MAKUC
MAKUCALEXANDRIE
Musée des Beux-ArtsBEOGRAD
Muzej savremene umetnostiBRUXELLES
Collection de la Communante pançiaseCAIRO
Museum of modern egyptian artCHAMALIÈRE
Musée d’Art ContemporainCINCINNATI
Cincinnati Art MuseumKLAGENFURT
Sammlung Drankraft-WerkeKLAGENFURT
Landes MuseumKOPER
Zbirka družine ŽbonaKRAKOW
Muzeum NarodoweLA LOUVIÈRE
Centre de la gravure et l’image de imprimée A.S.B.L.LJUBLJANA
Moderna galerijaLJUBLJANA
Mednarodni grafični likovni centerLUGANO
Museo Villa Ciani, Bianco e neroMONTREAL
Musee des Beux-ArtsMOSTAR
Muzej HercegovineNOVA GORICA
Goriški muzejSlovensko narodno gledališče - vitrail (18m2) na stropu gledališke dvorane
NOVI SADGalerija Matice Srpske
PRAHANárodní galerie
PRILEPNarodni muzej
TORINOMuseo Civico
SKOPJEMuzej na savremenata umetnost
WARSZAWAMuzeum Narodowe
WASHINGTONThe Library of Congress
WIENAlbertinaZAGREB
Galerija suvremene umjetnostiKabinet grafike Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti
Umetnikova dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah, doma in
v tujini, med njimi:
Le opere dell'artista fanno parte di numerose collezioni pubbliche e private,
tra le quali:
Seznam del
Elenco delle opere
1. Kormorana v solinah . . . . . . . . . . 2005
21,0 x 29,7 cm
2. Phalacrocorax carbo . . . . . . . . . . 2005
29,6 x 20,9 cm
3. Pokrajina s hudournikoma . . . . . . . . 2003
29,7 x 21,1 cm
4. Polje . . . . . . . . . . . . . . . 2005
29,6 x 20,9 cm
5. Polje s pticama . . . . . . . . . . . . 2005
25,9 x 22,0 cm
6. Poloj s slikarjem . . . . . . . . . . . 2006
35,0 x 26,0 cm
7. Polojnik . . . . . . . . . . . . . . 2005
23,9 x 23,9 cm
8. Ptiča v vinogradu . . . . . . . . . . . 2005
29,6 x 20,9 cm
9. Rumenonogi galeb . . . . . . . . . . . 2005
32,4 x 24,9 cm
10. Soline s kormoranom . . . . . . . . . . 2005
32,1 x 25,9 cm
11. Soline s sireno . . . . . . . . . . . . 2005
34,3 x 25,3 cm
12. Temne soline . . . . . . . . . . . . 2005
25,1 x 35,1 cm
13. Vinogradi s škrjancem . . . . . . . . . . 2005
29,7 x 21,1 cmCENA/PREZZO:
11.982 SIT 50 €
Čevljarska 8, Koper041 600 120
Seznam del
Elenco delle opere
21,0 x 29,7 cm
29,6 x 20,9 cm
29,7 x 21,1 cm
29,6 x 20,9 cm
25,9 x 22,0 cm
35,0 x 26,0 cm
23,9 x 23,9 cm
29,6 x 20,9 cm
32,4 x 24,9 cm
32,1 x 25,9 cm
34,3 x 25,3 cm
25,1 x 35,1 cm
29,7 x 21,1 cm
MakucVladimir
Koper, november �006
de la na papir juopere su car ta
�
V razstavljenem ciklu Makučevih risb prepoznamo vse tiste
značilnosti, s katerimi se avtor vpisuje kot klasik slovenske
risarske in grafične umetnost. Navsezadnje lahko njegovo ce-
lotno delo z modificiranjem ustaljenih podob in vračanjem k
istemu motivnemu svetu, ki se navdihuje v primorsko-kraški
krajini in mu dominira svet ptic, označimo za ciklično. Gov-
orim o tistih specifičnih značilnostih, ki jih Makuc izmojstri v
skoraj da obrednem obravnavanju izbrane snovi: o virtuoznos-
ti risbe in njenem semantičnem potencialu, ki izhaja iz variacij
med debelino, položajem, smerjo, sunkovitostjo, počasnostjo,
prekinjenostjo, odločno trdnostjo in tresljaji roke, ki zaznamu-
jejo linijo in iz nje potegnejo maksimalne izrazne možnosti, v
katerih se, kot opaža Smrekar v enem od spremnih besedil, iz-
razi »bogastvo skromnosti«; o značilnem emblematičnem zna-
kovnem sistemu, ki je posledica reduciranih mimetičnih oblik
in njihovega trka z abstraktnimi znaki, kot so puščice, križi,
glagoljaške pismenke, številke in črke (ali besede), ki pravilo-
ma pričajo o datumu nastanka in so del avtorjeve signature;
o Makučevi hoteni, vendar popolnoma naravno izpeljani formi
kot posledici naštetega, v kateri je ohranjen del skupnega iz-
kustva otroške neposrednosti in človekovega avtentičnega,
prvobitnega srečanja s podobo kot povzetkom videnega.
Vendar se vsemu temu niti Makučevi v mitično zazrti, vendar
stvarni ikonografiji glede na obstoječa besedila, posvečena
tovrstni avtorjevi problematiki, v sledečem razmišljanju
ne bom vračala. Ustavila se bom ob problemu, ki je sicer v
Makučevem delu vseskozi navzoč, na pričujoči razstavi pa se
zdi očitnejši kot običajno, namreč način obravnave slikovnega
polja, čigar z robovi zamejeni operativni prostor avtor ‘krši’.
Meyer Schapiro je slikovno polje opredelil kot civilizacijski
produkt in napreden artefakt, katerega običajno pravokotna
(ali kvadratna) oblika funkcionira kot nevtralna površina za
vnos potencialnih možnosti. Makuc si osnovno slikovno polje
praviloma začrta in označi s posebno barvo, da izpostavi nje-
gov jasno določen prostor, nato pa ga z izhodi iz njega širi
in tako tudi simbolično ukinja njegove umetno vzpostavljene
zamejitve. Elementi podobe v obliki kontinuiranih črt ali zna-
kov, ki so navsezadnje tudi sami sintetizirani iz združevanja črt
v najosnovnejše konfiguracije – krožne, trikotniške in križ,
segajo čez začrtan okvir osnovnega polja v belino za njim,
ki predstavlja nov virtualen prostor. Ta v smislu gestalt psi-
hologije osnovno polje vzpostavi kot figuro in obenem ustvarja
njeno slikovno okolje. Seganje prek okvira je, kot ugotavlja
Schapiro, ekspresiven pripomoček, pogost v srednjeveških
iluminiranih rokopisih in plastiki in, kot je opozoril že Vignjević,
artikulacija srednjeveškega prostora vpliva na Makučevo ust-
varjanje. Tako se na teh risbah oblikujeta dve (včasih tudi več)
povezani, vendar distancirani prostorski mreži, ki problema-
tizirata prostorska razmerja in na metaforični ravni sugerirata
dva svetova – svet ptic kot svet neba in prostor nedoumljiv
človekovi izkušnji, in svet zemlje, ki ju nakazuje prevladujoči
modro-rjavi kolorit. Ostra diagonala in horizontala, ki se na eni
od podob križata prav v torišču čela Makučevega avtoportre-
6
ta, kot v nekakšni gesti ‘prečrtavanja’ sekata slikovno polje.
Zdi se, kot da prihajata od drugod, z nekega drugega pogleda
– zornega kota ptičje perspektive in se v svojem dinamičnem
preletu usmerjata v prostor zunaj ‘koordinatnega sistema’ pri-
marnega polja. Tudi besede, pisane z leve proti desni, pri svo-
jem razbiranju sprevračajo zorni kot pogleda, kajti pravilno jih
lahko preberemo le, če smo postavljeni pod njih (tako se zdi,
kot da napis polje lebdi nad njegovo upodobitvijo). Vzpostavi
se prostor anamorfične globinske razdalje, ki nastaja med
različnima perspektivama.
V prepletu mrež, ki aktivirajo slikovni prostor v nenehno
gibanje, v njihovih vmesnih prosojnostih, v pretanjenem odno-
su med teksturo papirja in avtorjevo risarsko intervencijo, v
krhkosti form, katerih gravitacijo vzdržujejo subtilne linearne
prostorske koordinate, se oblikuje tisto občutje Makučevih
podob, ki ga morda najbolj ustrezno opisuje izraz lahkosti.
Ne samo ptica, ki simbolizira tako lahkost in osvoboditev
zemeljske teže kot lik duše, ampak tudi celotna podoba po-
daja fizičnost sveta s krhanjem njegove kompaktne mate-
rialnosti na drobne, eterične entitete, ki povzamejo njegove
temeljne obrise. Vendar lahkost Makučeve ustvarjalnosti ni
odraz njegovega zaznavanja sveta; v letu in čemenju ptic, v
bolščečih in čuječih pogledih in nenazadnje v sestavu mrež,
v katere so vpeti njegovi protagonisti, je vedno slutiti nekaj
zamolklega in stoično čakajočega. Spomnim se na Makučevo
risbo iz leta �984, ki jo imam sama. Na njej je na horizontu
polja obstala ptica. Zdi se, da je njen pogled usmerjen nekam
v daljavo, sama pa je pristala na tleh; pod njenimi tankimi, na
videz šibkimi, vendar trdnimi nožicami nas naenkrat zbodejo
koničaste trikotniške oblike, ki se ogrožujoče konfrontirajo s
skoraj prosojno krhkostjo živali. Makučeva lahkost postane
neznosna v Kunderovem smislu – zavest o krhki in minljivi,
kot senca breztežni posameznikovi eksistenci in ugotovitev o
njeni neizogibni trpkosti in težkosti. Tako Makučevo lahkost
vidim v eksistencialni funkciji, podobno kot jo v kontekstu
svojega pisanja o literaturi opisuje Italo Calvino – lahkost »kot
reakcijo na težo življenja«.
Nadja Gnamuš
�
Nel ciclo esposto dei disegni di Makuc si possono riconoscere
tutte quelle caratteristiche con le quali l’autore si colloca tra i
classici dell’arte slovena di disegno e grafica. Dopotutto, pos-
siamo ritenere il suo lavoro complessivo, con il modificarsi di
figure consolidate ed il ritorno ai stessi motivi, che traggono
ispirazione dal paesaggio litoral-carsico, dominato dal mondo
dei volatili, denotato come ciclico. Parliamo di quelle caratteri-
stiche specifiche, che vengono plasmate da Makuc in un quasi
ritualesco trattamento del tema scelto: di disegni virtuosi e dei
suoi potenziali semantici, derivanti dalle variazioni tra spesso-
re, posizione, direzione, urtamento, lentezza, interruzione, du-
rezza determinata e vibrazione della mano, che determinano
la linea e da essa traggono alternative espressive massimali,
nelle quali, come osserva Smrekar in uno dei testi, esprime “la
ricchezza della modestia”; del distintivo sistema simbolico em-
blematico, che è la conseguenza delle forme mimetiche ridotte
e del loro scontro con segni astratti, come frecce, croci, lettere
glagolitiche, numeri e lettere (o parole), che solitamente testi-
moniano la data di nascita del quadro e sono parte della firma
d’autore; della forma, da Makuc voluta, ma derivata comple-
tamente naturalmente come conseguenza dell’ elencato, nella
quale è preservata parte del empirismo comune della imme-
diatezza fanciullesca e dell’ autentico, primordiale incontro del-
l’uomo con l’immagine, come riassunto del veduto.
Tuttavia a tutto ciò e alla miticamente orientata, eppure reale
iconografia, in relazione ai testi esistenti, dedicati alla tale pro-
blematica sul autore, non ritornerò nella seguente riflessione.
Mi soffermerò sul problema, che è anzi costantemente pre-
sente nei lavori di Makuc, ma nella presente mostra sembra
ancor più manifestarsi del solito, è cioè il modo da qui trattare
campo di pittura, del quale, dai margini determinato campo
operativo viene “violato” dall’autore. Meyer Schapito ha defi-
nito il campo di pittura come prodotto della civilizzazione e ar-
tefatto progredito, del quale la ordinaria forma rettangolare (o
quadrata) funziona come una superficie per l’inserimento di
potenziali possibilità. Solitamente Makuc traccia e disegna il
campo di pittura di base con un colore specifico, cioè crea una
campitura, per esporre il proprio spazio chiaramente stabilito,
dopodiché, con “uscite” lo estende, per cosi anche simbolica-
mente estinguere le sue artificialmente istituite limitazioni. Ele-
menti figurativi in forma di linee continuate o simboli, che oltre
tutto sono anche essi stessi sintetizzati dal congiungimento di
linee in configurazioni basilari – rotonde, triangolari e croci,
giungono oltre il margine delineato del campo di base, nella
bianchezza dietro di esso, che rappresenta un nuovo spazio
virtuale. Questo, in senso della psicologia gestalt, stabilisce il
campo di base come figura e nello stesso tempo crea di essa
il suo campo di pittura. Lo sconfinamento oltre il margine è,
come lo constata Schapiro, mezzo espressivo, sovente usato
in manoscritti e scultura medievale, e, come accennato già
da Vignjević, l’ articolazione dello spazio medievale influenza
il creare di Makuc. In questi disegni, si modellano cosi due
(talvolta anche più) unite, nonché distanziate reti spaziali, che
8
espongono il problema del rapporto spaziale e metaforica-
mente suggeriscono due mondi – il mondo ornitologico come
mondo del cielo e spazio imperscrutabile alle esperienze del-
l’uomo, ed il mondo della terra, sottinteso dalle predominanti
tonalità azzurro -marroni.
La diagonale e l’orizzontale marcata, incrociate sopra una
delle figure, proprio nel fulcro della fronte dell’ autoritratto di
Makuc, come in un gesto di cancellare, intersecano il campo
di pittura. Sembra come se provengano da altrove, da un altro
punto di vista della prospettiva dei volatili e si orientano col
loro sorvolo dinamico verso lo spazio al di fuori del »sistema
cartesiano« dello spazio concepito all’inizio. Anche le parole
scritte da sinistra a destra, con la loro lettura rovesciano la
prospettiva, poiché si possono leggere solo se siamo immagi-
nariamente posti sotto di esse (cosi sembra la scritta »polje«
come sospesa sopra la propria raffigurazione). Si instaura
cosi uno spazio di distanza anamorficamente profondo, che
nasce tra prospettive differenti.
Nel aggrovigliarsi del retaggio che attiva lo spazio di pittura
in movimento perenne, nelle trasparenze intermezze, nel rap-
porto sottile tra la struttura della carta e l’intervento di dise-
gnatori dell’ autore, nella fragilità delle forme, la gravitazione
delle quali è sostenuta dalle sottili coordinate lineari spaziali,
si plasma quella percezione delle figure di Makuc, che è forse
descritta nel modo più appropriato con il termine leggerezza.
Non soltanto il volatile che simboleggia cosi la leggerezza e la
libertà della gravitazione terrestre come rappresentazione del-
l’anima, bensì anche l’immagine intera offre la fisicità terrestre
comprensiva dello spezzettarsi della sua materialità compat-
ta in minuscole, eteree entità, che riassumano i suoi contorni
basilari. Tuttavia la leggerezza della creatività di Makuc non è
il riflesso della sua percezione del mondo; nel volo e nel cin-
guettare degli uccelli, negli sguardi stralunati e vigili, e non in
fine nella composizione delle retaggio, nelle quali sono sospe-
si i suoi protagonisti, si può sempre intravedere qualcosa di
cupo (e) stoicamente in presagio. Mi rammento del disegno di
Makuc del 1984, che possiedo. In esso un uccello si è fermato
sull’ orizzonte dello campo. Sembra come se il suo sguardo
sia orientato verso un punto in lontananza, mentre è atterrato;
sotto le sue, sottili, apparentemente fragili, ma forti zampine
ci pungono all’ improvviso le spigolose forme triangolari, che
si confrontano con la quasi diafana fragilità dell’animale. La
leggerezza di Makuc diventa quasi insopportabile in senso
Kunderico – la consapevolezza della fragile e fugace, come
ombra impercettibile esistenza individuale e la constatazione
della sua inevitabile asprezza e pesantezza. Cosi vediamo la
leggerezza di Makuc in funzione esistenziale, simile a quella
descritta nel contesto del suo scrivere relativo alla letteratura
di Italo Calvino – leggerezza ”come reazione alla pesantezza
della vita”.
Nadja Gnamuš
dela opere
�0
Kormorana v solinah 2005
��
��
Phalacrocorax carbo 2005
�3
�4
Pokrajina s hudournikoma 2003
��
�6
Polje 2005
��
�8
Polje s pticama 2005
�9
�0
Lenovo 3000 N�00 Lepši kot slika.
prava umetnina.
��
Poloj s slikarjem 2006
�3
�4
Polojnik 2005
��
�6
Ptiča v vinogradu 2005
��
�8
Rumenonogi galeb 2005
�9
30
Soline s kormoranom 2005
3�
3�
Soline s sireno 2005
33
34
Temne soline 2005
3�
36
Vinogradi s škrjancem 2005
3�
38
sponzorji gli sponsor
�96� Mala galerija, Ljubljana
�963 Salon Moderne galerije, Beograd
Galerie 6�, Celovec
Pokrajinski muzej za Pomurje, Murska Sobota
Umetnostna gaerija, Maribor
�963/64 Kabinet grafike JAZU, Zagreb
�964 Robotnički dom, Skopje
Avla upravne stavbe, Nova Gorica
SM �3, Studio d’Arte Margutta, Rim
�96� Galleria Pro Loco, Gorica
Studio Internazionale d’Arte Grafica, L’Arco, Macerata
Galerie Zygos, Atene
Festivalna dvorana, Bled
�96�/66 Likovni salon, Celje
�966 Delavski klub, Velenje
Likovni salon, Kočevje
�968 Izložbeni salon, Dom kulture, Banja Luka
Galerie Mokum, Amsterdam
�969 Sala d’Arte Guglielmi, San Benedetto del Tronto
Foyer Mestnega kina, Ajdovščina
Galerija Grafički kolektiv, Beograd
�9�0 Galleria d’Arte La Lanterna, Trst
Galleria La Robinia, Palermo
�9�� Galerija salona Meblo, Nova Gorica
Galleria d’Arte Il Vicolo, Genova
Galleria Il Segnapassi, Genova
�9�� Libreria-Galleria Feltrinelli, Bologna
�9�3 Sala d’Arte Guglielmi, San Benedetto del Tronto
�9�4 Galleria d’Arte La Loggia, Videm
Galerija Ars, Ljubljana
Galerija Loža, Koper
Kleine Galerie, Celovec
�9�� Arte al Borgo, Palermo
Galerija Sebastian, Dubrovnik
Studio d’Arte Margutta, Rim
Galerija Labirint, Ljubljana
�9�� Galerie Ortner, Beljak
�9�8 Galerija Osnovne šole Solkan, Solkan
Mala galerija, Ljubljana
Dvorec Zemono, Zemono pri Vipavi
�9�8/�9 Stevens Gallery, Padova
�9�9 Savinov salon, Žalec
�980 Razstavni salon hotela Radin, Radenci
Galerija Ars, Ljubljana
Galleria d’Arte La Bottega, Gorica
�98� Galerija Sebastian, Dubrovnik
�98� Gallery Ichizan, Tokio
Atlas Art agencija Sebastian, Varaždin
�983 Galerija DSLU, Ljubljana
Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
�98� Gallery Ichizan, Tokio
Goriški muzej (retrospektivna razstava), Nova Gorica;Galerija
Loža in Meduza, Koper;Mestna galerija, Piran;Razstavni salon
Rotovž, Maribor;Moderna galerija, Ljubljana;Galerija v Mestni
hiši, Kranj;Dolenjska galerija, Novo Mesto (�986)
�986 Keio-Shinjuku, Tokio
Sala consigliare, San Benedetto del Tronto
�98� Palazzo degli Anziani, Ancona
Moderna galerija, Ljubljana
Galleria Sele Arte �, Padova
Gallery Ichizan, Tokio
�988 Circolo Acli-Centro universitario, Urbino
�989 Dolenjski muzej, Novo Mesto
�990 Galerija Equrna, Ljubljana
Galleria Dedalos, San Severo
Galerija Karas, Zagreb
�99� Galerie Slama, Celovec
Galerija Tržaška knjigarna, Trst
�99� Likovni salon, Celje
Galerija Insula, Ljubljana
�993 Beneška galerija, Špeter/S.Pietro al Natisone
�993/94 �. egiptovski mednarodni trienale grafike (osebna razstava-
častni gost), Kairo
�994 Galerija Meduza, Koper
Gallery Ichizan, Kamakura City
Gallery Tenkikan, Gunma
�99� Tamaya, GALOU, Tokio
�99�/96 Galerija Tivoli, MGLC, (sto grafičnih listov �9��-�99�), Ljubljana
�99� Galerija Hest, Ljubljana
Poslovni center Mercator, Ljubljana
Preddverje ISKRATEL, Kranj
Centre Culturel Pomel, Issoire
(ob IV. Trienalu v Chamalieru kot nagrajenec III. trienala v
Chamalieru, �994)
�998 Galerie Schloss Porcia, Spittal
�999 Atrij ZZZS, Ljubljana
�00� Galerija Tivoli, MGLC, Ljubljana
�003 Mestna galerija, Nova Gorica
MUO, Zagreb
Obalne galerije, Piran
Galerija Murska Sobota, Murska Sobota
�006 Galerija Žbona, Koper
Samostojnerazstave
Mostre personali
sponzorji gli sponsor
Ljubezen do detajlov lahko prekosi le eno.
Ljubezen do celote.
Novi BMW Serije 3 coupé ve kako zapeljati voznika, ki goji strast do čiste športnosti. Zahvaljujoč odličniuravnoteženosti vozila (50:50) kot rezultat izjemno lahke konstrukcije in precizno izdelane šasije, je novi BMWSerije 3 coupé tako dinamičen, kot to kaže na prvi pogled.En pogled je dovolj, da opazimo njegovo večno eleganco. Gladkemu pokrovu motorja daje značaj nezamenljivamaska v obliki ‘ledvičke’ in lično zaobljeni žarometi z izredno domišljenim detajlom. Z inteligentnim štirikolesnimpogonom xDrive in inovativno HPI tehnologijo vbrizga goriva bo vaša slika o zapeljivem športniku popolna.
Vse informacije so na voljo pri pooblaščenih prodajalcih BMW: Avto Aktiv d.o.o., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana, tel.: 01 28 03 150; Avto Aktiv PE, Tržaška 133, 1000 Ljubljana, tel.: 01 24 45 870; Avto Aktiv Trzin, Ljubljanska cesta 24, 1236 Trzin, tel.: 01 56 05 800; Avto Aktiv d.o.o., PE Maribor, Zagrebška cesta 38, 2000 Maribor, tel.: 02 46 01 000; Avto Motiv d.o.o.,PE Koper, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel.: 05 62 50 333; Avto Select d.o.o., Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 33 06 060; Makoma d.o.o., Bršljin 2, 8000 Novo mesto, tel.: 07 39 34 215; Selmar d.o.o., Mariborska 119, 3000 Celje, tel.: 03 42 44 000.
NoviBMW Serije 3 coupé
www.bmw.si Veselje do vožnje
BM
W S
erije
3 c
oupe
: 325
i (16
0 kW
) por
aba
- ko
mbi
nira
n na
čin
vožn
je: 8
,4l/1
00 k
m. E
mis
ija C
O2:
203
g/km
.
BMW_S3_Coupe_galerija:EU39_E92_Launch_FP_e_RZ 10/2/06 4:24 PM Page 1
KRALJ
ESTVO ZABAVE!THE
KINGDOMOFENTERTA
INMEN
T
080
13 1
9 al
i ww
w.k
on
go
-hc.
com
Harly zbona235/300/06 28.09.2006 15:02 Page 1
Prva pecica z vgrajenimdvigalom na svetu.
s
Stenska peãica liftMatic: svetovna novost z revolucionarnim naãinom odpiranja!
Pritrjena na steno omogoãa peko v vi‰ini oãi. S pritiskom na gumb se spusti celotno
dno peãice – s tem so pekaãi dostopni s treh strani in to v vi‰ini rok. Skupaj z mnogimi
drugimi inovacijami predstavlja LiftMatic vrhunsko re‰itev za nepozabna doÏivetja.
BSH
Hi‰
ni a
para
ti, N
azar
je d
.o.o
.
S_Liftmatic2_235x300.qxp:LiftMatic2 10/11/06 10:05 AM Page 1
nlb_230x300 7/11/06 2:51 PM Page 1
Composite
C M Y CM MY CY CMY K
Musée des Beux-Arts
È
È
Umetnikova dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah, doma in
v tujini, med njimi:
Le opere dell'artista fanno parte di numerose collezioni pubbliche e private,
tra le quali:
CENA/PREZZO:
11.982 SIT 50 €
MAKUCALEXANDRIE
Musée des Beux-ArtsBEOGRAD
Muzej savremene umetnostiBRUXELLES
Collection de la Communante pançiaseCAIRO
Museum of modern egyptian artCHAMALIÈRE
Musée d’Art ContemporainCINCINNATI
Cincinnati Art MuseumKLAGENFURT
Sammlung Drankraft-WerkeKLAGENFURT
Landes MuseumKOPER
Zbirka družine ŽbonaKRAKOW
Muzeum NarodoweLA LOUVIÈRE
Centre de la gravure et l’image de imprimée A.S.B.L.LJUBLJANA
Moderna galerijaLJUBLJANA
Mednarodni grafični likovni centerLUGANO
Museo Villa Ciani, Bianco e neroMONTREAL
Musee des Beux-ArtsMOSTAR
Muzej HercegovineNOVA GORICA
Goriški muzejSlovensko narodno gledališče - vitrail (18m2) na stropu gledališke dvorane
NOVI SADGalerija Matice Srpske
PRAHANárodní galerie
PRILEPNarodni muzej
TORINOMuseo Civico
SKOPJEMuzej na savremenata umetnost
WARSZAWAMuzeum Narodowe
WASHINGTONThe Library of Congress
WIENAlbertinaZAGREB
Galerija suvremene umjetnostiKabinet grafike Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti
Umetnikova dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah, doma in
v tujini, med njimi:
Le opere dell'artista fanno parte di numerose collezioni pubbliche e private,
tra le quali:
Seznam del
Elenco delle opere
1. Kormorana v solinah . . . . . . . . . . 2005
21,0 x 29,7 cm
2. Phalacrocorax carbo . . . . . . . . . . 2005
29,6 x 20,9 cm
3. Pokrajina s hudournikoma . . . . . . . . 2003
29,7 x 21,1 cm
4. Polje . . . . . . . . . . . . . . . 2005
29,6 x 20,9 cm
5. Polje s pticama . . . . . . . . . . . . 2005
25,9 x 22,0 cm
6. Poloj s slikarjem . . . . . . . . . . . 2006
35,0 x 26,0 cm
7. Polojnik . . . . . . . . . . . . . . 2005
23,9 x 23,9 cm
8. Ptiča v vinogradu . . . . . . . . . . . 2005
29,6 x 20,9 cm
9. Rumenonogi galeb . . . . . . . . . . . 2005
32,4 x 24,9 cm
10. Soline s kormoranom . . . . . . . . . . 2005
32,1 x 25,9 cm
11. Soline s sireno . . . . . . . . . . . . 2005
34,3 x 25,3 cm
12. Temne soline . . . . . . . . . . . . 2005
25,1 x 35,1 cm
13. Vinogradi s škrjancem . . . . . . . . . . 2005
29,7 x 21,1 cmCENA/PREZZO:
11.982 SIT 50 €
Čevljarska 8, Koper041 600 120