v Sloveniji

7.2.1 Raziskovali instrument, vzorec in potek raziskave

S pomočjo ankete oz. anketnega vprašalnika sem med detektivi raziskala

razširjenost detektivske dejavnosti na področju reševanja družinsko-pravne

problematike v Sloveniji. Anketni vprašalnik sem po pošti (elektronski ali navadni)

poslala približno 50 detektivom, od katerih se jih je odzvalo 26, pri čemer 2 izmed

teh v raziskavi nista želela sodelovati, 1 pa v raziskavi ni sodeloval z opravičilom, da

je šele pričel z opravljanjem detektivske dejavnosti, zaradi česar ne more podati

relevantnih podatkov za potrebe raziskave. Raziskava je tako obsegala 23 detektivov,

od tega 19 moških (83 %) in 4 ženske (17 %).

Glede na čas opravljanja detektivske dejavnosti sem sodelujoče detektive razporedila

v tri kategorije, in sicer na tiste, ki dejavnost opravljajo:

‒ 0‒7 let: 12 izmed sodelujočih detektivov (52 %);

‒ 7‒14 let: 9 izmed sodelujočih detektivov (39 %);

‒ nad 15 let: 2 izmed sodelujočih detektivov (9 %).

7.2.2 Postopek statistične obdelave podatkov

Na podlagi rezultatov ankete sem s pomočjo programa Excel izdelala vrtilno tabelo,

v kateri so z namenom vpogleda v celotno sliko dobljenih rezultatov rezultati ankete

ponazorjeni glede na spol in čas opravljanja detektivske dejavnosti. Zaradi lažje

predstave dobljenih rezultatov ankete sem le-te po posameznih vprašanjih

predstavila tudi v grafikonih, ki sem jih prav tako izdelala s pomočjo programa Excel.

82

7.2.3 Rezultati raziskave

Ob prikazu rezultatov ankete moram poudariti, da le-ti veljajo le za vzorec detektivov,

vključenih v raziskavo in jih nikakor ni mogoče posploševati na celotno populacijo

detektivov v Sloveniji.272

V okviru rezultatov ne bom ugotavljala korelacije med odgovori anketirancev in

anketiranci glede na spol in čas opravljanja dejavnosti, saj je vzorec detektivov,

vključenih v raziskavo, premajhen. Kot že rečeno, je predhodno predstavljena tabela

z rezultati namenjena zgolj vpogledu v celotno sliko dobljenih rezultatov.

272 Po podatkih DeZRS v Sloveniji trenutno deluje 87 detektivov z veljavno licenco.

83

Tabela 1: Odgovori glede na spol in čas opravljanja detektivske dejavnosti

Spol Čas opravljanja dejavnosti

(v letih) Skupaj: Skupaj (%):

moški ženske 0‒7 8‒14 15 in več

1.

a) 12 3 8 5 2 15 65

b) 5 1 2 2 2 6 26

c) 18 3 12 7 2 21 91

d) 7 2 4 4 1 9 39

e) 19 4 12 9 2 23 100

f) 12 3 6 7 2 15 65

g) 8 3 6 4 1 11 48

h) 5 3 4 2 2 8 35

i) 19 4 12 9 2 23 100

2. a) 16 2 9 7 2 18 78

b) 4 1 3 2 0 5 22

2.1

a)

a. 12 3 8 5 2 15 65

b. 10 2 7 4 1 12 52

c. 7 2 5 2 2 9 39

b) 2 1 2 0 1 3 13

c) 4 1 3 1 1 5 22

d)

a. 5 2 4 2 1 7 30

b. 6 2 4 3 1 8 35

c. 2 2 1 2 1 4 17

d. 2 1 0 2 1 3 13

e. 1 0 0 1 0 1 4

e) 1 0 1 0 0 1 4

3.

a) 2 0 1 1 0 2 9

b) 16 4 10 8 2 20 87

c) 1 0 1 0 0 1 4

d) 0 0 0 0 0 0 0

3.2 a) 12 4 9 6 1 16 70

b) 7 0 3 3 1 7 30

4. a) 1 1 1 1 0 2 9

b) 18 3 11 8 2 21 91

5. a) 1 0 0 1 0 1 4

b) 18 4 12 8 2 22 96

6. a) 5 1 3 2 1 6 26

b) 14 3 9 7 1 17 74

7. a) 0 0 0 0 0 0 0

b) 19 4 12 9 2 23 100

Skupaj: 19 4 12 9 2

Skupaj (%): 83 17 52 39 9

84

V nadaljevanju sledi predstavitev rezultatov ankete po posameznih

vprašanjih:

1. Katere informacije pridobivate za stranke v okviru svoje dejavnosti?

a) o osebah, ki so pogrešane ali skrite in o povzročiteljih premoženjskih in

nepremoženjskih škod

b) o anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj

c) o dolžnikih in njihovem premoženju

d) o predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni

e) o dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic

in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi

oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah

f) o spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule

g) o uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov

h) o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih

i) o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah

uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod

vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih

Iz rezultatov ankete je razvidno, da se večina anketirancev (100 %) ukvarja s

pridobivanjem informacij o dokaznem gradivu in dejstvih za potrebe različnih

pravnih postopkov ter o različnih disciplinskih kršitvah in kršilcih (delo pod vplivom

0

20

40

60

80

100

a) b) c) d) e) f) g) h) i)

65

26

91

39

100

65

48

35

100

Grafikon 1 : Odgovori na 1. vprašanje (%)

85

alkohola ali prepovedanih drog, zloraba pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni

ali poškodbe itd.), medtem ko se najmanj anketirancev (26 %) ukvarja s

pridobivanjem informacij o anonimnih pisanjih.

2. Ali se v okviru svoje dejavnosti ukvarjate tudi s pridobivanjem

informacij, ki zadevajo družinsko-pravno področje (družina, zakonska

zveza, otroci)?

a) da

b) ne

V okviru svoje dejavnosti se večina anketirancev (78 %) ukvarja tudi s pridobivanjem

informacij, ki zadevajo družinsko-pravno področje.

2.1 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, navedite, katere storitve

nudite strankam na omenjenem področju?

a) poizvedbe o osebah:

a. preverjanje partnerske (ne)zvestobe

b. preiskave ob razvezi zakonske zveze (raziskava finančnega stanja zakonca

zaradi razdelitve skupnega premoženja, preverjanje sposobnosti zakonca za

preživljanje skupnih otrok)

c. poizvedbe o aktivnostih otrok (slaba družba, zloraba prepovedanih substanc

itd.)

0

20

40

60

80

a) b)

78

22


86

b) iskanje oseb – iskanje pogrešane ali skrite osebe (beg od doma, ugrabitev itd.)

c) opazovanje za dokazovanje nasilja v družini

d) civilno-pravne preiskave:

a. »skrbništvo« za otroka

b. neplačevanje preživnine

c. posvojitev otroka

d. starševstvo (ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva in materinstva)

e. drugo:__________________________________________________________

e) drugo:____________________________________________________________

Med storitvami, ki jih anketiranci nudijo strankam na družinsko-pravnem področju,

prednjačijo naslednje storitve: preverjanje partnerske (ne)zvestobe (65 %),

preiskave ob razvezi zakonske zveze (52 %) in poizvedbe o aktivnostih otrok (39 %).

Med storitvami, ki jih anketiranci najmanj ponujajo, pa so naslednje civilno-pravne

preiskave: posvojitev otroka (17 %), iskanje pogrešane ali skrite osebe (13 %) ter

ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva in materinstva (13 %). Eden izmed

anketirancev (4 %) je pod rubriko drugo v okviru civilno-pravnih preiskav (e.)

navedel kontrolo stikov z otroki, eden pa je pod rubriko drugo (e)) kot posebno

storitev navedel preverjanje partnerske (ne)zvestobe s poligrafskim testiranjem.

0

10

20

30

40

50

60

70

a. b. c. a. b. c. d. e.

a) b) c) d) e)

65

52

39

1322

3035

1713

4 4

Grafikon 3 : Odgovori na 2.1 vprašanje (%)

87

3. Kolikšno povpraševaje po teh storitvah (družinsko-pravno področje)

zaznavate v okviru svoje dejavnosti?

a) povpraševanja po teh storitvah sploh ni

b) povpraševanje je majhno

c) povpraševanje je srednje veliko

d) povpraševanje je veliko

Kot je odgovorila večina anketirancev (87 %), je povpraševanje po detektivskih

storitvah na družinsko-pravnem področju, zajetih v vprašanju 2.1, majhno, medtem

ko je 9 % anketirancev odgovorilo, da povpraševanja po teh storitvah sploh ni.

3.1 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z b), c) ali d), navedite, po

katerih storitvah je povpraševanje največje? Navedite 3 storitve, po katerih je

povpraševanje največje, in sicer od 1. do 3. mesta (1. mesto: največje povpraševanje izmed

izbranih storitev, 3. mesto: najmanjše povpraševanje izmed izbranih storitev)! Če ste v

vprašanju 2.1 obkrožili manj kot 3 storitve, jih ustrezno temu po mestih razporedite manj.

Anketiranci so storitve na družinsko-pravnem področju, po katerih je povpraševanje

največje, na mesta po velikosti povpraševanja (največkrat) razporedili sledeče:

‒ 1. mesto (največje povpraševanje): preverjanje partnerske (ne)zvestobe,

opazovanje za dokazovanje nasilja v družini;

0

20

40

60

80

100

a) b) c) d)

9

87

4 0


88

‒ 2. mesto (srednje veliko povpraševanje): preiskave ob razvezi zakonske

zveze, »skrbništvo« za otroka, poizvedbe o aktivnostih otrok, iskanje

pogrešane ali skrite osebe;

‒ 3. mesto (najmanjše povpraševanje): neplačevanje preživnine.

3.2 Če ste na 3. vprašanje odgovorili z b), c) ali d), navedite, za kakšne

potrebe vas stranke pri reševanju družinsko-pravne problematike

največkrat najamejo?

a) za potrebe pridobitve določenih podatkov, ki jih želi stranka pridobiti (poizvedbe

o aktivnostih otrok, preverjanje partnerske (ne)zvestobe itd.)

b) za potrebe različnih pravnih postopkov (pridobivanje dokazov, zastopanje

stranke itd.)

Večina anketirancev (70 %) je odgovorila, da jih stranke pri reševanju

družinsko-pravne problematike največkrat najamejo z namenom, da bi zanje pridobili

določene podatke (poizvedbe o aktivnostih otrok, preverjanje partnerske

(ne)zvestobe itd.), medtem ko se stranke manjkrat (v 30 %) odločajo, da najamejo

detektiva za potrebe različnih pravnih postopkov (pridobivanje dokazov, zastopanje

stranke itd.).

0

20

40

60

80

a) b)

70

30

Grafikon 5 : Odgovori na 3.2 vprašanje (%)

89

4. Ali ste se pri opravljanju svoje dejavnosti že srečali s kaznivim/-i

dejanjem/-ji, ki zadeva/-jo družinsko-pravno področje (npr. ugrabitev

otroka, nasilje v družini itd.)?

a) da

b) ne

Iz rezultatov ankete je razvidno, da se večina ankentirancev (91 %) pri svojem delu

še ni srečala s katerim od kaznivih dejanj, ki zadevajo družinsko-pravno področje.

4.1 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, navedite, kako ste ob tem

postopali ter za katero kaznivo/-a dejanje/-ja je šlo.

Eden izmed anketirancev je navedel, da se je pri svojem delu srečal s kaznivim

dejanjem neplačevanja preživnine, eden pa, da se je srečal s kaznivim dejanjem

nasilja v družini. Glede na to, da gre v obeh primerih za kaznivo dejanje, ki se

preganja po uradni dolžnosti, sta anketiranca, kot sta navedla, kaznivo dejanje

prijavila organom pregona.

0

20

40

60

80

100

a) b)

9

91


90

5. Ali ste že kdaj sodelovali s policijo pri reševanju družinsko-pravne

problematike (npr. iskanje pogrešanega otroka)?

a) da

b) ne

Glede sodelovanja s policijo pri reševanju družinsko-pravne problematike je večina

anketirancev (96 %) navedla, da v okviru opravljanja njihove dejavnosti do

tovrstnega sodelovanja še ni prišlo.

5.1 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, navedite, v zvezi s

katero/-imi zadevo/-ami ste sodelovali s policijo ter na kratko opišite,

kako je potekalo vaše medsebojno sodelovanje?

Eden izmed anketirancev je s policijo sodeloval v primeru iskanja 15-letnega dekleta,

ki je pobegnilo od doma in je hkrati veljalo za pogrešano osebo.

6. Ali ste že kdaj sodelovali z odvetniki pri reševanju družinsko-pravne

problematike?

a) da

b) ne

0

20

40

60

80

100

a) b)

4

96


91

Kot je razvidno iz rezultatov ankete, večina anketirancev (74 %) pri reševanju

družinsko-pravne problematike z odvetnikom še ni sodelovala.


katero/-imi zadevo/-ami ste sodelovali z odvetnikom ter na kratko opišite,

kako je potekalo vajino medsebojno sodelovanje?

Dva izmed anketirancev sta navedla, da sta na omenjenem področju že sodelovala z

odvetnikom v zadevi glede »skrbništva« za otroka ter v zadevi neplačevanja

preživnine, od katerih je eden navedel, kako je potekalo njuno medsebojno

sodelovanje. Navedel je, da je njuno medsebojno sodelovanje potekalo na način, da

ga je odvetnik usmerjal glede pridobivanja dokaznega materiala (kateri dokazi so

potrebni, da postopek steče v korist stranke), sam pa je nato te dokaze skušal

pridobiti v okviru terenskega dela.

Naslednji anketiranec je glede tovrstnega sodelovanja navedel, da je z odvetnikom

sodeloval v zadevi glede razveze zakonske zveze, pri čemer je šlo za pomoč pri

raziskavi finančnega stanja zakonca. Prav tako pa omenjeni anketiranec ni navedel,

kako je potekalo sodelovanje z odvetnikom v okviru navedenega primera.

0

20

40

60

80

a) b)

26

74


92

Nadalje sta dva anketiranca na splošno navedla, da z odvetniki sodelujeta v smislu

pomoči pri pridobivanju različnega dokaznega gradiva. Eden izmed teh je navedel,

da je z njegovo pomočjo že nekajkrat prišlo do hitrejše in uspešne rešitve primera.

Eden izmed anketirancev je navedel, da na omenjenem področju uspešno sodeluje

z odvetniki, vendar pa iz razloga poslovne skrivnosti ni želel navesti, v zvezi s katerimi

zadevami je že sodeloval z odvetniki ter opisati, kako je potekalo njihovo medsebojno

sodelovanje.

7. Ali ste že kdaj sodelovali s centrom za socialno delo pri reševanju

družinsko-pravne problematike?

a) da

b) ne

Glede sodelovanja s CSD so vsi anketiranci odgovorili, da v okviru opravljanja njihove

dejavnosti do tovrstnega sodelovanja še ni prišlo.


katero/-imi zadevo/-ami ste sodelovali s centrom za socialno delo in na

kratko opišite, kako je potekalo vaše medsebojno sodelovanje?

/

0

20

40

60

80

100

a) b)

0

100


93

8. Če se vam je kateri izmed družinsko-pravnih primerov posebej vtisnil v

spomin oz. je bil za vas še posebej zanimiv ali pa posebej težaven oz.

problematičen, ga na kratko opišite!

Nekaj anketirancev je navedlo, da so se že srečali z več zanimivimi pa tudi težkimi

primeri na omenjenem področju. Nekaj izmed teh jih je navedlo, da so se že srečali

s težkimi zgodbami v primeru neplačevanja preživnine (večkrat se je izkazalo, da

preživninski zavezanec sploh ni v tako slabem gmotnem položaju, kot to uradno

izkazuje, temveč razpolaga z velikim premoženjem iz naslova »dela na črno«, plačuje

pa minimalno preživnino ali pa je sploh ne plačuje).

Dva anketiranca sta poudarila primer nasilja nad otrokom v družini, pri čemer je eden

izmed anketiranec navedel, da je primer od njega zahteval več mesecev trdega dela.

Nekaj anketirancev iz naslova poslovne skrivnosti na vprašanje ni želelo odgovoriti.

9. Če so po vašem mnenju možne še nove smeri razvoja detektivske

dejavnosti na družinsko-pravnem področju ali pa bi želeli poudariti kakšno

problematiko, s katero se na omenjenem področju srečujete pri svojem

delu, jih/jo na kratko opišite!

Eden izmed anketirancev je navedel, da je problem v prvi vrsti v nepoznavanju

detektivskega dela. Detektivi se sicer trudijo propagirati svojo dejavnost, vendar je

to zgolj »kapljica v morje«. Trenutno je vse odvisno od strank in njihovih sredstev,

detektive bi bilo treba vključiti tudi v javno sfero.

Drug anketiranec je navedel, da je detektivska dejavnost na družinsko-pravnem

področju slabo razvita, saj detektivi nimajo ustrezne pravne podlage, da bi lahko

ukrepali v več primerih kot lahko sedaj. S spremembo predpisov, ki urejajo delo

policije, se bo, po mnenju anketiranca, povečal tudi obseg detektivskih storitev.

Tretji anketiranec meni, da država ne zna izkoristiti potenciala detektivov v Sloveniji.

Detektivi bi lahko po njegovem mnenju preverjali resničnost navedb prejemnikov

socialnih transferjev (prejemniki socialne pomoči, otroških dodatkov, neplačniki

preživnin, namesto katerih preživnine plačuje preživninski sklad itd.), za katere

izplačevalec sumi, da ne ustrezajo dejanskemu stanju.

94

Četrti anketiranec je navedel, da so možne različne nove smeri razvoja detektivske

dejavnosti, ki pa se bodo najverjetneje pokazale še posebej ob zmanjšanju

prisotnosti državne policije na določenih področjih. Poudaril je še, da velja vsekakor

razmisliti tudi o vlogi detektiva kot mediatorja v družinskih sporih.

Peti anketiranec je navedel, da bi bilo potrebno za uspešno delo detektivov na tem

področju spremeniti predpise, ki urejajo družinsko-pravna razmerja.

Kot je poudaril šesti anketiranec, se odvetniki pri pridobivanju dokazov za potrebe

različnih pravnih postopkov premalokrat obračajo na detektive ter da bo potrebno v

prihodnje področje dela detektivov nekoliko bolje pravno urediti.

Po mnenju sedmega anketiranca bi lahko detektivi sodelovali s CSD v smislu kontrole

pri skrbi za otroke in tudi na drugih področjih njihovega delovanja.

7.2.4 Interpretacija rezultatov in verifikacija hipotez

Na tem mestu bom ovrednotila dobljene rezultate, pri čemer bom povzela bistvo.

Iz rezultatov ankete je razvidno, da je detektivska dejavnost na

družinsko-pravnem področju v Sloveniji (dokaj) razširjena, saj večina detektivov

(78 %) deluje tudi na tem področju, pri čemer prednjačijo predvsem različne

poizvedbe o osebah (preverjanje partnerske (ne)zvestobe, preiskave ob razvezi

zakonske zveze, poizvedbe o aktivnostih otrok). Glede na to lahko 2. hipotezo

(H2) ovržem. Kljub temu pa še ni izkoriščen ves potencial detektivov pri reševanju

družinsko-pravne problematike in bi bilo zato dobro razmisliti o razširitvi detektivske

dejavnosti tudi na druga področja reševanja družinsko-pravne problematike.

Čeprav večina detektivov ponuja svoje storitve tudi na družinsko-pravnem področju,

pa je povpraševanje po teh storitvah, kot je navedla večina detektivov (87 %),

majhno, kar je verjetno posledica nepoznavanja detektivske dejavnosti med ljudmi.

Veliko ljudi verjetno tudi ne ve, kako jim lahko detektiv pomaga pri reševanju

družinsko-pravne problematike. V sled tega lahko 3. hipotezo (H3) potrdim.

Med storitvami, po katerih je povpraševanje največje, prednjačijo predvsem že

omenjene poizvedbe o osebah ter opazovanje za dokazovanje nasilja v družini,

»skrbništvo« za otroka in iskanje pogrešane ali skrite osebe. Daleč največje

95

povpraševanje je po storitvi preverjanja partnerske (ne)zvestobe, hkrati pa je tudi ta

storitev na prvem mestu med storitvami, ki jih detektivi največkrat ponujajo. Torej

lahko vidimo pozitivno korelacijo med povpraševanjem in ponudbo detektivskih

storitev. Na družinsko-pravnem področju stranke detektiva največkrat (v 70 %

primerov) najamejo, da bi zanje pridobil določene podatke, ki jih potrebujejo (npr.

poizvedbe o aktivnostih otrok, preverjanje partnerske (ne)zvestobe itd.), manjkrat

(v 30 % primerov) pa za potrebe različnih pravnih postopkov (pridobivanje dokazov,

zastopanje stranke itd.).

Na področju sodelovanja detektivov z odvetniki pri reševanju družinsko-pravne

problematike bi lahko na podlagi rezultatov ankete rekli, da do tovrstnega

sodelovanja sicer že prihaja, saj je nekaj detektivov (26 %), ki so sodelovali v anketi,

navedlo, da je do tovrstnega sodelovanja že prišlo, vendar pa tovrstno sodelovanje

v dobršni meri pravzaprav še ni zaživelo. Glede na to lahko 4. hipotezo (H4)

ovržem. Iz odgovorov anketirancev, v katerih opisujejo tovrstno medsebojno

sodelovanje, je mogoče zaznati pripravljenost obeh strani za tovrstno sodelovanje in

pozitivne učinke le-tega v konkretnih primerih, česar se sicer že zavedata tudi obe

strani, vendar očitno še ne v tolikšni meri, da bi tovrstno sodelovanje pravzaprav

zaživelo. Za razliko od sodelovanja detektivov z odvetniki pa sodelovanje detektivov

s policijo in CSD pri reševanju družinsko-pravne problematike sploh še ni zaživelo oz.

prihaja do tovrstnega sodelovanja v zelo redkih primerih. Glede sodelovanja s policijo

je namreč zgolj eden izmed anketirancev (4 %) navedel, da je do tovrstnega

sodelovanja že prišlo, medtem ko nihče izmed anketirancev ni navedel, da je že kdaj

prišlo do sodelovanja s CSD. Glede na to lahko 5. hipotezo (H5) potrdim. Kot

je mogoče zaznati, se (nekateri) detektivi za razliko od države, že zavedajo njihovih

možnosti za sodelovanje s policijo in CSD ter pozitivnih učinkov tovrstnega

sodelovanja, vendar je do vzpostavitve tovrstnega uspešnega sodelovanja, kot kaže,

še izredno daleč. Za razliko od sodelovanja s CSD prihaja sicer že do (neuradnega)

sodelovanja s policijo, vendar bo potrebno to področje formalno pravno tudi ustrezno

urediti.

Rezultati ankete so pokazali, da nekaj detektivov za v prihodnje vidi tudi različne

možnosti za razvoj detektivske dejavnosti na področju reševanja družinsko-pravne

problematike, in sicer se kot morebitne nove možne smeri razvoja detektivske

dejavnosti na tem področju omenjajo: vključitev detektivov v preverjanje resničnosti

96

navedb prejemnikov socialnih transferjev, na podlagi katerih izkazujejo upravičenost

do prejemanja teh transferjev (socialne pomoči, otroški dodatki itd.), detektivi kot

mediatorji v družinskih sporih in sodelovanje detektivov s CSD na različnih področjih

njihovega delovanja. Eden izmed detektivov je poudaril, da država ne zna izkoristiti

potenciala detektivov, drug pa, da bi bilo potrebno detektive vključiti tudi v javno

sfero. Detektivi so poudarili tudi, da bo potrebno to področje detektivovega delovanja

bolje urediti s spremembo predpisov (tudi s spremembo predpisov, ki urejajo delo

policije ter predpisov, ki urejajo družinsko-pravna razmerja), s čimer bi detektivi tako

dobili tudi več pooblastil za delo na področju reševanja družinsko-pravne

problematike. Torej za v prihodnje še obstajajo različne nove možne smeri razvoja

detektivske dejavnosti pri reševanju tovrstne problematike, pri čemer pa je od države

odvisno, ali bo znala izkoristiti potencial detektivov ter z ustrezno ureditvijo detektive

vključila tudi v javno sfero. V sled navedenega lahko 6. hipotezo (H6) potrdim.

97

8 SKLEP

Detektiv je lahko poleg ostalih področij strankam v več kot dobrodošlo pomoč tudi

na področju reševanja družinsko-pravne problematike. Detektiv lahko preveri

morebitno nezvestobo partnerja, poizve, v kakšni družbi se giblje otrok in če morebiti

uživa kakšne prepovedane substance, opravi različne preiskave ob razvezi zakonske

zveze (npr. raziskava finančnega stanja zakonca), išče pogrešanega otroka ali

partnerja, preiskuje nasilje v družini, opravlja različne civilno-pravne preiskave

(»skrbništvo« za otroka, posvojitev otroka, ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva

in materinstva itd.) itd. Pri reševanju tovrstne problematike lahko za stranke

pridobiva različne informacije, ki jih le-te potrebujejo bodisi za lastne potrebe (npr.

poizvedbe o aktivnostih otroka) bodisi za potrebe različnih pravnih postopkov

(pridobivanje dokazov, zastopanje stranke) ter opravlja različne svetovalne naloge.

Pri opravljanju svoje dejavnosti pa mora detektiv upoštevati tudi zakonske prepovedi

na področju detektivske dejavnosti in varovati posameznikovo pravico do zasebnosti,

v okviru tega pa še posebej upoštevati posebno varstvo otrok, ki so kot še posebej

ranljiva skupina ljudi večkrat tudi vključeni v reševanje družinsko-pravne

problematike. Glede na to, da so v reševanje tovrstne problematike vključeni tudi

različni državni organi in institucije, med katerimi igra pomembno, če že ne

najpomembnejše vloge CSD, lahko k uspešnemu reševanju tovrstne problematike

prispeva tudi uspešno obojestransko sodelovanje med detektivi in CSD ter drugimi

institucijami in organi. Vendar pa država trenutno za (formalno) vključitev detektivov

v javno sfero, kot je mogoče zaslediti, pravzaprav še nima posluha. Izjemo

predstavlja preverjanje javnih uslužbencev v smislu disciplinskih kršitev v skladu z

ZJU. Detektivi bi lahko opravljali različne storitve za državo, nekatere izmed teh tudi

namesto države, saj je detektiv v primerjavi z javnim uslužbencem cenejši, bolj

usposobljen za terensko delo in ima za to tudi več časa. V reševanje družinsko-pravne

problematike so velikokrat vključeni tudi odvetniki, ki jih stranka najame za pomoč

na tem področju, zato ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi nanje in na

pomembnost medsebojnega sodelovanja med detektivi in odvetniki. Tovrstno

sodelovanje je sicer že zaživelo, vendar še ne popolnoma, zato bi bilo v prihodnje

dobro okrepiti tudi tovrstno sodelovanje.

Glede na to, da je detektivska dejavnost v Sloveniji še razmeroma mlada dejavnost,

hkrati pa, kot je mogoče zaslediti, še ne popolnoma razvita na družinsko-pravnem

98

področju, bo v prihodnje trend razvoja detektivske dejavnosti verjetno šel v smeri

širitve detektivskih storitev tudi na tem področju, saj po mojem mnenju in mnenju

(nekaterih) sodelujočih v raziskavi še obstajajo nove možnosti za delo detektivov na

omenjenem področju. V sled tega bo po mojem mnenju in mnenju (nekaterih)

sodelujočih v raziskavi na eni strani treba propagirati detektivske storitve na tem

področju ter nekoliko spremeniti in prilagoditi predpise, ki se nanašajo na delo

detektivov, hkrati pa na drugi strani detektive (formalno) vključiti tudi v javno sfero

in vzpostaviti učinkovit sistem obojestranskega sodelovanja med detektivi ter

odvetniki, državnimi organi in institucijami, saj je s skupnimi močmi mogoče hitreje

in uspešneje priti do rešitve konkretnega primera tako na področju reševanja

družinsko-pravne problematike kot tudi na področju reševanja različnih drugih

problemov in sporov, v reševanje katerih je mogoče vključiti tudi detektive.

Naj nalogo zaključim še z razmišljanji o razvoju detektivske dejavnosti v prihodnje.

Dr. Janez Pečar razmišlja: »Kolikor več bo bogastva, ki ne bo državno, toliko več

bodo ljudje imeli potreb, da se v svojih željah po varstvu ter informacijah ne bodo

več zatekali samo k državi, ki je v tem pogledu zelo omejevalna in ljubosumna ter s

svojimi predpisi o varstvu osebnih podatkov sama sebi ovira uspešno prihodnost.«

Zato bo tudi v Sloveniji naraščalo število ljudi, ki bodo opravljali različne varnostne

storitve, bodisi v okviru zbiranja in posredovanja informacij, bodisi na

varnostno-tehničnem ali tehnološkem področju.273 Kot je dejal Renčelj, bodo k

»uveljavitvi detektivstva kot legalnega servisa za pridobivanje informacij« največ

prispevali ravno detektivi sami, če bodo zbrane informacije v postopkih uspešno

uveljavljali kot dokaze, z razrešitvijo zapletenih primerov, z aktivnim sodelovanjem

na različnih posvetih in z raznimi organi in institucijami. Kot je še poudaril, morajo

koristnost detektivske dejavnosti odkriti zlasti sami uporabniki detektivskih storitev

ter tudi organi in institucije, ki odločajo v posameznih primerih (stranke, njihovi

odvetniki, zavarovalnice, policija, tožilstvo, sodišča itd.).274

273 M. Miložič, Pogledi na perspektive detektivske dejavnosti kot nove oblike zasebnega varstva v

Sloveniji, v ur.: A. Anžič, Zasebno varovanje in detektivska dejavnost – dileme in perspektive, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1997, Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1997,

str. 267. 274 Z. Renčelj, 1997, str. 281.

99

9 LITERATURA IN DRUGI VIRI

9.1 Literatura

Bavcon Ljubo in drugi, Kazensko pravo (splošni del), Uradni list Republike Slovenije,

Ljubljana, 2009.

Bučar France, Varnost kot dobrina, v ur.: Anžič Andrej, Zasebno varovanje in

detektivska dejavnost – dileme in perspektive, Zbornik posveta, Portorož, oktober

1997, Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1997, str. 3‒10.

Čatić Senijad, Delovanje centrov za socialno delo pri zaščiti otrok, v: Dignitas – revija

za človekove pravice, št. 57‒58, jun. 2013, str. 98‒127.

Deisinger Mitja, Kazenski zakonik s komentarjem (posebni del), GV Založba,

Ljubljana, 2002.

Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, Kazensko procesno pravo Republike Slovenije, GV

Založba, Ljubljana, 2003.

Dvoršak Andrej, Etika in kodeksi poklicne detektivske etike, v ur.: Anžič Andrej, Nove

možnosti zasebnega varstva v Sloveniji, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1999,

Visoka policijsko-varnostna šola, Društvo za zasebno varstvo in državljansko

samovarovanje, Ljubljana, 1999, str. 93‒122.

Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, Družinsko pravo (3. spremenjena in

dopolnjena izjava), Pravna fakulteta, Maribor, 2000.

Gostič Štefan, Predpisi o detektivski dejavnosti, Uradni list Republike Slovenije,

Ljubljana, 2003.

Horvat Štefan, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba,

Ljubljana, 2004.

Jaklič Janez, Dolžnikovo premoženje in naslov bivališča – pridobivanje informacij v

postopku izvršbe in zavarovanja, v ur.: Anžič Andrej, Nove možnosti zasebnega

varstva v Sloveniji, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1999, Visoka

policijsko-varnostna šola, Društvo za zasebno varstvo in državljansko


100

Jakulin Vid, Pooblastila varnostnikov in detektivov, v ur.: Anžič Andrej, Zasebno

varovanje in detektivska dejavnost – dileme in perspektive, Zbornik posveta,

Portorož, oktober 1997, Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1997,

str. 57‒65.

Kežmah Urška, Zakon o pravdnem postopku – ZPP III s komentarjem in sodno

prakso, De Vesta, Maribor, 2011.

Klavora Mitja, Detektivi (možnosti poizvedovalne dejavnosti), v ur.: Anžič Andrej,

Zasebno varovanje in detektivska dejavnost – dileme in perspektive, Zbornik

posveta, Portorož, oktober 1997, Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1997,

str. 189‒200.

Klopčič Vera, Mednarodnopravno varstvo otrokovih pravic, v ur.: Šelih Alenka, Pravni

vidiki otrokovih pravic, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992, str. 41‒52.

Končina Mateja, Osebnostne pravice otroka in njihovo pravno varstvo, v ur.: Šelih

Alenka, Pravni vidiki otrokovih pravic, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana,

1992, str. 97‒121.

Košir Manca, Varnostnik in detektiv kot poklica za delo z ljudmi, v ur.: Anžič Andrej,

Nove možnosti zasebnega varstva v Sloveniji, Zbornik posveta, Portorož, oktober

1999, Visoka policijsko-varnostna šola, Društvo za zasebno varstvo in državljansko


Kotnik Sonja, O varnostniku in detektivu, v ur.: Anžič Andrej, Zasebno varovanje in

detektivska dejavnost – novi izzivi, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1998, Visoka

policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1998, str. 183‒190.

Kotnik Sonja, Prepovedi v detektivski dejavnosti, v ur.: Anžič Andrej, Nove možnosti

zasebnega varstva v Sloveniji, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1999, Visoka

policijsko-varnostna šola, Društvo za zasebno varstvo in državljansko


Lampe Rok, Sistem pravice do zasebnosti, Bonex, Ljubljana, 2004.

101

Miložič Martin, Pogledi na perspektive detektivske dejavnosti kot nove oblike

zasebnega varstva v Sloveniji, v ur.: Anžič Andrej, Zasebno varovanje in detektivska

dejavnost – dileme in perspektive, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1997, Visoka


Novak Barbara, Družinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2014.

Perko Jože, Detektivska dejavnost v Republiki Sloveniji – realnost ali perspektiva, v

ur.: Anžič Andrej, Nove možnosti zasebnega varstva v Sloveniji, Zbornik posveta,

Portorož, oktober 1999, Visoka policijsko-varnostna šola, Društvo za zasebno varstvo

in državljansko samovarovanje, Ljubljana, 1999, str. 265‒276.

Perpar Matej, Dvanajsto poglavje – postopek proti mladoletnikom (uvodni

komentar), v ur.: Jenull Hinko, Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem, GV Založba,

Ljubljana, 2009, str. 735‒739.

Polajnar-Pavčnik Ada, Temeljne pravice kot osebnostne pravice, v ur.: Pavčnik

Marijan, Polajnar-Pavčnik Ada, Wedam-Lukić Dragica, Temeljne pravice, Cankarjeva

založba, Ljubljana, 1997, str. 150‒172.

Renčelj Zdravko, Izvajanje detektivskih storitev (pregled nekaterih dilem in mnenj

skozi izvajanje zakona), v ur.: Anžič Andrej, Zasebno varovanje in detektivska

dejavnost – dileme in perspektive, Zbornik posveta, Portorož, oktober 1997, Visoka


Savski Simon in drugi, Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1) s komentarjem in

Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana,

2012.

Sotlar Andrej, Trivunović Janko, Detektivi in varstvo zasebnosti v Republiki Sloveniji,

v: Varstvoslovje – revija za teorijo in prakso zagotavljanja varnosti, let. 14, št. 3, sep.

2012, str. 307‒330.

Stevanović Zoran, Pravica do zasebnosti in detektivska dejavnost v: Dignitas – revija

za človekove pravice, št. 53–54, maj 2012, str. 202‒220.

Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002.

102

Viltužnik Rafael, Pravna podlaga detektivskih storitev, v ur.: Anžič Andrej, Zasebno

varovanje in detektivska dejavnost – novi izzivi, Zbornik posveta, Portorož, oktober

1998, Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1998, str. 335‒345.

Zupančič Karel, Družinskopravno varstvo otroka, v ur.: Šelih Alenka, Pravni vidiki

otrokovih pravic, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992, str. 65‒96.

Žaberl Miroslav, Temelji policijskih pooblastil, Fakulteta za policijsko-varnostne vede,

Ljubljana, 2006.

9.2 Internetni viri

Cingerle Katja, Definicija družine, dostopno na URL: http://www.druzina.si/ICD/

spletnastran.nsf/clanek/definicija-druzine (20. 5. 2015).

Cmok Franci, Podpora detektivov upnikom/odvetnikom, v: Detektiv – glasilo

detektivske zbornice Republike Slovenije, let. VIII, št. 1, dec. 2011, str. 30‒32,

dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-

glasilo-detektiv/2011/30 (19. 5. 2015).

Čas Tomaž, Gostič Štefan, Detektiv – pooblaščenec stranke za zbiranje in

posredovanje podatkov, v: Detektiv – glasilo detektivske zbornice Republike

Slovenije, let. II, št. 1, jan./feb. 2000, str. 41‒46, dostopno na URL:


(12. 6. 2015).

Čas Tomaž, Kramberger Tina, Poznavanje detektivske dejavnosti v Republiki

Sloveniji, dostopno na URL: http://www.fvv.um.si/dv2011/zbornik/nedrzavno_

varovanje/kramberger-cas.pdf (30. 5. 2015).

Čepar Nataša, Nad vozače tudi z detektivi, dostopno na URL:

http://www.zurnal24.si/nad-vozace-tudi-z-detektivi-clanek-221328 (26. 5. 2015).

Detektiv Bernarda Škrabar, Ali me vara?, dostopno na URL: https://www.facebook.

com/500839479947460/photos/a.503223963042345.116682.500839479947460/97

0080559690014/?type=1&theater (20. 7. 2015).

http://www.druzina.si/



http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/

http://www.fvv.um.si/dv2011/zbornik/nedrzavno_%20%20%20varovanje/

http://www.fvv.um.si/dv2011/zbornik/nedrzavno_%20%20%20varovanje/

https://www.facebook/

103

Detektiv Bernarda Škrabar, Kazniva dejanja, dostopno na URL: http://www.detektiv-

skrabar.si/detektiv_kaznivo_dejanje.html (30. 7. 2015).

Detektiv Bernarda Škrabar, Pogrešane ali skrite osebe, dostopno na URL:

http://www.detektiv-skrabar.si/detektiv_pogresane_skrite_osebe.html (2. 6. 2015).

Detektiv Bernarda Škrabar, Poligraf, dostopno na URL: http://www.detektiv-

skrabar.si/detektiv_poligraf.html (30. 7. 2015).

Detektiv biro, d.o.o., Pridobivanje dokaznega gradiva, dostopno na URL:

http://www.detektiv-biro.si/storitve/dokazno-gradivo.html (30. 7. 2015).

Detektiv Gracar Uroš, Pogrešane ali skrite osebe, dostopno na URL: http://www.slo-

detektiv.si/pogresane-ali-skrite-osebe.html (2. 6. 2015).

Detektiv Stanislav Kosi, Iskanje pogrešane ali skrite osebe, dostopno na URL:

http://detektiv-sk.si/iskanje-pogresanih-ali-skritih-oseb (3. 6. 2015).

Detektiv za podjetja, Civilnopravne preiskave, dostopno na URL:

http://www.detektiv-portal.si/civilnopravne-preiskave.html (4. 6. 2015).

Detektiv za podjetja, Iskanje oseb, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/

iskanje-oseb.html (8. 7. 2015).

Detektiv za podjetja, Opazovanje, dostopno na URL: http://www.detektiv-portal.si/

opazovanje.html (26. 5. 2015).

Detektiv za podjetja, Poizvedbe o osebah, dostopno na URL: http://www.detektiv-

portal.si/poizvedbe-o-osebah.html (26. 5. 2015).

Detektivska agencija RaF, Pravna pomoč in storitve odvetnika, dostopno na

URL: http://www.detektiv-raf.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36

&Itemid=45 (30. 7. 2015).

Detektivska zbornica Republike Slovenije, Detektivovo delovno področje, dostopno

na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/detektivska-dejavnost/delo-detektiva

(12. 3. 2015).

Detektivska zbornica Republike Slovenije, Kako prepoznati detektiva?, dostopno

na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/detektivska-dejavnost/identifikacija

(6. 3. 2015).

http://www.detektiv-biro.si/storitve/dokazno-gradivo.html%20(30


http://www.detektiv-portal/

http://www.detektiv-raf.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36%20&Itemid=45

http://www.detektiv-raf.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36%20&Itemid=45

http://www.detektivska-zbornica-rs.si/detektivska-dejavnost/delo-detektiva

http://www.detektivska-zbornica-rs.si/detektivska-dejavnost/identifikacija

104

Detektivsko varnostna agencija, d.o.o., Detektivski laboratorij – PSA test, dostopno

na URL: http://detektiv-dva.si/pod_lupo/category/detektiv/ (31. 7. 2015).

Detektivsko varnostna agencija, d.o.o., Nadzor nad otroci, dostopno

na URL: http://www.detektivsko-varnostna-agencija.si/detektiv_nadzor_nad_otroci.

html (3. 6. 2015).

Dvoršak Andrej, Judikat, ki postavlja stvari na prava mesta, v: Detektiv – glasilo

detektivske zbornice Republike Slovenije, let. VI, št. 1–2, nov./dec. 2006, str. 52,

53, dostopno na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-

glasilo-detektiv/2006/52 (3. 8. 2015).

Dvoršak Andrej, Prvi in najslavnejši detektiv, v: Detektiv – glasilo detektivske

zbornice Republike Slovenije, let. I, št. 1, okt. 1999, str. 25–27, dostopno

na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/

1999/25 (22. 5. 2015).

Dvoršak Andrej, Taktika in metodika poizvedovanja & primeri – knjiga o detektivih in

detektivstvu v elektronski obliki, SAD, Ljubljana, 2002, dostopno na URL:

http://www.detektivka.eu/media/uploads/files/DETEKTIV-taktika-metodika-primeri.

pdf (20. 6. 2015).

Evidentium – detektivske in varnostne rešitve, d.o.o., Ponudba, dostopno na URL:


Hahonina Ksenja, Posel na robu zakona, dostopno na URL:

http://www.mladina.si/96135/posel-na-robu-zakona/ (26. 5. 2015).

Klavora Mitja, Smeri razvoja detektivske dejavnosti, v ur.: Pavšič Mrevlje Tinkara, 13.

slovenski dnevi varstvoslovja, Zbornik prispevkov (elektronska knjiga), Portorož,

7.–8. junij 2012, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, 2012, dostopno

na URL: http://www.fvv.um.si/DV2012/zbornik/detektivska_sekcija/Klavora.pdf

(20. 6. 2015).

Kos Drago, Načelno mnenje št. 119 Komisije za preprečevanje

korupcije, dostopno na URL: https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave

/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja/01/2008/nacelno-mnenje-stevilka-1

19 (2. 5. 2015).

http://www.detektivsko-varnostna-agencija.si/detektiv_nadzor_nad_otroci




http://www.detektivka.eu/media/uploads/files/DETEKTIV-taktika-metodika-primeri


https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja/01/2008/nacelno-mnenje-stevilka-1%2019%20(2



105

Krkovič Katarina, Dvoršek Anton, Preiskovanje pogrešanih oseb (otroci

in mladoletniki), dostopno na URL: http://www.fvv.um.si/dv2010/zbornik/

kriminalisticne_in_forenzicne_preiskave/krkovic_dvorsek.pdf (24. 4. 2015).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Informacija o

naznanitvi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po 194. členu Kazenskega

zakonika, dostopno na URL: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/

pageuploads/dokumenti__pdf/word/druzina/nk_prezivnine180512/Informacija_o_n

aznanitvi_kaznivega_dejanja.doc (23. 4. 2015).

Ministrstvo za delo, družino, socialen zadeve in enake možnosti, Posvojitve,

dostopno na URL: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/posvojitve

(8. 4. 2015).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

Preživnine, dostopno na URL: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/

druzina/prezivnine/ (10. 4. 2015).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakon o

preprečevanju nasilja v družini, dostopno na URL: http://www.mddsz.gov.si/

fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/z_preprec_nasilja_pr090707.

pdf (17. 7. 2015).

Ministrstvo za notranje zadeve – policija, Pogrešane osebe, dostopno na URL:

http://www.policija.si/index.php/pogosta-vpraanja/1176 (20. 3. 2015).

Ministrstvo za notranje zadeve, Zasebno varovanje, detektivi, dostopno na URL:

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/ (28. 4. 2015).

M.P.D. Detectives, dostopno na URL: http://www.dcmetropolicecollector.com/MPD-

Detectives.html (26. 5. 2015).

Odvetniška pisarna Petek, Kaj so človekove pravice?, dostopno

na URL: http://www.op-petek.si/podrocje-dela/clovekove-pravice-evropski-spori/

podrobnosti-evropski-spori/#clovekove-pravice (17. 5. 2015).

Odvetniška pisarna Peter Mele, Razveza zakonske zveze, dostopno na URL:

http://www.odvetnik-mele.si/razveza-zakonske-zveze (9. 4. 2015).

http://www.fvv.um.si/dv2010/zbornik/%20kriminalisticne_in_

http://www.fvv.um.si/dv2010/zbornik/%20kriminalisticne_in_

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/posvojitve

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/%20druzina/prezivnine/

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/%20druzina/prezivnine/

http://www.mddsz.gov.si/%20fileadmin/mddsz.gov.si/

http://www.mddsz.gov.si/%20fileadmin/mddsz.gov.si/

http://www.policija.si/index.php/pogosta-vpraanja/1176

http://www.dcmetropolicecollector/

http://www.op-petek.si/podrocje-dela/clovekove-pravice-evropski-spori/

106

Otročarije.net, Družinsko drevo, dostopno na URL: http://www.otrocarije.net/

meniji/naredi%20si%20sam/Druzinsko_drevo.html (7. 8. 2015).

Petek Silvo, Detektivi kot pomoč odvetnikom, v: Detektiv – glasilo detektivske

zbornice Republike Slovenije, let. VIII, št. 1, dec. 2011, str. 32–34, dostopno na URL:


(17. 5. 2015).

Petek Silvo, O detektivskem delu v Sloveniji, v: Detektiv – glasilo detektivske

zbornice Republike Slovenije, let. VII, št. 1–2, nov./dec. 2008, str. 4, 5, dostopno

na URL: http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv/

2008/4 (17. 5. 2015).

Politika – hronika, Poligraf – sprava između laži i istine, dostopno na

URL: http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/Poligraf-sprava-izmedju-lazi-i-istine.lt.

html (5. 8. 2015).

Prohealth – podjetje za promet blaga in storitev, Testi za določanje prepovedanih

drog v urinu (Ploščica Multi-Drug Multi-Line Device), dostopno na URL:

http://www.prohealth.si/?page_id=61 (3. 8. 2015).

Prostate cancer 911, PSA Test: Should you be screened?, dostopno na URL:

http://www.prostatecancer911.com/psa-test-should-you-be-screened/ (3. 8. 2015).

Rebernik Andreja, Podpis je le nekakšen osebni pečat posameznika,

dostopno na URL: http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/07/borut_pogacnik.

aspx (30. 7. 2015).

Skala Nuška, Sumite, da vam je nezvest, dostopno na

URL: http://www.zadovoljna.si/clanek/trend_report/nedokoncano-veste-kje-se-

nahaja-trenutno.html (23. 4. 2015).

Škrabar Bernarda, Trivunović Janko, Požru Josip Aleksej, Retrospektiva razvoja

detektivske dejavnosti v RS, dostopno na URL: http://www.fvv.um.si/dv2011/

zbornik/kriminalisticna_problematika/skrabar-trivunovic-pozru.pdf (28. 4. 2015).

Top agent – detektivska agencija in druge storitve, d.o.o., Preverjanje partnerske

nezvestobe, dostopno na URL: http://www.top-agent.si/index.php/storitve

(31. 7. 2015).

http://www.otrocarije.net/

http://www.detektivska-zbornica-rs.si/strokovne-vsebine/e-glasilo-detektiv

http://www.politika.rs/rubrike/Hronika/Poligraf-sprava-izmedju-lazi-i-istine.lt

http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/07/borut_pogacnik.%20aspx

http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/07/borut_pogacnik.%20aspx

http://www.zadovoljna.si/clanek/trend_report/nedokoncano-veste-kje-se-nahaja-trenutno.html

http://www.zadovoljna.si/clanek/trend_report/nedokoncano-veste-kje-se-nahaja-trenutno.html

http://www.fvv.um.si/dv2011/%20zbornik/kriminalisticna_problematika/skrabar-trivunovic-pozru.pdf

http://www.fvv.um.si/dv2011/%20zbornik/kriminalisticna_problematika/skrabar-trivunovic-pozru.pdf

107

Wikipedija, Odvetnik, dostopno na URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Odvetnik

(18. 7. 2015).

Ženitna agencija Adam in Eva, Zasebnost znotraj sten našega doma,

dostopno na URL: http://www.adamineva.com/zasebnost-znotraj-sten-nasega-

doma/ (2. 8. 2015).

9.3 Pravni viri

Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (MEKUOP), Uradni list RS, št.

86/1999, MP, št. 26/1999.

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

Uradni list RS, št. 33/1994, MP, št. 7/1994.

Haaška konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah

(MKVO), Uradni list RS, št. 45/1999, MP, št. 14/1999.

Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2), Uradni list RS, št. 50/2012.

Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (MKCVMUO), Uradni

list RS, št. 6/1993, MP, št. 31/1993.

Konvencija o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih

preživnin, Uradni list RS, št. 35/1992, MP, št. 9/1992.

Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov

(MKVP), Uradni list RS, št. 3/1994, MP, št. 86/2004 – ZVOP-1.

Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), Uradni list SFRJ – MP, št.

15/1990; Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij organizacije Združenih narodov

in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št.

35/1992, MP, št. 9/1992.

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP), Uradni list

SFRJ – MP, št. 7/1971; Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij organizacije

Združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo,

Uradni list RS, št. 35/1992, MP, št. 9/1992.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Odvetnik%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20(18

https://sl.wikipedia.org/wiki/Odvetnik%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20(18



108

Pravilnik o detektivski izkaznici, Uradni list RS, št. 10/2004, 17/2011 – ZDD-1,

85/2011.

Pravilnik o inšpekcijskem nadzoru na področju detektivske dejavnosti, službeni

izkaznici inšpektorja za zasebno varstvo in postopku za njegovo izdajo, Uradni list

RS, št. 52/2003, 17/2011 – ZDD-1, 85/2011.

Pravilnik o izvajanju Zakona o detektivski dejavnosti, Uradni list RS, št. 85/2011.

Pravilnik o pogojih za pridobitev in odvzem licence za opravljanje detektivske

dejavnosti, o postopku pridobitve in odvzema licence in o načinu vodenja evidence

o izdanih in odvzetih licencah, Uradni list RS, št. 79/1999, 104/2003, 85/2011.

Pravilnik o programu in postopku preizkusa znanja kandidatov za pridobitev licence

za opravljanje detektivske dejavnosti, Uradni list RS, št. 79/1999, 17/2011 – ZDD-1,

85/2011.

Pravilnik o ravnanju z osebnimi podatki in o načinu varovanja osebnih podatkov pri

opravljanju detektivske dejavnosti, Uradni list RS, št. 52/2003, 25/2008,

17/2011 – ZDD-1, 85/2011.

Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014

(ReNPPND0914), Uradni list RS, št. 41/2009.

Splošna deklaracija človekovih pravic (SDČP), ki jo je sprejela in razglasila Generalna

skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III).

Ustava Republike Slovenije (URS), Uradni list RS, št. 33/1991-I,

42/1997 – UZS68, 66/2000 – UZ80, 24/2003 – UZ3a, 47, 68, 69/2004 – UZ14,

69/2004 – UZ43, 69/2004 – UZ50, 68/2006 – UZ121,140,143, 47/2013 – UZ148,

47/2013 – UZ90,97,99.

Višje sodišče v Ljubljani, VSL Sklep I Ip 1718/2010 z dne 2. 6. 2010.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Sodba VIII Ips 217/2003 z dne 18. 5. 2004.

Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), Uradni list RS, št. 17/2011.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/2009 – UPB3, 33/2011,

91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013 – odl. US, 82/2013, 55/2015.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20032476



109

Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), Uradni list RS, št. 110/2002,

56/2006 – odl. US, 114/2006 – ZUTPG, 96/2012 – ZPIZ-2, 109/2012.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 3/2007 – UPB4, 93/2007,

37/2008 – ZST-1, 45/2008 – ZArbit, 28/2009, 51/2010, 26/2011, 17/2013 – odl. US,

45/2014 – odl. US, 53/2014, 58/2014 – odl. US, 54/2015.

Zakon o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike

Slovenije (ZJSRS), Uradni list RS, št. 78/2006 – UPB2, 106/2012.

Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Uradni list RS, št. 63/2007 – UPB3, 65/2008,

69/2008 – ZTFI-A, 69/2008 – ZZavar-E, 40/2012 – ZUJF.

Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Uradni list RS, št. 32/2012 – UPB8, 47/2013,

87/2014.

Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Uradni list RS, št. 15/2013,

23/2015 – popr.

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), Uradni list SRS, št. 30/1986,

20/1988 – popr., Uradni list RS, št. 87/2002 – SPZ, 131/2003 – odl. US,

77/2008 – ZDZdr.

Zakon o odvetništvu (ZOdv), Uradni list RS, št. 18/1993, 24/1996 – odl. US, 24/2001,

54/2008, 35/2009, 97/2014.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB3,

45/2008 – ZArbit, 45/2008, 111/2008 – odl. US, 57/2009 – odl. US,

12/2010 – odl. US, 50/2010 – odl. US, 107/2010 – odl. US, 75/2012 – odl. US,

40/2013 – odl. US, 92/2013 – odl. US, 10/2014 – odl. US, 48/2015 – odl. US.

Zakon o prekrških (ZP-1), Uradni list RS, št. 29/2011 – UPB8, 21/2013, 111/2013,

74/2014 – odl. US, 92/2014 – odl. US.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Uradni list RS, št. 16/2008.

Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), Uradni list RS, št.

65/2005, 55/2009 – odl. US.

Zakon o socialnem varstvu (ZSV), Uradni list RS, št. 3/2007 – UPB2,

23/2007 – popr., 41/2007 – popr., 61/2010 – ZSVarPre, 62/2010 – ZUPJS, 57/2012.

110

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2,

105/2006 – ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 8/2010, 82/2013.

Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Uradni list RS, št. 70/2006.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Uradni list RS, št.

69/2004 – UPB1, 101/2007 – odl. US, 90/2011 – odl. US, 84/2012 – odl. US.

9.4 Drugi viri

Škrabar Bernarda, osebni intervju, 16. 7. 2015.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2006-01-0970









111

10 PRILOGE

10.1 Indici pri nezvestobi (obrazec)

INDICI PRI NEZVESTOBI

• nepomembne opazke, prej neopažene, zdaj postanejo povod za prepir in užaljenost

• oseba, ki vara, se začne bolj zanimati za svojo zunanjost in videz

• moti jo njena telesna teža in silovito se trudi, da bi shujšala ali jo vsaj ohranila

• lahko se začne ukvarjati s kolesarstvom, fitnesom ali kakšnim sorodnim športom, pogosteje začne zahajati h kozmetičarki ali uporabljati nove kozmetične preparate

• začne uporabljati drugačne dišave in kozmetiko, kupuje si nova oblačila, običajno drugačnega sloga, kot jih je nosila prej

• oseba, ki vara, začne zahajati v družbo določenih oseb ali skupin, ki jih njen partner/ica

ne pozna

• pogosto je ravno ta oseba ali ena izmed oseb v skupini tista, s katero ga/jo vara

• začne se izogibati družinskim obveznostim, praznovanjem rojstnih dni, praznovanju tega ali onega praznika itd.

• če je le mogoče, začne sama hoditi na dopust oziroma poskrbi, da tja odide družina brez

nje

• porabi več denarja, kot ga je prej

• oseba, ki vara, vse pogosteje »dela nadure«, ki so bile prej le izjema

• splahni ji zanimanje za spolnost v domači postelji

• hitro postane užaljena zaradi najneznatnejših reči

• partnerju/ki med pogovorom večkrat zabrusi, če jo »špijonira« ali »vohuni« za njo

• pogosto je nepojasnjeno odsotna

• se pritožuje, češ da vsi ne mislijo tako, ko je opozorjena na to ali ono

• tu in tam brez pametnega razloga predlaga ločitev

• si odpre poštni predal in ne dovoli, da bi še kdo drug razen nje dvigoval pošto

• začne skrivati račune in bančne izpiske o prometu, opravljenem s plačilnimi in

kreditnimi karticami

• začne skrivati mobilni telefon, takoj pobriše vse prejete in oddane klice in SMS-e, spremeni zvok zvonjenja ali ga izključi in uporablja le vibrator, neredko izključi tudi tega

• nenadoma začne prejemati večje število klicev in SMS-ov, tudi pozno zvečer, ki jih skriva pred partnerjem in nanje odgovarja skrita pred partnerjem

• prihaja domov in diši po parfumih in kolonjskih vodicah, drugačnih, kot jih ima sama

• kopiči denar in drugo premoženje na »črnih fondih«, ki jih skrbno skriva pred drugimi člani

družine

• začne uživati alkohol in različne, tudi ilegalne droge

• ne zanima je več dogajanje doma in njeni otroci

112

• tu in tam kaj nevsakdanjega ali neobičajnega izjavi, denimo: »Nisem več prepričan/a, da te sploh še ljubim!« »Saj je vseeno, ko pa se bova tako ločila!« »Nikoli me nisi imel/a rad/a.« »Ti si kriv/a za polom najinega zakona!«

• ne zanimajo je več čustva in skrb zakonca, do katerega postane hladna in nezainteresirana

• sedež sovoznika v domačem avtomobilu je drugače nastavljen, kot je običajno

• poveča se število telefonskih klicev, ko tisti, ki kliče, odloži slušalko, ne da bi spregovoril

• v avtomobilskem pepelniku se pojavijo ogorki cigaret, ki jih nihče v družini ne kadi, če

vara mož, je na njih pogosto rdečilo za ustnice

• število prevoženih kilometrov na družinskem avtomobilu brez tehtnega razloga nenadoma precej naraste

Vsak od teh znakov je lahko znamenje, da se nekaj plete, več jih je, večja je verjetnost, da se je zakonska skupnost povečala za novega, prikritega člana ali članico. Ni pa nujno. Samo sum je premalo. Naloga detektiva je, da vam

razprši sume in ugotovi dejstva, ki so včasih zelo boleča. Več: http://www.detektiv-da.si/slo/zakonska.htm

V okencu desno označite ( ) indice, ki ste jih opazili.

Vir: A. Dvoršak, Taktika in metodika poizvedovanja & primeri – knjiga o detektivih in

detektivstvu v elektronski obliki, SAD, Ljubljana, 2002, str. 279, dostopno na URL:

http://www.detektivka.eu/media/uploads/files/DETEKTIV-taktika-metodika-primeri.pdf

(3. 6. 2015).

http://www.detektiv-da.si/slo/zakonska.htm

http://www.detektivka.eu/media/uploads/files/DETEKTIV-taktika-metodika-primeri.pdf

113

10.2 Zaprosilo za mnenje oz. intervju z MDDSZEM in SCSD

Vprašanja:

1. Ali menite, da lahko detektivi v določenih primerih uspešno pomagajo CSD pri

reševanju družinsko-pravne problematike? V katerih primerih? Ali vidite kakšne

prednosti ali pomanjkljivosti tovrstne pomoči CSD s strani detektivov?

2. Ali vam je znano, da je v praksi že kateri izmed CSD za pomoč pri reševanju

družinsko-pravne problematike zaprosil tudi detektiva? V katerem primeru/-ih?

3. Ali CSD pri nas smejo najeti detektiva za pomoč pri reševanju družinsko-pravne

problematike? Ali za to obstoji pravna podlaga, v katerem izmed pravnih aktov, ki (v

celoti ali deloma) ureja področje delovanja CSD? Če tovrstna ureditev še ne obstoji,

kje vidite razlog za to in ali menite, da bi bilo potrebno to področje urediti (v katerih

primerih lahko CSD uporabljajo tovrstno pomoč, kako poteka medsebojno

sodelovanje med CSD in detektivom v posameznih primerih oz. področjih delovanja

CSD ipd.), na podlagi česar bi lahko CSD uporabljali tovrstno pomoč oz. storitve

detektivov?

4. Ali glede na obstoječo ureditev pri nas vidite kakšne (nove) možne smeri razvoja

na področju pomoči detektivov CSD pri reševanju družinsko-pravne problematike?

Ali vidite kakšne ovire za nadaljnji razvoj na tem področju?275

275 Vprašanj iz intervjujev z detektivko in psihologom ne prilagam, saj sem vprašanja v okviru teh

intervjujev, kot že rečeno, na podlagi zgolj nekaj vnaprej pripravljenih vprašanj, večinoma

oblikovala sproti.

114

10.3 Mnenje MDDSZEM

115

116

10.4 Anketni vprašalnik

ANKETA

Pozdravljeni!

Sem študentka Pravne fakultete v Mariboru in pripravljam diplomsko nalogo z naslovom

Vloga detektiva pri reševanju družinsko-pravne problematike. V okviru raziskovalnega dela

sem pripravila anketo, s katero želim ugotoviti razširjenost detektivske dejavnosti na

omenjenem področju v Sloveniji. Vljudno vas prosim, da odgovorite na spodaj zastavljena

vprašanja, saj mi brez vaše pomoči ne bo uspelo uspešno izvesti raziskave.

Anketa je anonimna, njeni rezultati bodo uporabljeni samo v raziskovalne namene!

*Tudi, če detektivske dejavnosti ne opravljate na družinsko-pravnem področju, vas vljudno

prosim, da anketo vseeno izpolnite, saj želim raziskati ravno razširjenost detektivske dejavnosti

na omenjenem področju v Sloveniji in je v sled tega za uspešno izvedbo raziskave pomembno

sodelovanje slehernega detektiva!

--------------------------------------------------------------------

Spol: M Ž

Čas opravljanja detektivske dejavnosti z veljavno licenco (v letih):_____

Regija, na območju katere delujete:________________________________________

--------------------------------------------------------------------------------------

1. Katere informacije pridobivate za stranke v okviru svoje dejavnosti? Ustrezno označite!

a) o osebah, ki so pogrešane ali skrite in o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih

škod

b) o anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj

c) o dolžnikih in njihovem premoženju

d) o predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni

e) o dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in

upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma

organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah

f) o spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule

g) o uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov

h) o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih

i) o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah

uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom

alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih

117

2. Ali se v okviru svoje dejavnosti ukvarjate tudi s pridobivanjem informacij, ki zadevajo

družinsko-pravno področje (družina, zakonska zveza, otroci)? Ustrezno označite!

a) da

b) ne

2.1 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, navedite, katere storitve nudite

strankam na omenjenem področju? Ustrezno označite!

a) poizvedbe o osebah:

a. preverjanje partnerske (ne)zvestobe

b. preiskave ob razvezi zakonske zveze (raziskava finančnega stanja

zakonca zaradi razdelitve skupnega premoženja, preverjanje

sposobnosti zakonca za preživljanje skupnih otrok)

c. poizvedbe o aktivnostih otrok (slaba družba, zloraba prepovedanih

substanc itd.)

b) iskanje oseb – iskanje pogrešane ali skrite osebe (beg od doma, ugrabitev itd.)

c) opazovanje za dokazovanje nasilja v družini

d) civilno-pravne preiskave:

a. »skrbništvo« za otroka276

b. neplačevanje preživnine

c. posvojitev otroka

d. starševstvo (ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva in materinstva)

e. drugo: ________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________

e) drugo: ____________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

3. Kolikšno povpraševaje po teh storitvah (družinsko-pravno področje) zaznavate v okviru

svoje dejavnosti? Ustrezno označite!

a) povpraševanja po teh storitvah sploh ni

b) povpraševanje je majhno

c) povpraševanje je srednje veliko

d) povpraševanje je veliko

276 Mišljeno je odločanje o vprašanjih varstva in vzgoje skupnih otrok po razvezi zakonske zveze ali ko starši več ne živijo skupaj, za kar se v laični javnosti uporablja izraz »skrbništvo«. Sicer

skrbništvo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih kot posebno obliko družbenega varstva mladoletnikov, za katere starši ne skrbijo, polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase

ter za svoje pravice in koristi, ter drugih oseb, ki nimajo možnosti, da bi same skrbele za svoje

pravice in koristi.

118

3.1 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z b), c) ali d), navedite, po katerih

storitvah je povpraševanje največje? Navedite 3 storitve, po katerih je povpraševanje

največje, in sicer od 1. do 3. mesta (1. mesto: največje povpraševanje izmed izbranih

storitev, 3. mesto: najmanjše povpraševanje izmed izbranih storitev)! Če ste v vprašanju

2.1 obkrožili manj kot 3 storitve, jih (ustrezno temu) po mestih razporedite manj.

1._____________________________________

2._____________________________________

3._____________________________________

3.2 Če ste na 3. vprašanje odgovorili z b), c) ali d), navedite, za kakšne potrebe vas

stranke pri reševanju družinsko-pravne problematike največkrat najamejo?

a) za potrebe pridobitve določenih podatkov, ki jih želi stranka pridobiti

(poizvedbe o aktivnostih otrok, preverjanje partnerske (ne)zvestobe itd.)

b) za potrebe različnih pravnih postopkov (pridobivanje dokazov, zastopanje

stranke itd.)

4. Ali ste se pri opravljanju svoje dejavnosti že srečali s kaznivim/-i dejanjem/-ji, ki

zadeva/-jo družinsko-pravno področje (npr. ugrabitev otroka, nasilje v družini itd.)? Ustrezno označite!

a) da

b) ne

4.1 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, navedite, kako ste ob tem

postopali ter za katero kaznivo/-a dejanje/-ja je šlo.

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

5. Ali ste že kdaj sodelovali s policijo pri reševanju družinsko-pravne problematike (npr.

iskanje pogrešanega otroka)? Ustrezno označite!

a) da

b) ne

119

5.1 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, navedite, v zvezi s katero/-imi

zadevo/-ami ste sodelovali s policijo ter na kratko opišite, kako je potekalo vaše

medsebojno sodelovanje?

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

6. Ali ste že kdaj sodelovali z odvetniki pri reševanju družinsko-pravne problematike? Ustrezno označite!

a) da

b) ne


zadevo/-ami ste sodelovali z odvetnikom ter na kratko opišite, kako je potekalo

vajino medsebojno sodelovanje?

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

7. Ali ste že kdaj sodelovali s centrom za socialno delo pri reševanju družinsko-pravne

problematike? Ustrezno označite!

a) da

b) ne


zadevo/-ami ste sodelovali s centrom za socialno delo in na kratko opišite, kako je

potekalo vaše medsebojno sodelovanje?

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

120

8. Če se vam je kateri izmed družinsko-pravnih primerov posebej vtisnil v spomin oz. je bil

za vas še posebej zanimiv ali pa posebej težaven oz. problematičen, ga na kratko opišite!

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

9. Če so po vašem mnenju možne še nove smeri razvoja detektivske dejavnosti na

družinsko-pravnem področju ali pa bi želeli poudariti kakšno problematiko, s katero se na

omenjenem področju srečujete pri svojem delu, jih/jo na kratko opišite!

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

Hvala za sodelovanje!

VLOGA DETEKTIVA PRI REŠEVANJU DRUŽINSKO-PRAVNE … fileuniverza v mariboru pravna fakulteta tina cokoja vloga detektiva pri reŠevanju druŽinsko-pravne problematike diplomsko delo

Documents