Vaš mesečni november 2010

www.armat.si

T E L E V I Z I J A

www.biro-bonus.si

elektronsko brezpapirnoposlovanje

okna vrata senčila

031 614 719 www.av-invest.si

nova lokacija! Markljeva 2 - trbanc

ODPRTO NON STOPwww.pivnica-as.si

20 let Društva mrtvih pesnikov

Krki visoko državno odlikovanje

Izzivi po volitvah

Penina iz globine morja

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 69 - noVember 2010

2 Vaš mesečnik št. 69, november 2010

3št. 69, november 2010 Vaš mesečnik

»Majhen korak za Boruta Pahorja in velik za slovenske televizije ….« S temi

besedami je novinarka nacionalne televizije, ko si je izposodila znamenite besede

ameriškega astronavta Neila Armstronga, komentirala začasni, testni izklop

analognih televizijskih oddajnikov. Tega je s pritiskom na gumb, pol meseca pred

»digitalizacijo«, ob apelu gledalcem, naj se pravočasno pripravijo na digitalni

sprejem, opravil premier Pahor na Belem križu nad Portorožem in napovedal

prehod Slovenije iz analogne v digitalno dobo. Ta se bo dejansko zgodila 1.

decembra letos.

Zgodila se bo, pravzaprav se je v veliki meri že, tudi regionalnemu

televizijskemu programu Vaš kanal. Televizija Novo mesto, ki izdaja tudi tiskani

medij Vaš mesečnik, ki ga pravkar berete, je namreč vse od minulega decembra

oddajala svoj televizijski program tako analogno kot digitalno. Analogno le v JV

Sloveniji, digitalno pa, kot prikazuje tudi slika na zadnji strani Vašega mesečnika,

praktično v vsem osrednjem delu naše države – medijski krajini Center in širše.

Dvajseto leto delovanja naše medijske hiše smo tako okronali tudi s precej

širšo vidljivostjo Vašega kanala, ki jo bomo ne samo ohranjali, ampak z nekaterimi

novimi oddajniki, kot tudi programskimi vsebinami, krepili tudi v bodoče. Pred

nami, tako pred ustvarjalci televizijskega programa kot tudi našimi gledalci, je

izredno pomemben dan in obdobje, ki mu sledi. Od prvega decembra dalje

boste namreč program Vašega kanala spremljali le še digitalno. Medtem ko

bo kar nekaj lokalnih televizijskih programov s prizemeljskim oddajanjem ugasnilo,

se bo pozicija Vašega kanala na zemljevidu radiodifuznih medijev še krepila.

Preskok v digitalno dobo je drag in zahteven projekt. Tako za televizije, ki morajo

slediti tehnični prenovi in posodobitvam ter se soočati tudi z izredno visokimi

stroški digitalnega oddajanja, kot za gledalce, ki si morajo priskrbeti pretvornik ali

nov televizijski sprejemnik. Prepričana sem, da gre za »korak«, ki mu preprosto

moramo slediti, tako kot času in prostoru, v katerem živimo. Prehod na digitalno

televizijo odpira številne nove dimenzije in odstira širok spekter možnosti

spremljanja televizijskih programov; v to digitalno kompozicijo je in želi biti vpeta

tudi regionalna televizija – Vaš kanal. Da bodo vaše zgodbe in utrip tukajšnjega

življa še naprej odslikavale naš vsakdan in ohranjale »živo« zgodovino naše dobe.

Majhen korak, še en majhen korak, in še en korak, več majhnih korakov …

je vodilo do velikega koraka – do nove dobe digitalne televizije. In ker je dobro

o njej čim več vedeti in jo poznati, smo vas o njej seznanjali tudi z akcijami in

sporočili Bodi digi (www.digitv.si), prispevki in oddajami na Vašem kanalu (www.

vaskanal.com).

Naj vas prvega decembra ne preseneti televizijski mrk!

Izdajatelj: Televizija Novo mesto, d. o. o.

Odgovorna urednica: Irena Vide

Uredniški odbor: Slobodan Jovič, Mojca Kren, Tatjana Petrič, Tjaša Pureber

Lektoriranje: Irena Potočar Papež(Oglasov v uredništvu ne lektoriramo.)

Naslov uredništva: Podbevškova 12, 8000 Novo mestoTelefon: 07/39 30 860, faks: 07/39 30 870www.vaskanal.com

Marketing in oglaševanje:tel. 07/39 30 876, 39 30 867, faks: 07/39 30 877e-mail: [email protected]

Oblikovanje in grafična priprava: Fotografika, Boštjan Colarič, s. p.

e-mail: [email protected]: Delo-TČR, d. d., LjubljanaDistribucija: Pošta Slovenije, d. o. o.Št. vpisa v razvid medijev: 803

Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in objava vsebin ali delov vsebin ter ogla-sov brez dovoljenja uredništva Vašega mesečnika.

Piše: Irena Vide

Foto: Borut Peterlin

»Majhen korak za človeka in velik za

človeštvo«

Neil Armstrong

Slobodan Jovič arhiv Krke

Krkine nagrade letos beležijo jubi-lejno 40. izdajo. To je dokaz Krki-nega odnosa do znanja in spodbu-janja znanstveno raziskovalnega dela. Ob tej priložnosti so v sredo, 15. Oktobra, na sedežu podjetja pripravili slavnostno akademijo, na

kateri so podelili zahvale posebej zaslužnim posameznikom in usta-novam. V novomeškem farmacev-tu se namreč že od samih začet-kov zavedajo, da je podjetje lahko uspešno le z izobraženimi, sposob-nimi strokovnjaki. Ker jih pred štiri-desetimi leti na Dolenjskem ni bilo na pretek, so mlade strokovnjake začeli privabljati s Krkinimi nagra-dami. In prav ta štiridesetletna vez med znanostjo in industrijo je po-membna prednost pred konkuren-co, saj novomeški farmacevt sodi med vodilne svetovne proizvajalce generičnih zdravil.

Doslej je bilo podeljenih več kot 2300 nagrad, sodelovalo je več kot tristo mentorjev, številni nagrajenci delujejo v akademskih sferah, blizu

40. KRKINE NAGRADE

Vez med znanostjo in industrijoV novomeški tovarni zdravil Krka so že pred štiridesetimi leti spoznali, da je sodelovanje med znanostjo in industrijo nujno. Raz-vili so enkraten model nagrajevanja mladih raziskovalcev – Krkine nagrade. V jubilejnem letu so 40. izdajo obeležili s slavnostjo akademijo in podelitvijo nagrad. Ob častitljivem jubileju je predsednik republike dr. Danilo Türk novomeškega farmacevta odlikoval z visokim državnim odlikovanjem – zlatim redom za zasluge, saj je podjetje v minulih desetletjih ogromno doprineslo k spodbujanju mladih k raziskovalnemu delu in razvoju slovenske družbe kot celote.

Jože Colarič, predsednik Uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad ob prejemu državnega odlikovanja, zlatega reda za zasluge, ki ga je Krki podelil dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije.

litvi Krkinih nagrad je predsednik republike Danilo Turk predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke Jožetu Colariču podelil zla-ti red za zasluge. Visoko državno odlikovanje je Krka prejela za velik prispevek k uspešni razvojni poti slovenske družbe ter spodbujanju mladih k raziskovalnemu delu.»To odlikovanje, ki smo ga prejeli, je predvsem odlikovanje doseda-njim generacijam. To je priznanje delu mojih dveh predhodnikov - borisa andrijaniča in Miloša Ko-vačiča ter njunim sodelavcem.

Za današnjo generacijo krkašev je odlikovanje velika spodbuda, da bodo v prihodnje še boljši in uspe-šnejši,« je ob prejemu odlikovanja povedal Jože Colarič, prvi mož Krke.

Letos so prvič podelili nagrade tudi slovenskim srednješolcem. Med letošnjimi 44 nagrajenci je kar de-vetnajst doktorjev znanosti, kar je potrditev o vlogi in širšem družbe-nem pomenu Krkinih nagrad.

tristo jih je zaposlenih v Krki. Ob jubileju so pripravili tudi razstavo o zgodovini Krkinih nagrad in znan-stvenih Q

Krki visoko državno odlikovanje

V petek, 15. oktobra, se je jubi-lejna štirideseta podelitev Krkinih nagrad pričela s tradicionalnim

simpozijem, ki je stalnica podeli-tve zadnjih dvajset let. Slednji je namenjen najodličnejšim Krkinim nagrajencem, prejemnikom Krki-ne nagrade za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela, ki svoje delo predstavijo na način, primeren akademskemu okolju. Letošnji simpozij je odprl izr. prof. dr. Franc Vrečer, predsednik Znan-stvenega odbora Sveta Sklada Kr-kinih nagrad. Na slavnostni pode-

Zahvalo Krke za izjemen prispevek k usmerjanju in spodbujanju mladih k ra-ziskovalnemu delu je prejela tudi Stan-islava Florjančič, profesorica kemije na Gimnaziji Novo mesto.

Zahvalo Krke za izjemen prispevek k usmerjanju in spodbujanju mladih k raziskovalnemu delu je prejela tudi prof. dr. Julijana Kristl, redna profe-sorica Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in prorektorica Univerze v Ljubljani.

4

obzo

rnik

št. 69, november 2010Vaš mesečnik

Ob okroglem jubileju so v torto zarezali častni gostje in prejemniki Krkinih nagrad za posebne dosežke, z leve proti desni dr. Alenka Zvonar, dr. Žiga Jakopin, dr. Tanja Bagar, dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, Jože Colarič, predsednik Uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad, dr. Ana Bergant Simončič, dr. Matej Pavli in dr. Aleš Rotar, član Uprave Krke, direktor Razvoja in raziskav in predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad.

Letošnji prejemniki Krkinih nagrad z dr. Danilom Türkom, predsednikom Republike Slovenije, Jožetom Colaričem, predsednikom Uprave in generalnim direktorjem Krke ter predsednikom Častnega odbora Krkinih nagrad in dr. Alešem Rotarjem, članom Uprave Krke, direktorjem Razvoja in raziskav in predsednikom Sveta Sklada Krkinih nagrad.

Dr. Aleš Rotar, član Uprave in direktor Razvoja in raziskav v Krki ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, prof. dr. Miha Japelj, pomemben tvorec Krkinega razvojno-raziskovalnega dela, dolgoletni predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad in redni profesor organske kemijske tehnologije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, ter Jože Colarič, predsednik Uprave in generalni direktor Krke – prof. dr. Japelj je prejel posebno priznanje za izjemen prispevek k razvoju Krkinih nagrad.

Zahvalo za dolgotrajno uspešno sodelovanje in spodbujanje raziskovalnega dela mladih je prejela tudi Gimnazija Novo mesto. Zahvalo je prevzela ravnateljica Na-talija Petakovič.

Zahvalo za izjemen prispevek k usmer-janju in spodbujanju mladih k razis-kovalnemu delu je prejel tudi akademik prof. dr. Branko Stanovnik, redni profe-sor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, redni član SAZU, redni član Evropske aka-demije znanosti in umetnosti, Fellow of Royal Society of Chemistry, London, in redni član The New York Academy of Sciences.

5

obzo

rnik

št. 69, november 2010 Vaš mesečnik

torek, 23. november, ob 14. uriDom počitka MetlikaZaključek prvega cikla uvajan-ja kakovosti v Domu počitka Metlika

torek, 23. november, ob 19. uriKulturni dom MetlikaSlovesnost ob podelitvi priznanj in nagrad v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna

sreda, 24. november, ob 11. uri Kulturni dom SuhorTekmovanje članov Društev upokojencev Metlika, Črnomelj, Semič, Škocjan in Suhor v pikadu

sreda, 24. november, ob 18. uri Kulturni dom MetlikaVečer poezije in proze Jožeta Dularja

četrtek, 25. november , ob 19. uriKulturni dom MetlikaPrireditev Moč humanosti - sre-čanje krvodajalcev in slovesnost s podelitvijo priznanj Območne organizacije Rdečega križa Metlika

petek, 26. november , ob 16. uri Zdravstveni dom MetlikaIzročitev novih prostorov pe-diatrične in ginekološke ambu-lante ter medicine dela namenu

PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE METLIKA

Renata Brunskole, županja Občine Metlika,Vas vljudno vabim na prireditve ob prazniku Občine Metlika

petek, 26. november , ob 18. uri športna dvorana pri OŠ MetlikaOSREDNJA SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU s podelitvijo priznanj Občine Metlika ter priznanj in plaket za dosežke na področju športa

sobota, 27. november , ob 16.30 uri spomenik pri Podružnični šoli SuhorSovesnost pri spomeniku

sobota, 27. november , ob 17. uri Kulturni dom SuhorSlovesnost ob prazniku Krajev-ne skupnosti Suhor

nedelja, 28. november , ob 9. urišportna dvorana pri OŠ PodzemeljMednarodni rekreativni turnir v namiznem tenisu

nedelja, 28. november , ob 15. urišportno igrišče na GrabrovcuIzročitev otroških igral na športnem igrišču na Grabrovcu namenu

četrtek, 2. december , ob 18. uriLjudska knjižnica MetlikaPredstavitev pesniške zbirke Literarnega kluba Metlika Poto-vanje srca VIII

petek, 3. december , ob 16. uriKulturni dom MetlikaPrireditev ob mednarodnem dnevu invalidov

sobota, 4. december , ob 15. uri večnamenski dom na Dolnji LokviciIzročitev večnamenske zgradbe skupnega pomena na Dolnji Lokvici namenu

Občankam in občanom čestitam ob 26. novembru, prazniku Občine Metlika, z željo po nadaljnjem dobrem sodelovanju!

Renata Brunskole županja Občine Metlika in poslanka Državnega

zbora Republike Slovenije


www.pvcnagode.si

Novi prodajno razstavni salon v LjubljaniLjubljanaJurčkova cesta 23301 600 37 10

PostojnaTržaška cesta 87a05 720 35 55

Katarina Mervar, s.p.na žago 39, 8351 stražatel./fax: 07/38 47 201, mobitel: 031/757 606e-mail: [email protected]

KOVINARSTVO

IzdelAVA KOTlOV zApRIpRAVO žIVINSKe KRme

leOpOld KOŠČAK s.p.Kamnje 7a, Šentrupert,

tel.: 07/30 40 214GSM: 041 754 051

• izdelavabrunaric• lesenihhiš• kozolcev• ut• ostrešij...

Tel.:4986140Gsm:041651435

Gornja Prekopa 8, Kostanjevica na Krki, [email protected]

•novogradnje in adaptacije

•popravila in vzdrževanje elektrostrojev

•vzdrževalna dela po pogodbi

ElEktroinstalacijEin vzdrževanje

Janez Mavsar, Jedinščica 16, Novo mesto, tel/fax: 07/33 46 500, GSM: 041 643 191, [email protected]

•velikaizbiramaterialovzazavese,•razstavnisalon,šivalnicazavesobcestiNM–Metlika.

Darja PreDovič s.p., Bereča vas 15 a, Suhor

Tel.: 07/30 50 153 Gsm: 041 649 872

Tone Jalovec s.p., Velike Malence 17C, 8262 Krška vastel.: 07/49 595 30 gsm: 041/745 959

Splošna gradbena dela: zidarstvo fasaderstvo novogradnje gradbena

sanacija gradbena

SPLOŠNO ZIDARSTVO

Jordan Gorazd s.p.,Cesta oktobrskih žrtev 658310 Šentjernej

07/308 14 54041/34 44 30

7Vaš mesečnikšt. 69, november 2010

TjašaPureber arhiv Vaš mesečnik

Letošnje lokalne volitve, ki so v JV Sloveniji z drugim krogom v več kot tretjini občin poskrbele za precejšnje podaljšanje burne volilne kampanje, so za nami. Volivci so nadaljevali s tradicijo, da starim županom radi zaupajo še en mandat, saj je do spremembe vodstva prišlo le v petih občinah, pa še to v dveh stara župana nista kandidirala. Prijetno pre-senečenje pa je zastopanost žensk, saj so volivci na čelo občin postavili kar štiri, od tega tri v Beli krajini. Sedaj se zastavlja vprašanje: bodo novoizvoljeni izbranci ljudstva znali 'prestaviti v naslednjo prestavo' in svojim občankam in občanom zagotoviti trajnostni razvoj ali pa se bodo utapljali v morju medsebojnih obtoževanj in spletk? Pripravili smo kratko analizo volitev po posameznih občinah.

Izzivi po volitvah: KaKo naprej?

NOVO MESTO: Burno tudi po volitvahV Novem mestu smo lahko letos spremljali eno najostrejših pred-volilnih kampanj doslej. V prvem krogu se je pomerilo pet kandida-tov, pri čemer je imel tako v anke-tah kot kasneje na volitvah rahlo prednost župan Alojzij Muhič, trije

kandidati pa so bili praktično iz-enačeni. Posledično si nihče ni upal napovedati, kdo bo v drugem krogu. Skladno s tem so se vrstile afere za afero: od Zarje, CEROD--a, romske problematike, visokega šolstva, finančnega stanja občine do neurejenega mestnega jedra. Padale so obtožbe, potovale ano-nimke, vrstile so se izredne seje. Na koncu se je v drugi krog poleg Muhiča uvrstil direktor novomeške Komunale Bojan Kekec. Z zmago v drugem krogu je Muhiču kot pr-vemu v zgodovini občine uspelo zadržati drugi županski mandat. A stvari so se začele zapletati že na prvi seji novega občinskega sveta in vse kaže, da bo imel novi-stari župan precej močno opozicijo. In na tem mestu se zastavlja vpraša-nje: bo Muhič z opozicijskimi sve-tniki poskušal iskati dogovor glede programskih vprašanj ali pa bo poskusil sestaviti bolj ali manj tr-dno koalicijo, ki bo lahko delovala s preglasovanjem? Glede na raz-

drobljenost strank in list bo delo v vsakršni koaliciji verjetno izjemno težavno, že kmalu pa se bo poka-zalo, kako se bo porazdelila moč med ključnimi političnimi akterji in seveda, kako bo to vplivalo na življenje občank in občanov.

MIRNA PEČ: Drama do zadnjega dneZa daleč najbolj dramatičen volilni zaplet so volivci poskrbeli v mirno-peški občini, kjer so starega-nove-ga župana Zvonka Laha dobili šele

nekaj dni po koncu drugega kroga. Že v prvem krogu je kazalo, da bo tekma med tremi kandidati tesna, a nihče ni pričakoval, da bosta Lah in njegov protikandidat Le-opold Pungerčar v drugem krogu dobila povsem enako število gla-sov. Ob vnovičnem štetju se je teh-tnica za dva glasova prevesila na stran dolgoletnega župana Laha, ki pa v novem mandatu gotovo ne bo imel lahkega dela. Mirna Peč je sicer končno dobila priključek na avtocesto, a vprašanje financi-ranja osnovne šole, ureditev sre-dišča kraja ter gospodarski preboj ostajajo ključni izzivi. Predvsem glede zadnjega je Lah kot nujni predpogoj vedno postavljal av-tocesto, zato bodo Mirnopečani sedaj skrbno spremljali, kaj se bo dogajalo v predvidenih industrij-skih conah.

DOLENJSKE TOPLICE: Presenetljiv porazPred letošnjimi volitvami si je le malokdo upal napovedati, da bo v Dolenjskih Toplicah prišlo do me-njave v občinskem vrhu. Zdi se, da tega nista pričakovala niti kandida-


voli

tve

ta, saj predvolilne kampanje med dolgoletnim županom Francem Vovkom in njegovim izzivalcem Jo-žetom Muhičem praktično ni bilo. Na volilni dan je zmaga kandidata Socialnih demokratov Jožeta Mu-hiča močno presenetila oba, volivci pa so povsem premešali karte tudi v 12-članskem občinskem svetu, kjer bo prihodnja štiri leta sedelo kar devet novih svetnikov. Ob od-sotnosti večjih afer, ki bi pretresa-le občino v zadnjem mandatu, si tako odločen zasuk na vseh ravneh vodstva občine lahko razlagamo le z željo volivcev po spremembi. Novi župan napoveduje, da se bo prvih nekaj mesecev spoznaval z delovanjem občine, a dejstvo je, da bo moral hitro zagristi tudi v pro-jekte, saj se po letu 2013 napove-duje precejšen upad razpoložljivih evropskih sredstev, zato morajo Dolenjske Toplice ujeti še zadnji vlak za večje projekte. Bo novemu županu uspelo?

ŠENTJERNEJ: Volitve sprožile plakatno vojnoV Šentjerneju je Franc Hudoklin na čelu občine že 16 let in letos se je zdelo, da bo njegov primat

ogrozil županski protikandidat v drugem krogu Janez Selak. Slednji je nato izgubil z 46 proti dobrih 53 odstotkov glasov. Kampanja se je še posebej pred drugim krogom močno razplamtela, a bolj kot ar-gumenti so se soočali uničevalci plakatov. Volitve so prinesle precej sprememb tudi v občinski svet.

Zastavlja se vprašanje, ali lah-ko Hudoklin občanom še ponudi nove razvojne projekte ali pa bo Šentjernej po hitrem razcvetu, ki ga je beležil v zadnjih letih, začel stagnirati?

ŠMARJEŠKE TOPLICE: Nič več tako burno?Politično življenje Šmarjeških Toplic je v preteklem mandatu zaznamovala močna opozicija v občinskem svetu, ki je županji Bernardki Krnc močno otežila sprejemanje ključnih dokumen-tov. Ko je njenega protikandidata

Simona Štuklja podprla večina političnih strank in list, se je zdelo, da bo tekma izjemno tesna. Na koncu je z dobrimi 52 odstotki zmagala stara-nova županja, ki si je uspela zagotoviti tudi veliko ugodnejšo sestavo občinskega sveta. Ali to pomeni, da so burni časi minili, ali pa se bodo politi-ki okoli Štuklja zgolj preusmerili v sfero civilne družbe in svoj glas uveljavljali prek različnih civilnih pobud? Težko je namreč verjeti, da bodo ob tako številnih nestrinja-njih glede praktično vseh razvoj-nih projektov enostavno izginili s političnega prizorišča. Kaj se bo v resnici zgodilo, bo jasno že kmalu.

STRAŽA: Novi svet, stari županPodobno, kot je bil umirjen način vodenja straške občine v prvih štirih letih po njeni ustanovitvi, je bila neopazna tudi tamkajšnja predvolilna kampanja. Med tre-mi kandidati je že v prvem krogu prepričljivo zmagal novi-stari žu-pan Alojz Knafelj, do precejšnjih sprememb pa je prišlo v sestavi občinskega sveta, kjer bo med 13 svetniki sedelo le pet starih. In če je Knafelj občane prepričal, da so bila prva štiri leta večinoma namenjena vzpostavljanju podlag za delovanje samostojne občine, bodo sedaj želeli rezultate. Odpr-ta ostajajo vprašanja industrijske

cone, letališča, kulturnega doma. Bo Knaflju uspelo izpeljati že pred štirimi leti začrtani program?

ŠKOCJAN: (Ne)predviden visok poraz ZupetaČeprav so nekateri politični ana-litiki predvideli tesen izid volitev v Škocjanu, nihče ni pričakoval tako visokega poraza Antona Zupeta, ki je občino vodil preteklih osem let. S skoraj 77 odstotki je namreč zmagal njegov protikandidat Jože Kapler (SDS), ki je dobil kar pet mest v 12-članskem občinskem

svetu. Tudi sicer se je sestava sle-dnjega precej spremenila, v njem pa kot svetnik ostaja tudi Zupet. Ta vztraja, da občino zapušča v dobri finančni kondiciji. Od novega župa-na pa bo odvisno, ali bo Škocjan postal pomemben igralec v gospo-darskem smislu ter tako konkuriral sosednjemu industrijsko bistveno razvitejšemu Šentjerneju.

ŽUŽEMBERK: Prvič tesno, drugič prepričljivoDolgoletni žužemberški župan Franc Škufca je v prvem krogu leto-šnjih volitev že skorajda praznoval zmago, saj je vse kazalo, da bo presegel prag 50 odstotkov glasov, kolikor jih je potreboval za zmago. A na koncu so volivci odločili, da se bo odvil še drugi krog med Škufco in njegovim protikandidatom Dare-

tom Pucljem, pri čemer je Škufca na koncu slavil z 52 odstotki gla-sov. Zamenjala se je tudi polovica občinskih svetnikov, vprašanje pa je, ali bo prihajajoči mandat kaj mirnejši, saj je Škufco v prejšnjem

doletelo precejšnje število ovadb. Občane pa seveda še veliko bolj za-nimajo ključni razvojni projekti. Bo Škufci npr. v naslednjem mandatu uspelo dokončati enega največjih projektov zadnjih desetletij - suho-kranjski vodovod?

IVANČNA GORICA: Svež veter ali stara politika?Ko se je izvedelo, da se v Ivančni Gorici za župansko mesto pote-guje kar osem kandidatov, je ob dejstvu, da se je dolgoletni župan Jernej Lampret upokojil, kmalu postalo jasno, da se obeta drugi krog. Glasovi so se res porazdelili in če ni bilo nič presenetljivega,

da se je v nadaljevanje bitke uvr-stil Lampretov strankarski kolega Dušan Strnad, je bil presenečenje volitev njegov protikandidat, do tedaj v občini manj znani Rado Javornik. Slednji je na koncu iz-gubil precej tesno, saj je Strnad prejel dobrih 51 odstotkov glasov. Strnad ne skriva, da si želi nada-ljevati Lampretovo politiko, ali bo uspel v svoje delovanje vnesti svež veter, pa bo jasno že čez nekaj mesecev, saj si je za eno izmed ključnih nalog zadal oblikovanje razvojnega načrta občine za priho-dnja štiri leta.


voli

tve

ŠENTRUPERT:Edino presenečenje visoka udeležbaEden izmed dveh starih županov, ki je pred volitvami spal mirno, je bil Rupert Gole, saj je bil edini kandidat za prvi stolček Občine Šentrupert. Kljub drugačnim pri-čakovanjem je na volišča prišlo presenetljivih 46 odstotkov volil-nih upravičencev (vseeno je to pri-bližno 27 odstotkov manj kot leta 2006). V Šentrupertu so volivci strankarski politiki dejali odločen

ne, saj so vsi izvoljeni predstavniki ljudstva z županom na čelu neod-visni kandidati. V prejšnjem man-datu je Gole skozi občinski svet svoje predloge spravil brez težav, saj je z njim sodelovalo sedem od devetih svetnikov. Še največ težav mu je povzročal trebanjski župan, saj sta se večkrat odkrito spopa-dla, in sicer predvsem zaradi ne-realiziranih oziroma oteženih sku-pnih projektov. Kaj se bo dogajalo na tej fronti, je v luči neznane uso-de trebanjskih volitev težko reči, vsekakor pa v Šentrupertu ostaja odprtih še nekaj ključnih projek-tov. Se bo občina uspela razviti tudi gospodarsko ali pa bo postala zgolj satelitsko spalno naselje za Trebnje?

MOKRONOG-TREBELNO: Težave v občinskem svetu?Tudi v Občini Mokronog-Trebel-nem je bil zmagovalec znan že vnaprej, saj je za mesto župana kandidiral le dosedanji vodja ob-čine Anton Maver. Volilna udelež-ba je bila deset odstotkov nižja kot pred štirimi leti, a vseeno za tri odstotke višja od državnega povprečja, saj je na volišča prišlo 53 odstotkov vseh volivcev. In če-prav je dejstvo, da je na volitvah kandidiral le en politik, deloma verjetno rezultat splošnega za-dovoljstva ljudi z opravljenim de-lom, po drugi strani kaže tudi na dejstvo, da je v Sloveniji število občin izjemno visoko, v manjših

pa je kritična masa premajhna za oblikovanje resnih opozicij-skih struj. To ima lahko tudi svoje prednosti, saj konsenzualni način vodenja potencialno prinaša hitre rezultate, umanjkanje kritike pa je lahko težava ob morebitnih ne-pravilnostih. Že ob prvih resnejših glasovanjih pa se bo pokazalo, ali bo za Mavra tudi drugi mandat tekel tako gladko kot prvi, saj se je v občinskem svetu izmed enaj-stih svetnikov zamenjalo kar šest imen. So na obzorju težave?

SEMIČ: Nič novega?Ko je dolgoletni semiški župan Ivan Bukovec napovedal odhod v pokoj, so se takoj začela ugi-banja, ali bo politično prizorišče zapustil brez 'varovanca' ali pa si bo izbral naslednika, ki ga bo promoviral med kampanjo. Kmalu se je izkazalo, da je izbral slednjo možnost in s tem že v startu svoji direktorici občinske uprave zago-tovil določeno prednost, ki jo je ponujala obljuba kontinuiranega

delovanja brez pretresov ob me-njavi vodstva. A podpora sedaj že nekdanjega župana Poloni Kam-bič ni ustavila ostalih kandidatov, da se ne bi trdo borili za županski stolček, kar je pripeljalo do druge-ga kroga. Vanj sta se uvrstili dve ženski (poleg Kambičeve še Sonja Klemenc Križan). Kambičeva je na koncu zmagala z dobrimi 52 odstotki glasov. Verjetno bo nada-ljevala s potjo, ki jo je začrtal že Bukovec, vprašanje pa je, ali bo to dovolj za izzive, ki jih ponuja

prihodnost. Ali povedano drugače: bo Kambičeva v težki situaciji, v kateri se nahaja Bela krajina, po-nudila nov pristop?

ČRNOMELJ: Drugi krog za žensko zmagoČeprav so nekateri potiho govorili o njeni zmagi že v prvem krogu, je Mojca Čemas Stjepanovič za obračun z dolgoletnim črnomalj-skim županom Andrejem Fabja-nom potrebovala dva kroga. Z izkušnjami, ki jih je pridobila kot načelnica na črnomaljski upravni enoti, s poznavanjem načina dela občine verjetno ne bo imela te-žav. Vprašanje pa je, kako se bo obnašal občinski svet, pa tudi v kolikšni meri bo lahko uresničila

razvojne načrte ob dejstvu, da bo v naslednjih letih evropskega de-narja vse manj, Bela krajina pa se sooča s hudo krizo. Ob tem velja poudariti, da je Čemas Stjepano-vičeva enkrat že orala ledino, saj je bila pred osmimi leti prva žen-ska, ki je v Beli krajini kandidirala za mesto županje, a takrat ni bila uspešna.

METLIKA: Prepričljiva zmaga za drugi mandatV Metliki nič novega, bi lahko de-jali ob prepričljivi zmagi stare-no-ve županje Renate Brunskole. Ta je v primerjavi z letom 2006 svoj

rezultat skokovito izboljšala, saj je bila letos izvoljena s kar 74-odsto-tno podporo, medtem ko je pred štirimi leti osvojila dobrih 52 od-stotkov glasov. Volivci ji dejstva, da kot poslanka manj časa preži-vi v Metliki, očitno niso zamerili, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, če bo državni zbor vendarle spre-jel zakon o nezdružljivosti funkcij župana in poslanca. Čemu bo v tem primeru dala prednost? In pa seveda: glede na to, da ima Me-tlika izjemno hude kazalce brez-poselnosti in revščine: kaj bo v prihodnjem mandatu naredila za dobrobit Metličank in Metličanov? Se obetajo boljši časi?

KOSTANJEVICA NA KRKI: Kljub kritikam stari županOdkar je Kostanjevica na Krki samostojna občina, ima izjemno pestro politično življenje, saj se je dosedanji župan Mojmir Pusto-slemšek večino svojega mandata ukvarjal z močnim nasprotova-njem opozicijskih svetnikov. Zato je večina ljudi pričakovala ostro predvolilno bitko, ki pa je na kon-cu ni bilo, saj je Pustoslemšek svoja protikandidata s 56 odstot-ki glasov premagal že v prvem krogu. V kolikšni meri so k temu

pripomogle hude poplave, ki so Kostanjevico prizadejale prav v času predvolilne bitke in ljudi poe-notile v spopadu z naravo, je težko ocenjevati. Dejstvo pa je, da bo moral Pustoslemšek resno priti-sniti na državo, da občini zagotovi protipoplavno varnost, odprtih pa ostaja še veliko drugih razvojnih projektov. Bodo svetniki tokrat na njegovi strani?

KRŠKO:Bogovič brez prave konkurenceKrško je med okoljsko najbolj obremenjenimi občinami v Slo-veniji, saj se na njenem območju nahajajo številni energetski in in-

10 št. 69, november 2010Vaš mesečnik

voli

tve

dustrijski objekti. A v zadnjih letih je občina pod vodstvom Franca Bogoviča uspela prek različnih nadomestil sestavljati razvojne proračune, ki v povprečju prese-gajo denimo novomeškega. Zdi se, da zaradi številnih opaznih rezultatov Bogovičeva tekmeca v letošnji kampanji nista imela pravih možnosti. Kljub uspehom pa Krško čaka še precej izzivov.

Še zdaj ni jasno, kaj se bo zgodilo z verigo Savskih elektrarn, kako bodo urejene brežine in kako bodo zagotovili protipoplavno zaščito. Prebivalci mestnega sre-dišča se že dolgo pritožujejo, da njihov razvoj trpi na račun okoli-ških krajev, in Bogovič bo verje-

tno moral, če želi čez štiri leta še ostati v igri za župana, prisluhniti tudi njim.

BREŽICE: Veliko kandidatov, en zmagovalecV Brežicah se je za županski stolček potegovalo sedem kan-didatov. Čeprav se je na začet-ku zdelo, da se bo bitka odvijala predvsem med aktualnim župa-nom Ivanom Molanom in njego-vim protikandidatom Hrvojem T. Oršaničem, se je presenetljivo dobro odrezal tudi do sedaj manj znani politik Jure Pezdirc, ki je v

občinskem svetu svoji listi zago-tovil tudi štiri sedeže. Da ima v Brežicah stranka SDS z nekda-njim ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom na čelu še vedno svojo bazo, ostaja jasno tudi po letošnjih volitvah, saj so v 30-članskem občinskem svetu dobili kar 12 sedežev. Kot se je izkazalo že na drugi seji, bo eden ključnih izzivov zagotovitev pro-tipoplavne varnosti, še vedno pa ostaja odprt nekoč izjemno smel načrt gospodarskega središča Feniks, za katerega je vse bolj ja-sno, da je mrtva črka na papirju. Ga bo Molanu uspelo oživiti?

SEVNICA: Ocvirk zaokrožil zmagoslavje 'starih' županovZa starega-novega sevniškega žu-pana Srečka Ocvirka so bile tokra-tne lokalne volitve prva prava pre-izkušnja, saj je pred dvema letom zmagal na nadomestnih volitvah, potem ko je tragično preminil do-tedanji župan Kristijan Janc. Če je Ocvirk na začetku še previdno hodil po stopinjah svojega predho-

dnika, je v zadnjem času pokazal iniciativo pri določenih projektih, kar so volivci očitno nagradili. Zmagoslavna je bila tudi njegova stranka SLS, ki je v 25-članskem občinskem svetu dobila 9 sede-žev, kar bo gotovo olajšalo njegovo delo v občinskem svetu. A če želi Sevnica držati korak z uspešnej-šimi posavskimi občinami, se v prihodnjem mandatu ne sme za-dovoljiti zgolj z vztrajanjem na se-danjih pridobitvah, ampak mora ob geografski omejenosti in slabih povezavah vseeno poskrbeti tudi za razvojni preboj, predvsem v sklopu gradnje tretje razvojne osi. Bo Ocvirku to uspelo?

www.nlb.si/kratkorocno-postopno-varcevanje

Kontaktni center: 01 477 20 00

Začnite svoje načrte uresničevati že danes. Vsak mesec dajte nekaj na stran in kmalu boste privarčevali za smučanje, potovanje, šolanje in druge želje. NLB Kratkoročno postopno varčevanje lahko sklenete že s 50 evri pologa mesečno, za pol leta ali celo leto.

Vem, za kaj dajem vsak mesec na stran.

NLB Kratkoročno postopno varčevanje

K sodelovanju vabimoSoDeLaVCa/Ko Za TrŽenje

Od kandidatov pRIČAKUJemO: » vsaj VI. stopnjo izobrazbe » samoiniciativnost in iznajdljivost, » vsaj dveletne izkušnje na področju trženja medijskih

storitev, » dobre komunikacijske in pogajalske sposobnosti, » izpit kategorije B in lasten prevoz, » poznavanje MS office, delo z internetom in spletno

pošto.

Kandidatom NUdImO: » podporo pri trženju, » stimulativno nagrajevanje, » zanimivo in dinamično delo.

prijavo z življenjepisom pošljite na naslov: Televizija Novo mesto d.o.o., podbevškova 12, 8000 Novo mesto.

s pripisom »prijava za tržnika«

T E L E V I Z I J A


voli

tve

LOKAR RADO s.p.

Dolnja Prekopa 20,8311 Kostanjevica na Krki

tel.: 07/49 87 310, gsm: 041 630 456e-mail: [email protected]

www.instalacije-lokar.informacija.net

NOVO! dobava in montaža toplotnih črpalk

• inštaliranje vodovodnih in plinskih napeljav

• toplotne oz. centralne inštalacije in vzdrževanje

• inštalacije talnega ogrevanja•diamantno vrtanje•čiščenjehišnihinvečjih

kanalizacij

Novo mesto, Šegova 90Tel.: 07/33 75 960, Fax: 07/33 75 961

20 letz v a m i

Knjigovodstvo, organizacija in trgovina d.o.o.

Vodenje knjigovodstva za podjetja in samostojne

podjetnike za domači in tuji trg

12,7 mm / 15,1 g

9 mm / 5,1 g

6,35 mm / 3,4 g

10

00 f

/s

- 2

50 b

ar

• zelovisokizkoristek• majhnedimenzije• 30letnatradicija• izdelavaponaročilu• prodajakombiniranihbojlerjev• možnostogrevanjanalesnesekance(biomaso)

Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj , T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si

ovratnica proti lajanju

daljinski upravljalec kot pomoč pri šolanju psa

Ali vaš pes nepre-stano laja? Rešitevje ovratnica protilajanju! Ko peszalaja, se iz ovra-tnicesprostisprejzvonjem po limoni.Sprej je neškodljivzapsainokolico,psuneprizadenebolečine,ampakgapreprostoprese-neti.Ževnekajdnehsepesodvadilajanja.Ničvečtežav s sosedi!

Kombinirane peči za centralno ogrevanje na trda goriva in olje

zračne pušKe

loki in saMostreli

Vaš oglas na Vašem kanalu

Pokličite: 07/393 0876 ali

07/393 0867

www.peugeot.si

Privlačen avto za privlačno ceno!207 za 9.990€ | 308 že za 11.980€

Oglaševana cena velja za model 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 10.250 EUR. Poraba goriva (kombiniran način vožnje, l/100 km): 3,8 - 7,4. Izpuh CO2 (g/km): 110 - 159. Oglaševana cena velja za model 308 CONFORT, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing).V nasprotnem primeru je cena vozila 12.290 EUR. Poraba goriva (kombiniran način vožnje, l/100 km): 4,4 - 7,8. Izpuh CO2 (g/km): 115 - 153. LIFECLASS je zaščitena blagovna znamka podjetja Istrabenz turizem d.d. Slika je simbolična. Vrednost darila je cca. 250 EUR. Vse dodatne informacije o akciji so na voljo pri pooblaščenih prodajalcih Peugeot. Ponudba in darilo veljata samo za fi zične osebe za vozila dobavljena končnemu kupcu do 31.12.2010.

Posebna serija

DARILO

VIKEND PAKET ZA DVA

Peugeot predstavlja prestižno serijo Lifeclass z bogato dodatno opremo po posebno nizki ceni. Vsem, ki boste do konca decembra 2010 kupili Peugeot 207 ali 308, podarimo vikend paket za 2 osebi v hotelih Lifeclass. Pridite v Peugeot salon in izberite svojega privlačnega Peugeota z izjemno privlačno opremo in še bolj privlačno ceno.

AVTO VELKAVRH d.o.o.Prečna 91 - 8000 Novo mestoTel. 07 334 85 10

VELKAVRH.indd 1 11/2/10 12:27:27 PM


gsm› 051 324 707; e› [email protected]

Težave zzdravjem?

PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški •prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

ROLESF®

d.o.o.

Dolgoletna tradicija.

Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530f a k s : (07) 39 37 531e-pošta: [email protected]

ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN

ROLESF®

d.o.o.

Dolgoletne izkušnje

tel.: (07) 39 37 530, faks: (07) 39 37 531, e-pošta: [email protected]

PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški • prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

Dol. Sušice 17 8350 Dolenjske Toplice

» svetovanje s področja geodetske dejavnosti » izdelava geodetskih načrtov » ureditev in izravnava meje » parcelacije » izvedba postopkov za pridobitev hišne številke » sprememba katastrske kulture » vpis objektov v uradne evidence » zakoličbe objektov

miha Ban, geodetske meritve, d.o.o.pod Trško goro 10, Novo mesto

T: 07 33 26 361M: 041 445 595e: [email protected]

● geodetski načrti● urejanje mej, zakoličbe● izravnava mej, parcelacija● evidentiranje stavbe● hišna številka● storitve katastra stavb● etažna lastnina● kontrolne meritve● vodenje, vpis GJI● sodno, geod. izvedeništvo

CELOVITE GEODETSKE REŠITVE

[email protected]

GEODET, d. o. o., Novo mesto ● 07 33 22 409 ● 040 504 365

MONMETAL Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežicetel/fax: 07 496 42 75, gsm: 041 636 585

e-mail: [email protected]žite se našim zadovoljnim strankam.

voda • plin • ogrevanje • vse vrste toplotnih črpalk • sončni

kolektorji • talno, zidno, stropno hlajenje in gretje

Vse inštalacije izdelamo na ključ.

SKB naložbeni depozit 4

Vložite svoja sredstva v varen varčevalen produkt, vezan na surovine, brez velikega naložbenega tveganja za obdobje 5 let. Jamčimo vam 100-odstotno izplačilo vplačane glavnice ob zapadlosti.Potencialni donos navzgor ni omejen.

www.skb.si

www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55

Enkratna priložnost za varno naložbo.

Ne zamudite izjemne priložnosti - od 25. 10. do 3. 12. 2010!


� Kaj vam pomeni nov štiriletni mandat?»Nov mandat je zame potrditev, da sem z eki-po delal prav in uspešno, hkrati pa tudi velik uspeh in priložnost, da z začetim nadaljujem.«

� V minulih štirih letih se je nabralo veli-ko projektov, ki ste jih uspešno realizirali.»Res je, vaša ugotovitev je točna. Pri pre-vzemu funkcije župana pred štirimi leti sem obljubil, da bom zagotovil enakovreden razvoj tako na podeželju kot tudi v mestu in to na vseh področjih. Tej zaobljubi sem sledil ves svoj prvi mandat, vse načrtovane projekte mi je skupaj s sodelavci uspelo rea-lizirati. Naj spomnim: gradnja telovadnice v Stopičah, na katero so tamkajšnji krajani ča-kali desetletja; po 25 letih čakanja je doča-kala obnovo novomeška Križatija, po dolgih letih so umaknili gradbeni oder pred Knji-žnico Mirana Jarca; lepšo podobo bo do-bilo gledališče Anton Podbevšek Teater. Na področju družbenih dejavnosti ne gre spre-gledati dosežkov na kulturnem področju. Novo mesto se vse bolj uveljavlja kot me-sto situl, pod okriljem Dolenjskega muzeja

Alojzij Muhič, prvi župan Mestne ob-čine Novo mesto z drugim mandatom

Novo mesto bo še okrepilosvoj položajV novem mandatu nadaljuje za-četo delo v Mestni občini Novo mesto isti župan, Alojzij Muhič. Prvič v zgodovini novomeške politike se je tako zgodilo, da so volivke in volivci zaupali vodenje občine istemu človeku in s tem pozitivno ocenili njegovo minulo štiriletno delo. Seveda pa tu ne gre le za ta štiriletni okvir. Alojzij Muhič je v političnih, gospodar-skih, prostovoljnih in ostalih dru-gih družbenih okoljih uspešno delal že veliko prej, zato je nje-gova vnovična zmaga na lokalnih volitvah zagotovo rezultat dela v veliko daljšem obdobju. Znan je po lastnostih, ki so danes izje-mno pomembne in dragocene. Občanke in občani ga opisujejo kot prijaznega, dostopnega in marljivega, poštenega in spo-sobnega človeka, ki zna prisluh-niti prav vsakemu in ljudi ne deli po nikakršni pripadnosti. Na začetku novega mandata smo z novomeškim županom Muhičem potegnili črto pod minulo štirile-tno županovanje.

je zaživela nova stalna razstava Arheološka podoba Dolenjske. Nikakor ne smemo po-zabiti, da je pomemben projekt tudi Evrop-ska prestolnica kulture 2012. Ministrstvo za kulturo je kupilo novomeški Grad Grm, ki je eden najlepših in pomembnejših objektov v mestu. Zavedam pa se, da je velika priori-teta in zaveza za v prihodnje ureditev novo-meškega Narodnega doma, najstarejšega tovrstnega doma na Slovenskem. Po 17 letih čakanja in obljub je stekla gra-dnja Šmihelske ceste, po kateri se že vozi-mo; začeli smo z rekonstrukcijo Koštialove ulice na Mestnih njivah, na to so tam živeči čakali dolgih 20 let. Tu so še Ljubljanska in Belokranjska cesta, križišče na Drski in več manjših cestnih odsekov ter cest. Ureditev predšolskega varstva je zagotovo eden največjih uspehov preteklega manda-ta, na katerega smo lahko upravičeno po-nosni. Vrtci v Mestni občini Novo mesto so namreč urejeni do te mere, da smo večini lahko zagotovili varstvo, kar zagotovo ni zanemarljiv dejavnik za kakovostno življenje naših občank in občanov.«


inte

rvju

� Novo mesto je prva mestna občina v Sloveniji, ki je sprejela občinski prostor-ski načrt. To je dokument, ki je za priho-dnji razvoj občine ključen, kajne?»S tem prostorskim aktom je opredeljen dolgoročni razvoj Mestne občine Novo mesto. Prav tako je zdaj jasno, s kakšnimi zemljišči lahko v prihodnje sploh še razpola-gamo. Dejstvo pa je, da je prostorski načrt zgolj prva stopnica k nadaljnjemu razvoju občine. Gre za velik projekt, s katerim opre-deljujemo možnosti razvoja tako stanovanj-ske gradnje kot tudi industrije na našem področju. Pomen in kakovost prostorskih rešitev v novomeškem OPN-ju je zdaj pre-poznala tudi stroka, saj je Urbanističnemu načrtu Novega mesta, ki je del OPN-ja, po-delila nagrado. Društvo urbanistov in pro-storskih planerjev Slovenije, ustanova Maks Fabiani in Občina Komen so minuli konec tedna podelili dve priznanji za posebne do-sežke na področju urbanizma v letu 2010. Priznanje Maksa Fabianija za Urbanistični načrt Novega mesta je pripadlo izdeloval-kama arhitektki Liljani Jankovič Grobelšek

in krajinski arhitekti mag. Jelki Hudoklin iz podjetja Acer Novo mesto, d. o. o., ter pri-pravljavcema, krajinskemu arhitektu Izidorju Jerali in geodetinji Mojci Tavčar iz Mestne občine Novo mesto.«

� V vašem prvem mandatu ste dočakali tudi dokončanje dolenjske avtoceste, a za Novo mesto je ključna še ena cestna povezava – 3. razvojna os. »Po dolgih letih čakanja smo resnično konč-no dočakali tudi dokončanje dolenjske avto-ceste, ki je izjemno pomembna za tukajšnje gospodarstvo. Tu pa je še ena cestna po-vezava – 3. razvojna os. Ta projekt je držav-nega pomena in zato vse ključne aktivnosti potekajo v državnih krogih: na ministrstvu za okolje in prostor ter na ministrstvu za pro-met. Okoljsko ministrstvo ima nalogo, da 3. razvojno os umesti v prostor in sprejme tudi ustrezne odloke oziroma zakonodajo, ki bo 3. razvojno os opredelila.«

� Veliko truda je bilo vloženega v poso-dobitev občinske komunalne infrastruk-

ture, razvojno pa je pridobilo tudi samo mesto, kajne? »Pomembno je seveda tudi komunalno gospodarstvo: skoraj tri milijone je bil težak projekt Vodovod Grčevje, pomembna pri-dobitev sta tudi vodovod in kanalizacija v Jugorju, urejanje kanalizacijskih omrežij po krajevnih skupnostih in seveda načrtovana, 18-milijonska, naložba v centralno čistilno napravo. Veliko je pridobilo tudi mesto: ure-jali smo mestne vpadnice, pa mostova, ob-novili vrtca, kulturne objekte … Prebuja se tudi staro mestno jedro: prenovljena kavar-na, Hostel Situla, pred nedavnim je zaživelo obnovljeno gostišče oziroma Hiša kulinarike in turizma … O dobrem delu torej govori-jo rezultati in strokovna javnost (nagrada za OPN, pridobljeni certifikat kakovosti ISO 9001 …).«

� Slogan iz vaše predvolilne kampanje – Nadaljuje(e)mo začeto – napoveduje, da se bo občina razvijala še naprej. Pre-bivalce MO Novo mesto seveda najbolj zanima, v katero smer.»Tudi v pravkar začetem mandatu so naši cilji jasni; največ pozornosti bomo namenili za-gotavljanju otroškega varstva, šolstvu in skrbi za starejše občane, pa tudi reševanju soci-alnih vprašanj. Priložnosti za nadaljnji razvoj novomeške občine so vsekakor projekti, ki smo jih v veliki meri že zastavili. Tu mislim na urejanje garažne hiše in novomeške tržnice, izgradnjo druge faze odlagališča za odpadke in posodobitev čistilne naprave na reki Krki, gradnjo novomeške obvoznice, nadaljnje oživljanje starega mestnega jedra itd.«

� Ali bo Novo mesto tudi v prihodnje obdržalo status regijskega središča?»Zagotovo. To nam zagotavlja izjemno močno gospodarstvo, Podjetniški inkubator v Podbrezniku in morda tudi že Tehnološki park. In seveda nova športna infrastruktura, trgovski centri ter ostalo. Vse našteto obeta tudi nova delovna mesta. V naslednjih letih se bomo strateško lotili nekaterih cestnih povezav in komunalne infrastrukture, s či-mer bomo sledili razvoju industrije in podje-tništva v naši občini. Nikakor pa ne smemo pozabiti na družbene dejavnosti; od šolstva, visokega šolstva, ustanovitve univerze pa do otroškega varstva, dokončanja knjižnice in drugih kulturnih ustanov … Vse to bomo lahko izvedli, če bomo imeli prirast prebi-valstva, kar je v zadnjem obdobju že moč zaznati. In tudi zanje moramo zagotoviti ustrezne bivalne prostore, torej stanovanja. Novo mesto tako postaja vse pomembnej-še središče in stičišče različnih ljudi, ki bodo prihodnji razvoj občine tudi soustvarjali.«

Foto: Foto Asja, Robert Kokol


inte

rvju

PIZZE, ŽAR, SOLATE, SLADOLED, SADNE KUPE, HOT DOG, BUREK, HAMBURGER, ZREZKI

V Planetu TuŠ

Topliška 2, Novo mesto059 940 037www.picerija-oljka.si

NOvO v OLjKIPraznovanje rojstnodnevnih zabav v MAVRicNi DeŽeLi. Za vse informacije in rezervacije smo dosegljivi na 070/316-500

PIZZA vELIKANKA premer 100 cm

PROIZVODNJA KERAMIČNIH PEČNIC, d.o.o.Proizvodnja keramičnih pečnic d.o.o. Novo mesto

Proizvajamo, svetujemo, projektiramoin montiramo vse vrste lončenih peči in kaminov, gotovih prenosnih peči, štedilnikov, pizza peči,

toplozračnih peči in kaminov, krušnih peči, popravilo in vzdrževanje peči

Podbevškova 18, Novo mesto, Tel.: NC: 07/393 57 50, prodaja: 07/393 57 60, www.peci-keramika.si

El. pošta: [email protected]

POO

BLA

ščEN

i PrO

dA

JALE

C iN

MO

NTA

žEr

k

AM

iNO

V iN

ku

rišč

zA

SLO

VEN

iJO

ug

od

ni p

lač

iln

i po

go

ji: g

OT

OVi

NSk

i PO

PuST

i, k

rEd

iTi (

1-3

LETA

), T

rAJN

iki N

LB

1 2 3

4 5 6

7 8 9

16 Vaš mesečnik

Ključavničarstvo BuKovec s.p.Vaška cesta 71, 8323 Uršna sela

Tel.: 07 306 66 45, Gsm: 041/647 746, 041 609 152

•Kovinske rešetke

•nadstreški•drsna vrata•zaščitnein

drsne ograje• industrijski

podesti

Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751www.veterina-nm.sie-mail:[email protected]

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet.od 7.00 - 19.00 ure

sob. od 7.00 - 11.00 ure

izven delovnega časa pokličite 112

VETERINARSKA LEKARNA

delovni čas:pon. sreda:

od 7.00 - 18.00 uretor., čet., pet.:

od 7.00 - 15.00 uresobota:

od 7.00 - 11.00 ure

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

Izdelavainmontaža:polic,stopnic,tlakov,stebrov,nagrobnikov,nagrobnihnapisov

Kamnoseštvo PlutOtovec 15, 8340 Črnomelj

lOkacija: industrijska cona kanižarica

www.kamnosestvo-plut.si, [email protected]

Tel./fax: 07/ 30 56 380GSm: 040 517 517GSm: 040 507 507

Tržiška 10, Novo mesto, tel.: 07/33 72 420

P.E. na Podbevškovi (Mercator center), gsm: 040 234 691

P.E. Trebnje (Mercator center)

Del. čas: od pon. do pet. od 07. do 19. ure, sob. od 08. do 12. ure

Del. čas: od pon. do pet. od 08. do 20. ure, sob. od 08. do 14. ure

Stari trg 48, gsm: 040/323 846Del. čas: od pon. do pet. od 8. do 20. ure, sobota: od 8. do 14. ure

INŠTALACIJESamo Krušič

Hrušica 51 a8000 Novo mesto

GSM: 040 769 [email protected]

�0

�5

�2�5

�7�5

�9�5

�1�0�0

�0

�5

�2�5

�7�5

�9�5

�1�0�0

�0

�5

�2�5

�7�5

�9�5

�1�0�0

�0

�5

�2�5

�7�5

�9�5

�1�0�0

�N�M� �9�3�x�4�2�m�m

�3�.� �n�o�v�e�m�b�e�r� �2�0�1�0� �1�5�:�3�1�:�1�7

unikatna keramiČna darila

Obveščamo cenjene stranke, da smo se preselili na novo lokacijo - Šmarješka cesta 46, novo mesto

andreja stankovič s.p. Šmarješka46,8000NovomestoTel.: 07/3324 525, gsm: 041/697 907

Darila - Tečaji

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN(07) 33 70 200 - NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu.Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši.

O k l e š e n d . o . o . , K R o k u 2 6 , N o v o m e s t o


ŠTEFAN SPUDIČ, dr. med., specialist otorinolaringolog

Rad pomagam ljudemNedavno je imela prijateljica težave s sinusi. Na pregled se je želela naročiti v ORL ambulanti na Polikliniki v Ljubljani. Prijazen glas ji je po telefonu prepričljivo povedal, da se je v Ljubljano nesmiselno naročati, ker v Novem mestu delu vr-hunski strokovnjak, specialist otorinolaringolog Štefan Spu-dič, h kateremu hodijo po pomoč tudi bolniki iz Ljubljane.

Slobodan Jovič osebni arhiv

� Od kod izvirajo vaše korenine?Oče je rojen v Kamanju, vasici ob Kolpi na Hrvaškem, mama pa je doma s Sel pri Zaj-čjem Vrhu. Sem zapriseženi Novomeščan.

� Zakaj ste se odločili za medicino?Od nekdaj rad pomagam ljudem. Zdravni-ke sem videl kot neodvisne in spoštovane strokovnjake, kar velja tudi za prejšnji sis-tem. Verjel sem, da mi kot zdravniku ne bo manjkalo denarja in ugleda. Ker izhajam iz delavske družine, tako in tako nisem imel druge poti, kot da napredujem. Po maturi, ki sem jo opravil v novomeški gimnaziji, sem vpisal študij na ljubljanski medicinski fakul-teti in po petih letih, v letu, ko se je »rodila« Slovenija, postal zdravnik.

� Pravijo, da ste dober otorinolaringo-log. Kako to, da ste se odločili za to vejo medicine?V bistvu sem hotel biti kirurg. V času mo-jega pripravništva pa ta specializacija za Novomeščane ni bila na voljo. Silili so me med patologe, tega pa jaz nisem hotel, saj sem želel biti stare sorte zdravnik. Pa so mi pristojni kot zadnjo možnost malodane uža-ljeno ponudili otorinolaringologijo. Takrat nisem vedel, da je to zelo zanimiva special-nost, pa še kirurg si povrhu, če to želiš. In to ugleden. Usodi (ima več priimkov) sem za to hvaležen. Tudi ko sem hotel čim prej pričeti s specializacijo, pa ni in ni bilo dekreta iz taj-ništva in republike, mi je pokojni predstoj-nik dr. Kržan svetoval:«Ne hodite jih prosit, pustite jih pri miru, oni vas bolj rabijo kot vi njih!« Kako prav je imel, vem šele danes.

� Kako to, da prihajajo ljudje po pomoč v vašo ORL ambulanto tudi iz Ljubljane?Narod ni neumen, poskusi tukaj, poskusi

ambulantne preglede in operativno zdra-vljenje ne samo Dolenjcev, Posavcev, Belo-kranjcev, pač pa si želijo našega operativne-ga zdravljenja tudi prebivalci Kočevskega. Glede na uspehe zdravljenja, strokovnost in prijazen odnos ter glede na dobre izkušnje paciente k nam napotijo tudi splošni zdrav-niki in ORL specialisti zasebniki iz ljubljanske in gorenjske regije. Da ne bo pomote, naj-zahtevnejše, predvsem rakave, bolnike še vedno napotimo na ORL kliniko v Ljubljano ali na Onkološki institut.. Glede na dejstvo, da trenutno specializirata še dva domačina, dr. Hudoklin in dr. Novak, se za perspektivo ORL v Novem mestu ni bati.

� Kakšne bolezni pa zdravite?Ambulantno odkrivamo in zdravimo bolezni in poškodbe ušes, nosu, grla, žrela in vratu. Večinoma zdravimo z zdravili. Če je potrebno, zdravimo tudi operativno. Največ operiramo bolezni in deformacije nosu in sinusov, poli-

tam in hitro vidi, po čem so hruške. ORL sem specializiral v Ljubljani, po izpitu tri leta delal kot specialist na ORL oddelku no-vomeške bolnišnice, nato pa spet odšel v Ljubljano po nova znanja. Nameraval sem narediti akademsko kariero, predvsem pa me je dušila ozkost in gnala potreba po znanju. Na ORL kliniki v Ljubljani sem se od leta 2000 do 2006 ukvarjal z rinokirur-gijo, to je zdravljenje nosu in sinusov, pod mentorstvom izkušenega prim. dr. Podboja, ki je začetnik slovenske rinokirurgije. Stroka je v zadnjih letih naredila skokovite razvojne korake. Dober glas kar tako ne zamre, lju-bljanski bolniki pozitivnih izkušenj niso po-zabili. Tudi z zdravniki imam dobre odnose in redne strokovne stike.

� Ali imamo Dolenjci dostop do kakovo-stnih ORL storitev?V novomeški bolnišnici ima ORL oddelek 43-letno tradicijo. Trije zdravniki skrbimo za


inte

rvju

ORL ambulanta NM, Posluh d.o.o.

Štefan Spudič dr. med.specialist ORL

Urnik ambulante in naročanja:ponedeljek in četrtekod 7.30 do 11.00

Telefon: 07/33 22 508

pe, kronična in akutna vnetja, manj tumorje. Velikokrat z operacijo pomagamo otrokom lažje zadihati skozi nos, po operaciji žrelnice in mandeljnov imajo otroci manj respirator-nih okužb, lepše se razvijajo, dobesedno vzcvetijo. Seveda pa operacije niso nenevar-ne, zato vsako odločitev za operativni poseg še posebej skrbno pretehtamo. Operiramo tudi glasilke, in sicer pod mikroskopom, prav tako bolezni ušes, posebej bobničev. Ope-riramo bule na vratu, bolezni slinavk. Sam opravljam tudi samoplačniške estetske ope-racije nosu in funkcionalne operacije sinusov, polipov pod kontrolo endoskopa in video kamere. V najkrajšem možnem času bomo kupili navigacijski intraoperativni sistem za operacije sinusov, ki bo omogočal operirati ravno še prav in zadosti. S to napravo želimo ostati »up to date«, se pravi v vrhu. Brez do-nacij uspešnih domačih podjetij, ki se zave-dajo pomena tovrstnega razvoja, pa verjetno ne bo šlo.

� Opravljate tudi estetske operacije. Nam lahko izdate ime kakšne znane ose-be, ki ste ji kaj polepšali?Imen zadovoljnih operirancev, ki jih krasi polepšan nos, nikoli ne izdam. Gre za inti-mne zadeve. Lahko pa povem, da vas gle-dajo s TV zaslonov, dosegajo mednarodne športne uspehe, vodijo podjetja …

� Posavci so veseli vašega prihoda v ORL ambulanto v Bolnišnici Brežice.Že tri leta vsako sredo popoldne opravljam ambulantne in konziliarne preglede in tako dopolnjujem dolgoletno ponedeljkovo ambulanto Zagrebčana dr. Tolića. Posavci so veseli, da idejo decentralizacije in dis-

Pravi ključi

Digitalizacija SlovenijeVsi,ki spremljate regionalni televizijski program Vaš kanal preko sobne ali strešne antene, boste za to da ga boste še lahko gledali tudi po 1. decembru, potrebovali ali digitalni pre-tvornik ali nov televizor s sprejemnikom MPEG-4, ki je na ta način prilagojen za digitalno sprejemanje. Petnajstega novembra, smo v Sloveniji izvedli opozorilni izklop analognih od-dajnikov in tako v praksi preverili, v kolikšni meri smo pripravljeni na digitalno oddajanje televizijskega signala. Tako imenovani televizijski mrk, sta vršilec dolžnosti direktorja direk-torata za informacijsko družbo Marjan Turk in direktor oddajnikov in zvez pri RTV Sloveniji miran dolenec, ocenila kot uspešen. Po njunem prepričanju je Slovenija pripravljena na prehod, večjih težav zato ne pričakujejo. Digitalni signal pa gledalcem prinaša vrsto predno-sti. Katere so te prednosti in še mnogo koristnih napotkov boste izvedeli v oddaji Pravi ključi, ki si jo lahko v programu Televizije Vaš kanal ogledate v sredo 23. novembra ob 11.30 in četrtek 25. novembra ob 16.00 uri!

Irena Vide, odgovorna urednica programa Vaš kanal in avtorica oddaj Pravi ključi, je v novembrski oddaji »Digitalizacija Slovenije« gostila Marjana Turka in Mirana Dolenca.

perzije zdravstvenih storitev realiziramo v praksi; to pa pomeni, da se slabo gibljivim starejšim ljudem ni več treba voziti v Novo mesto, Celje ali kam drugam.

� V Novem mestu pa imate tudi zaseb-no ambulanto. Pred kratkim sem v pritličju ZD Novo mesto opremil in odprl še zasebno ORL ambulan-to »Posluh za sluh«. Pregled plača pacient sam. Opravljam ORL preglede, slušne in ravnotežne preiskave. Večkrat prihajajo po pomoč ljudje, ki želijo pregled takoj. Na Go-renjskem npr. pacienti čakajo na pregled od tri do štiri mesece. Nekateri želijo natančno razlago vzrokov za nastanek bolezni, druge zanimata potek in način zdravljenja bolezni, tretji potrebujejo drugo mnenje specialista. Opravim pa tudi manjše posege z ORL po-dročja: npr. toaleto sluhovodov. Dogovar-jam se za tako imenovane menedžerske in preventivne ORL preglede. Delam ob po-

nedeljkih in četrtkih med osmo in enajsto uro. Odprtje ambulante in s tem nudenje nove kakovostne specialistične ORL storitve Dolenjcem in tudi ostalim mi je s svojo po-slovno in strokovno naravnanostjo omogo-čila direktorica tukajšnjega zdravstvenega doma Milena Kramar Zupan ob soglasju ministrstva za zdravje.

� Bolniki in zaskrbljeni svojci se lahko o svojih težavah z vami posvetujejo tudi prek svetovnega spleta. Imate zanimiv način pojasnjevanja, čuti se oseben pri-stop. Pa niste prezaposleni?Na naslovu Vizita.si brezplačno odgovarjam na vprašanja v zvezi z ORL boleznimi. Po-skušam biti kar se da ažuren in jasen. Včasih mi uspe, včasih tudi ne. Glede na dejstvo, da sem odgovoril že na več kot 600 vpra-šanj, imam občutek, da mi kljub pomanjka-nju časa kar uspeva.


inte

rvju

Novosti v jesenski programski shemi Televizije Vaš kanal

Čas pobirana poljščin, sadja, grozdja in tudi pre-biranja volilnih rezultatov je za nami. Bera je rezultat vlaganja, grajenja in včasih tudi dobrega lobiranja. Jesen je prinesla tudi nekaj novih plodov v program Vašega kanala.

Nedeljski večeri bodo obogateni z novo serijo celovečernih filmov. Že prihodnjo nedeljo si boste lahko ogledali dramo Ingemarja Bergmana Sedmi pečat. V na-slednjih nedeljah pa dramo Na tem svetu (28. 11.), romantično komedijo monsunska svatba (5. 12.), dramo persona prav tako režiserja Ingemarja Bergmana (12. 12.), pa romantično kome-dijo prijatelji (19. 12.). Zanimiv filmski program se bo nadaljeval tudi v decembru in januarju. Več o izboru v naslednji številki Vašega mesečnika.Ob ponedeljkih smo premierno (19.55) v program uvrstili poučno serijo oddaj o deficitarnih poklicih v gostinstvu in turizmu z naslovom mi znamo. Igralec Roman Končar upodablja nespretnega gostinca, v kuhinji in strežbi. Protiutež v seriji 12 oddaj pa so priznani slovenski strokovnjaki s področja gostinstva in turizma, ki na poljuden način orišejo čar in prednosti poklica. Pravilnost izvedbe pa je zaupana mladim bodočim gostincem. Po-novitve oddaj bodo prvič v torek pozno popoldne in drugič v sredo dopoldne.V jesenskih in zimskih večerih (premierno v ponedeljek ob 22. uri) bo na voljo tudi ogled oddaj z malo manj popularno vsebino zastrta dejstva o živalih, a zato toliko bolj pomembno za osvešča-nje širše javnosti in razvoj zdra-vega razmišljanja o našem življe-nju, predvsem pa življenju živali, našega planeta in posledično nas samih. Program za vse ljubitelje živali.Že v naslednjem tednu bo pro-gram Vašega kanala bogatejši za zabavno glasbeno oddajo s hu-manitarno noto in presenečenji za gledalce Ujemi sanje. Pestrost

oddaje je zagotovljena. V gosteh bodo odlični glasbeni izvajalci iz Slovenije in sosednjih držav. Poleg odlično vodenega studijskega dela bo sestavljena iz rubrik Rešimo vam problem, Potrkali smo na vaša vrata in Izbiramo najboljšo slovensko hotelsko gospodinjo. Oddaja bo bogatila sobotne večere ob 21. uri.Za sladokusce in poznavalce film-ske umetnosti in kulture smo v petkov večerni spored uvrstili od-dajo Veliko platno, za vse željne po znanju o življenju, o kulturah

iz različnih delov sveta in izkušenj o potovanjih pa v oddajah popo-tniške razglednice zadnjo sredo v mesecu ob 21.25.Za ljubitelje dobre hrane in izvir-nih jedi smo v program uvrstili novo televizijsko oddajo kuhaj-mo z anjo. V vlogi novopečene voditeljice bo med lonci krmarila

vedno nasmejana, duhovita igral-ka in improvizatorka Ana Marija

Mitić, kuharju in Ani Mariji pa se bodo za mizo pridružili tudi znani Slovenci. Vsak petek vas bodo ob 18.25 čakali recepti izbranih jedi.V naslednjih dneh, premierno 22. novembra ob 21.55, naj vas opo-zorimo še na oddajo od krke do kolpe in nazaj, film o pisatelju Jožetu Dularju, rojaku iz Bele kra-jine, pa na oddaje pokličite župa-na! V novembru bomo ob 19.55 gostili županjo občine metlika renato brunskole (17. 11.) in žu-panjo občine Semič polono kam-bič (25. 11.) ter župana občine brežice ivana molana (24. 11).Seveda pa ne zamudite naših rednih dnevnoinformativnih od-daj Novice in Iz sveta kulture ter tedenskih Smo dobri gospodarji, Kmetijski razgledi, obzorniki iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter mesečnih Turizem in mi, rom-ske oddaje Za Soncem- Šu kham, svetovalnih oddaj Pravi ključi ter V skrbi za vaše zdravje in drugih.

Več o sporedu www.vaskanal.si.

Oddajo Ujemi sanje vodita Stančka Šu-kalo in Miša Margon

Oddaja Kuhajmo z Anjo

www.vw-gospodarska.si

Kombinirana poraba goriva: 5,1-6,8 l/100km. Emisije CO2: 134-174 g/km. Slika je simbolna.

Produktno ime Caddy® je zaščitena blagovna znamka družbe Caddie S.A., ki je dovolila

njegovo uporabo družbi.

Novi Caddy. Najboljši Caddy vseh časov.Novi Caddy® postavlja nova merila v svojem razredu. Je izjemno dinamičen s svojimi najsodobnejšimi TSI in

Common-Rail TDI motorji, ki jih odlikuje odličen navor, majhna poraba goriva ter tiho delovanje. V izvedbi

BlueMotion Technology je še bolj gospodaren s sistemom start-stop, ki samodejno izklopi motor, ko se ustavite

in prestavite v prosti tek. Za varnost skrbi serijska oprema, ki med drugim vključuje elektronski stabilizacijski

program ESP s speljevalno asistenco. V bogati ponudbi opcijske opreme je prvič moč izbrati štirikolesni pogon

4MOTION z avtomatskim menjalnikom DSG. Novi Caddy navdušuje tudi s svojo izjemno prilagodljivostjo, saj

ima v potniškem prostoru do 7 sedežev, ki jih lahko podrete, zložite ali v celoti izgradite. Končno je tu:

najboljši Caddy vseh časov.

Novi Caddy je lahko vaš že za 12.990 ¤.

Serijsko:- elektronski stabilizacijski program ESP- klimatska naprava- elektnični pomik stekel- daljinsko centralno zaklepanje- EURO 5 motorji

Najboljsi Caddy - oglas A4 - dealer:Oglas A4 8.10.2010 12:32 Page 1

Vabljeni na testno vožnjo!NOVI CADDY

Avtohiša BERUSNovo mesto, tel.: 37 19 800

OBRTNIKI, PODJETJA! Za vozila CADDY, TRANSPORTER in CRAFTER, samo še do 31.12.2010 - 30% investicijska olajšava. Možnost odbitka DDV-ja.

POSEBNE UGODNOSTI pri nakupu vseh vozil Volkswagen do konca leta .


Ste že kdaj razmišljali, da je predstavitev sestavni del celostne podobe osebno-sti in vpliva na ustvarjanje mnenja o človeku? Smo pri tem oholi, nesamozavestni, ponujamo pri rokovanju v pozdrav »poginulo ribo« ali smo ravno prav odločni, pri-jazni in samozavestni?Ljudje smo namreč druž-bena bitja in danes, v izra-zito komunikativnem času, moramo seveda tako v zasebnem kot poslovnem življenju obvladati komu-nikacijske veščine. In ena od prvih, ki je sestavni del trditve, da prvega vtisa ne moreš narediti drugič, je tudi pred-stavljanje. Osredotočila se bom na pred-stavljanje v živo, saj sem prepričana, da so najpomembnejši in odločilni tisti poslovni dogovori in odločitve, ki se »rodijo« pri ne-posrednem osebnem stiku. Torej ne prek te-lefona ali dopisovanja.A predstavljanje ni tako enostavno, kot zgle-da na prvi pogled. Poznati moramo nekaj zapovedi predstavljanja, ki jih predpisuje bonton.

Najprej moramo poznati prednostna razvr-stitev. Vedno predstavimo• prišleka navzočim,• nižjega po družbeni oziroma poslovni

vlogi višjemu,• mlajšo osebo starejši,• gospoda dami,• neznano osebo znancem.

Lahko pa se predstavimo tudi sami (tudi žen-ske).Pri tem vedno povemo najprej ime, šele nato priimek. Predstavimo (se) ustrezno hitro in razločno. Tudi če imamo akademski naziv, se pri ustni predstavitvi navadno z njim ne predstavljamo. A ko predstavljamo drugega, nekoga, ki ima akademski naziv, ga seveda pred imenom tudi izrečemo. Pred imenom izrečemo besedo gospa oziroma gospod (to je sicer odvisno od odnosa, hierarhije in osta-lih okoliščin). Predstavljanje je torej obojestransko dejanje, zato se osredotočimo na osebo, ki se ji pred-stavljamo. Pozorno jo poslušajmo. S tem ko si zapomnimo sogovornikovo ime, mu namreč izražamo spoštovanje in pomembnost.Med predstavljanjem seveda gledamo so-govornika v oči (torej vzpostavimo t.i. očesni stik), seznanitev pa podkrepimo tudi s prija-znim nasmehom. Dale Carnegie pravi, da "je vsakemu njegovo ime najpomembnejše in najlepša beseda od vseh, ki jih pozna."

Ženske smo v poslovnem svetu moškim popolnoma enako-vredne, zato to spoštujmo tudi pri predstavljanju. Ob ženskih imenih tako uporabljamo žen-sko obliko (To je doktorica Jana Novak in ne To je pa doktor Jana Novak.) Ana Virc je gospa direk-torica in ne gospa direktor.

ROKOVANJE

Dotik – "mati vseh čutov"

Sestavni del osebne fizične predstavitve je rokovanje. To je

prvi telesni stik v medsebojnem sporazumevanju in pomeni izraz dobrih namenov in spoštovanja. Praviloma se rokujemo z desno roko.Ali ste vedeli, da je ta gesta (rokovanje z desno roko) včasih pomenilo znamenje dobrih name-nov, kajti s tem, ko je moški ponudil v pozdrav de-snico, je hkrati z nebesedno komunikacijo človeku sporočal, da ima dobre namene, da ni oborožen.Rokujemo se na kratko (tri do štiri sekunde), in si-cer ob predstavljanju, spoznavanju, srečanju, slo-vesu, čestitanju, voščilu ob različnih priložnostih.Rokovanje naj bo čvrsto, prijazno in neposredno. Ob tem ne pozabimo na očesni stik.Če pristopimo k večji skupini oseb in se s prvo rokujemo, se moramo tudi z vsemi ostalimi. Lah-ko pa jih le glasno pozdravimo in zaobjamemo s pogledom. Včasih, če je skupina velika, je ustre-znejše, da se sploh ne rokujemo, ampak vse le za-objamemo s pogledom, pozdravimo z besedami in to pospremimo z ustrezno mimiko obraza (z nasmehom, prijaznim pogledom in rahlim poki-manjem z glavo).

Pravila pri rokovanju:• prva ponudi roko starejša oseba mlajši, žen-

ska moškemu in višji po položaju nižjemu po položaju;

• moški mora pri rokovanju vedno vstati, žen-ski ni treba vstati;

• moški sname rokavico, ženska le, če želi;• z isto osebo se rokujemo le enkrat na dan

oziroma dvakrat (ob prihodu in slovesu);• čez mizo se ne rokujemo;• roke ne ponudimo prodajalcu, zdravniku,

policistu in drugim uradnim osebam.

Seveda pa je pomembno, da se znamo prilagajati in da nikogar ne spravljamo v zadrego. Zato vča-sih zavestno naredimo kakšno gesto tudi »mimo« pravil, da z očitnim nestrinjanjem ali nenavadno reakcijo koga ne izpostavljamo.Uživajte v mreženju odnosov in spoznavanju ljudi. Pri tem bodite predvsem iskreni in vljudni, vse to pa naj se izraža tudi pri rokovanju, naslavljanju in pozdravljanju.

Piše: Irena Potočar Papež

Kako se rokujemo in predstavljamo?Pomoč prizadetim v poplavahLetos je jesen v mnoge kraje po Slove-niji, tudi v Kostanjevico na Krki, prišla skupaj s poplavami, ki so prinesle vse prej kot veselje in radost. Reka Krka, ki že stoletja obdaja, kot kulturni in

zgodovinski spomenik zaščiteno mesto Kostanjevico na Krki, je 19. septembra 2010 prestopila svoje bregove in se razlila po ulicah. Poplavljenih je bilo 115 hiš, uničeni so bili poljski pridelki in marsikatera družina je tako ostala skoraj brez vsega.

Prebivalci Kostanjevice na Krki in nje-ne okolice so že v času poplav več dni nesebično pomagali drug drugemu ter s tem pokazali veliko mero solidarnosti in sočutja. A večji del škode, ki jo je povzročila voda, se je pokazalo, ko je voda odtekla s cest in hiš.

občina kostanjevica na krki je zato odprla poseben podračun, številka 01397-6000000117, na katerem se zbirajo sredstva za prizadete v popla-vah.

Naj bo to priložnost, da prizadetim v poplavah dokažemo, da Krka ni odne-sla vsega. Dokažimo, da je v ljudeh pu-stila solidarnost in dobrodelnost.


Oriks med najboljšimiZbornica računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije je oktobra med finaliste v izboru za naj računovodski servis v kategoriji malih med tri najboljše uvrstila tudi novomeški Oriks, ki ga že dve desetletji vodi Mirjana Lalić.

� zakaj ste se prijavili na izbor in kako ste sprejeli novico, da ste med finalisti?Prijavili smo se zato, da vidimo, kako daleč sega naša kakovost, ter da našim strankam pokažemo, kakšnemu servisu zaupajo vode-nje poslovnih knjig. Občutki ob tej novici so bili dobri. V prvi vrsti se moram zahvaliti našim stran-kam, ki so mi omogočile, da sem se sploh prijavila in tako pokaza-la, kakšen servis smo. Nekatere stranke so nam zveste že deset let in več. Imamo pa tudi stranke, ki so se letos upokojile in smo z njimi sodelovali od leta 1991.

� kdo vse uporablja vaše storitve?Pri nas se oglašajo različni subjek-ti; od sindikatov, društev, odvetni-kov, zdravnikov do predstavnikov cerkve, pokrivamo vse oblike družb z omejeno in neomejeno odgovor-nostjo. Po naših storitvah povpra-šujejo tudi samostojni podjetniki in kmetje.

� kje ste priso-tni?V Novem mestu ima-mo eno pi-sarno, drugo pa imamo v Žužemberku. Prisotni smo torej v No-

vem mestu, pa tudi v Celju, Bra-slovčah, Kočevju in Ribnici.

� kaj predstavlja glavnino vašega dela? Poleg računovodskega servisa

nudimo še svetovanje in davčno svetovanje ter pomoč pri ustana-

vljanju podjetij.

� Se pri vas kdaj oglasi revizor?Revizor se oglasi, ampak mi stre-mimo k temu, da mirno spimo tako mi kot naše stranke, zato skr-bimo, da je vse narejeno po črki zakona.

� Sodelujete tudi z drugimi raču-novodskimi servisi. kako bi ocenili ta medsebojni odnos?Menim, da z vsemi dobro sodelu-jemo. Drug drugemu smo pripra-vljeni pomagati, kadar je treba, tako da nimam z nikomer slabih izkušenj.

� glede na vaše več kot tride-setletno delo v financah ter dvaj-setletno vodenje računovodskega servisa pa gotovo gledate tudi v prihodnost.Vizija našega podjetja je, da bi razširili dejavnost in zaposlili nove ljudi, ob vsem tem pa bomo seve-da še naprej vlagali v opremo in izpopolnjevanje novega znanja ter sledili novim smernicam.

Direktorica Mirjana Lalić z laskavim priznanjem

PUN nepremičnine d.o.o.Kersnikova ulica 10a, 1000 Ljubljanae-mail: [email protected]. pun-nepremicnine.si

Za podrobnejše informacije pokličite:• 01/433-5040 • 031/271-617 • 031/426-589

Cene od 61.751,00 EUR do 191.705,00 EUR + ddv brez parkirnega mesta, velikosti od 26,60 m2 do 95,18 m2 + shramba

Inve

stit

or: Z

IL in

ženi

ring

, d.d

., Lj

ublja

na

UJEMITE PRILOŽNOST!

ODLIČNI POgOJI!

Vrtovi na Krki Novo mesto


PE DOM ZAVES 1Pod Trško Goro 83, 8000 Novo mesto

telefon: 07/30 20 188MERCATOR CENTER

DARILNI

BONI

Novo mesto: od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure

• velika izbira posteljnega perila in posteljnine

• prešite oddeje - vzglavniki

• brisače različnih dimenzij

• namizni prti in okrasne blazine popust od 10 do 50% na določene artikle

• že izdelane zavese 30% popust

• metražno blago - novi vzorci 10% popust

� kaRNise PO NaROčiLU � BRezPLačNO šiVaNje zaVes

Remc d.o.o., Družinska vas 118220 Šmarješke Toplice, gsm: 041/642 449e-pošta: [email protected]

Kakovostno in v dogovorjenem roku!

PVCstavbno pohištvo

izdelaVa inmontaža

oKen in VraT


Kaj sploh je celulit?Celulit je neke vrste maščobno tki-vo, ki je ujeto tik pod kožo. Sesta-vljen je iz vode, maščob in »tele-snih odpadkov« – snovi, ki jih telo ne more predelati. Nastane zaradi zastoja tekočine v tkivu. Najprej se niti ne opazi, nato, ko tekočina postaja gostejša, se koža vse bolj guba in nastane »pomarančasta koža«. V zadnji fazi se vse skupaj otrdi, nastanejo kepice, luknjice in otrdine.Tako celulit kot maščoba in posle-dično še večja teža nastanejo zara-di dveh enostavnih vzrokov. Preveč (nezdrave) prehrane in premalo gibanja. Prav gibanje in zdrava prehrana bi bila torej osnovni re-cept za preprečitev celulita in pre-več maščobe. Če že imate eno ali drugo ali celo oboje, ni tako eno-stavno. Ker se celulit največkrat nabira na točno določenih delih, ga s pravilnim prehranjevanjem in gibanjem praviloma ne bomo odstranili. mV teh modernih časih seveda obstaja veliko možnosti, kako z nekaj porabljenega denarja in malo vloženega truda uredimo te »malenkosti«.Zelo na kratko bomo govorili o na-činih – tehnologijah, ki danes ob-stajajo za hitro odpravo teh težav.

Radiofrekvenca (RF)

je po fizikalni definiciji električno in magnetno valovanje, ki prenaša RF električni tok. To je torej neka-kšen visokofrekvenčni električni tok. Medicinsko je radiofrekvenca tisti visokofrekvenčni električni tok, ki ima frekvenco v razponu med 0,5 MHz do 8 MHz. RF toplotna tehnologija je nezamenljiva na področju estetske terapije, saj je v preteklosti in še vedno izkazuje odlične rezultate.

IR (infrardeči) laser

ali infrardeče sevanje ali infrardeče valovanje označuje tisto elektro-magnetno valovanje, ki je daljše od valovnih dolžin vidne svetlobe. V kozmetiki in zdravstvu se upo-rablja za segrevanje tkiv, kar je

Tudi vi hujšate?Odvečna teža, maščoba in celulitTokrat smo se odločili, da napišemo nekaj o nadlogi, ki teži večino žensk. V neki spletni anketi so spraše-vali, kaj bi najrajši spremenili na sebi oziroma popravili, če bi bila lahko to le ena zadeva. Daleč največ odgovorov je bil celulit, nato pa maščoba. Vse ostalo, od povečanih prsi in lepšega nasmeha ter kože na obrazu, je bilo daleč zadaj.

najbolj naravno segrevanje, ki je sposobno prodreti v globino člove-škega telesa. Ta globinska toplota poveča zdravilno temperaturo v telesu, rezultat je močnejše po-tenje in izločanje toksinov. Zaradi prijetnega občutka pri tej toploti se ne potimo in lahko nemoteno di-hamo. Enak način segreva-nja uporabljajo celo pri dojenčkih. Na ta način segrejemo tkivo do globine 4 cm.

Endermologija ali lipomasaža deluje na kožo in podko-žno tkivo. Dva valjčka, ki se vrtita vsak v svojo stran, ustvarjata kožno gubo in hkrati širita prostor med celicami, zaradi česar se bi-stveno popravi prekrvavitev.

Vakuum

je stanje, kjer je tlak dosti manjši od zračnega. Povzroči, da se koža dvigne nad svojo običajno raven, zato se krči in razteza na razme-roma majhni površini. Na ta na-čin raztegnemo tudi limfne žile in vene ter dosežemo kakovostno razstrupljanje. Z vakuumsko tera-pijo dosežemo, da pride maščoba iz celice v medcelični prostor – limfo. Ko je maščoba na takšen način izločena iz celic, se je mo-ramo nekako znebiti še iz telesa. To dosežemo s kakovostno limfno drenažo, ki jo lahko izvajamo roč-no ali strojno.

Kavitacija

– nekirurška liposukcija – ul-trazvočna lipoliza je neboleč postopek, s katerim v kozmetič-nih in lepotnih salonih s poseb-no napravo dosežemo, da brez stranskih učinkov zmanjšamo obseg dela telesa in zmanjšamo vsebnost maščobe. Kavitacija je trenutno najbolj dovršen posto-pek za tovrstne posege. Princip delovanja naprave je v tem, da z močnimi ultrazvočnimi žarki do-sežemo, da se maščobne celice

razbijejo na tisoče manjših delov, ki se v telesu s pomočjo utečenih postopkov telesnih organov raz-gradijo, tako kot ostale snovi, ki jih zaužijemo s hrano in pijačo. Vsi drugi postopki za zmanjševanje telesne teže, odstranjevanje ma-ščob in celulita delujejo tako, da

v principu maščobne celice le stisnejo, po določenem

času pa te spet pridobi-jo svojo prvotno obliko in tako se volumen po določenem času spet poveča.

Limfna drenaža

je postopek, ki limfnim žilam pomaga pri odva-janju bremena iz telesa. Limfni sistem mora od-straniti odvečne tekočine in ostale neželene sno-vi iz telesa. Sestavljen je iz beljakovin, velikih maščob celic in ostalih snovi, ki ne morejo poto-vati po žilah. Kadar pride do oteklin, je največkrat moten limfni obtok in v takšnem primeru je treba izvesti kakovo-stno limfno drenažo, ki vzpodbudi takšen obtok.Kri ima namreč lasten pogon v te-lesu – srce, ki jo poganja. Voda, ki je glavna sestavina našega tele-sa, pa takšnega naravnega pogo-na nima, zato je izvajanje limfne drenaže priporočljivo za povsem zdrave ljudi. Sicer je izvajanje limfne drenaže zelo učinkovit na-čin za zdravljenje mnogih bolezni in za odpravljanje mnogih telesnih

stanj. V kozmetiki je limfna dre-naža predvsem najbolj poznana in učinkovita v boju s celulitom. Lahko jo izvajamo kot samostoj-no terapijo ali pa jo kombiniramo z ostalimi tehnologijami, kar daje še boljše rezultate. Poleg drenaže se hkrati pozitivno vpliva tudi na imunski in živčni sistem v telesu.

Vse te tehnologije so vstavljene v določene naprave in z določenimi postopki, ki jih morajo izvajati iz-kušeni strokovnjaki, se doseže iz-vrstne rezultate.Na območju Dolenjske, Bele kraji-ne in Posavja vse te postopke izva-jajo v Hiši lepote ART-PE v Novem mestu (www.art-pe.si, 07 33 77 270).

CaVi SoniC Ultra Slim je edinstvena naprava, ki edina vsebuje tehnologijo kavitacije z nastavljivo frekvenco od 35 kHz do 47 kHz, bi- in tripolarno radi-ofrekvenco ter tudi radiofrekvenco za obraz – gubice okrog oči in po-dobno. Povprečen rezultat je 2-3 cm manj po tretmaju, v rekordih se doseže tudi 6 in celo 8 cm manj po enem tretmaju. Treba je opozoriti, da se po kavitaciji vedno in obvezno izvaja kakovostno limf-no drenažo, ki povzroči odvajanje

nesnag iz telesa. V Hiši lepote ART-PE je to že vključeno v

osnovno ceno.Edinstvena ponudba pa je naprava Shapeart, ki vsebuje zgornje prve štiri naštete tehnologije v eni napravi, postopek pa se izvaja hkrati v enem tret-maju. Daje izjemne rezul-tate, saj je zadnji dosežek tehnologije in povsem nova naprava. Odlično deluje v boju s celulitom,

povešeno kožo in prevelikim obse-gom. Metoda je neinvazivna, po tretmaju pa ste takoj pripravljeni na vsakodnevne aktivnosti.Vse te metode je treba podpreti z veliko količino popite navadne vode, ki omogoči izpiranje nesnag iz telesa.

Za dobre, predvsem pa dolgotraj-ne rezultate je priporočljivo kombi-niranje različnih tretmajev, različ-nih tehnologij, gibanja in tudi bolj zdravega prehranjevanja. d. z.

naro

čena

obj

ava


RAK imunske terapije na

roče

na o

bjav

a

Diagnoza rak, ena izmed zelo pogostih in naj-težjih zahrbtnih bolezni današnjega časa, je vsekakor šok za človeka, vendar ni enosmerna ulica, na koncu katere ga čaka smrt, ampak vmesno stanje v dinamičnem obrambnem procesu med celicami tumorja, ki se izmuzne-jo imunski obrambi, in tistimi, ki jih imunski sistem uniči. Zato je imunski sis-tem prvi in najbolj pomemben člen, ki je odločilen za to, ali se bo neka bolezen sploh pojavila in kako bo potekala.

Najnovejše metodeZato smo na našem inštitutu s pomočjo tujih ustanov in znan-stvenikov razvili naravno dopol-nilno metodo, ki spada med edinstvene in najbolj učinkovite naravne dopolnilne metode, ki potrjujejo velike univerzitetne študije, še po-sebej na Japonskem in v Ameriki.kombinacija imunskega programa s terapijo 24-karatnega zlata – ultrazvočna - nano mist tehnologija prinese takojšnje in trajne rezulta-te. zato je dandanes zlato vse pomembnejše v sodobni medicini in pri najtežjih obolenjih, kot so rak, aids, vse oblike artritisa, collitis, cronova bolezen. Že leta 1890 je nemški bak-teriolog Robert Koch za svoje odkritje prejel

Nobelovo nagrado. Zato je zelo pomembno, da vsako zdravljenje raka, tako kot na klinikah v tujini, vsebuje imunološki del. Naše imunske terapije so naravne dopolnilne metode, ki so lahko samostojne ali pa kot metode skupaj s konvencionalno, ortodoksno medicino.

Raziskave potrjujejo, da: iz-boljšajo imunski sistem na najvišjo raven, čistijo orga-nizem najtežjih strupov, iz-boljšajo krvno sliko, krepijo telesno odpornost na različne virusne in bakterijske okužbe, v kombinaciji s kemoterapijo in obsevanjem zmanjšajo ali eliminirajo negativne učinke

terapij, in kar je najpomembnejše - vpliva-jo na rakaste celice, ki odmirajo v skladu z delovanjem imunskih mehanizmov. tako se bolezen v mnogih primerih ustavi, pride do zmanjšanja ali pa celo do izginotja tumorjev.

navajam enega izmed naštetih primerov: rak na plJUčiH.Gospodu Stavku, staremu 56 let, so pred 3 meseci diagnosticirali mikrocelularni karcinom levega pljučnega krila s progresom bolezni na bronhije in desno stran, prav tako pa tudi šte-

Pomoč in svetovanje: Inštitut za zdravje in lepoto, d. o. o., Rogaška SlatinaTel.: 03 581 31 13Mob.: 041 319 243

Diagnoza rak ni enosmerna ulica, na koncu katere čaka smrt. Chron in collitis sta ozdravljivi bolezni.

vilne metastaze na jetrih.Onkologi mu niso dali upanja za ozdravitev in so ga poslali domov. Njegova žena, ki je zdrav-nica in dela v bolnišnici, je bila nad tako od-ločitvijo kolegov zelo ogorčena, saj ni pričako-vala takega odgovora. V bolnišnici, kjer dela, je dobila našo številko, saj je sama spoznala paciente, ki so ozdraveli z našimi imunskimi terapijami. Poklicala nas je in takoj smo nare-dili celoten imunski program in terapije. Odšli so tudi v Aviano na kliniko po drugo mnenje in tudi pokazali naš program. Zdravniki so mu dejali, naj nadaljuje z imuno terapijami. Po enem mesecu in pol jemanja naših terapij je gospod Stavko odšel na kontrolo. Pokazalo se je, da metastaze na jetrih niso več vidne in tudi na pljučih je prišlo do zmanjšanja, ne-kje pa celo do izginotja tumorjev. Gospod se tudi izredno dobro počuti, zdravniki ne morejo verjeti, da je v tako dobrem stanju, saj bi po njihovem mnenju moral kmalu umreti.

TIM-S robert Lovše s.p.ŠenTrUperT 698232 ŠenTrUperTTeL:+386 7 30 40 788MoBI: 031 788 032

Biološke čistilne naprave v polietilenskih in betonskih

rezervoarjih

» Greznice - možnost kasnejše nadgradnje v čistilno napravo

» Preurejenaje obstoječih greznic v malo čistilno napravo » Hišne vodne postaje in črpalke » Sistemi za pripravo pitne vode

Betonski zbiralniki in sistemi za uporabo

deževnice

25 le

tna

gara

nc

ija na polietilenski rezervoar

[email protected]

novi trg 10 (1. nadstropje)novo mestoTel.: 07/33 79 435

Okulistični pregledi za očala in kontaktne leče

Zg. Brnik 143, 4207 Cerkljetel.: 04/252 66 50 fax: 04/252 66 55gsm: 041/734 018

» 5 let garanCiJe na peči » možna kUrJaVa z leSenimi peleti » aVtomatSko doziranJe » boJlerJi iz nerJaVeče pločeVine

e-pošta: [email protected] www.vrecek-peci.com

peč na trda goriva

bojlerjipeč na olje

in plinpeč za pelete


Gostilna na letališcu Â07/33 48 168 Â031 654 916

dostava na dom

Novo mesto in Straža z okolico od 15 - 21. ure,

od torka do nedelje

» hladne predjedi » juhe » tople predjedi » tortilje (chimichangas quesadillas)

» enchiladas » glavne jedi » salsa » priloge » sladice

•dobava in vgradnja klasičnih, lamelnih, lam, panelnih in gotovih parketov

• saniranje in obnavljanje dotrajanih parketov (brušenje, lakiranje)

Več na parket-ravbar.com

tel.: 07/373 10 40gsm: 041/726 [email protected]

Rav

bar

Mat

ej s

.p.,

k R

oku

36,

Nov

o m

esto

STROJNE INSTALACIJEInstalacije Koprivc d.o.o., Lunačkova 16, 8233 Mirna

GSM: 041 747 784, fax: 07 30 47 914

SOLARNI SISTEmI, OgREvALNEIN pLINSkE INšTALACIJE

• FOTONAPETOSTNI SISTEMI • POSAMEZNE KOMPONENTE• PROJEKTIRANJE• SVETOVANJE• IZGRADNJA NA KLJUČ

DIDASOL d.o.o., SEVNICAOkroglice 60, Loka pri Zidanem Mostu

03 56 84 396051706 [email protected]

Računovodstvo, knjigovodstvo, finančne stoRitve za s.p. in d.o.o.

KonTo,jožica Piškur s.p., Rakovnik 29, ŠetrupertTel.: 07 3434 710GsM: 041 451 897

• vodenje glavne knjige s saldakonti in enostavno knjigovodstvo• obračun osebnih dohodkov• obračun ddv-ja• izpisi virmanov• statistična poročila• vodenje osnovnih sredstev in drobnega inventarja• izdelava vseh obračunov in letnega poročila o poslovanju• izdelava investicijskega programa in poslovnih načrtov

že

14

le

t z

va

Mi


Pravilno rešeno geslo oktobrske križanke je CONA BOMAX PO SLOVENIJI.

Srečni izžrebanci oktobrske šte-vilke so:1. Valerija godina iz Črnomlja2. žiga Sajovec iz Žužemberka3. anica šuštaršič iz Novega

mesta

Za nagrado nagrajenci oglasijo v trgovini BOMAX d.o.o. v Mu-ljavi, z dopisom, ki ga dobijo po pošti.

Sponzor nagradne križanke v mesecu november je: NEW YORKER SLOVENIJA

Dopisnice z geslom nam pošlji-te do 10. decembra na naslov: televizija Vaš kanal, za Vaš Me-sečnik, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto.

AvtOhišA vrtiN, ČrNOmelj Prodaja vozil: 07/35 66 101, www.avto.net/ahvrtin

DODATNI POPUSTI ZA NAROČILA DO KONCA MESECA + 4 PNEVMATIKE GRATIS


Bog morja stavi na semiško peninoV družini Simonič je vinogradništvo tradicija, ki se prenaša iz roda v rod. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja se je

Ivan Simonič podal v čarobni svet proizvodnje penin in postal prvi zasebni pridelovalec penin v Beli krajini.

Slobodan Jovič Božo Vidmar

VTrenutno v kleti Semiške penine zori sedem različnih vrst; osma

najnovejša in najžlahtnejša je pe-nina iz morja – semiška penina Po-zejdon. Na martinovo, dan v letu, ki je za vinarje in prijatelje žlahtne kapljice najpomembnejši, so po-slovnim partnerjem in prijateljem predstavili novo, prestižno penino, ki je dobrega pol leta dozorevala v globinah Jadranskega morja. »Trži-šču je treba ponuditi nekaj novega. Morje je bil zame izziv, vesel sem, da je vse skupaj izpadlo tako do-bro, bolje, kot sem pričakoval. Ste-klenice in amfore so poraščene z algami in koralami, valovanje mor-ja in konstantna temperatura sta doprinesli k specifičnemu okusu,« je več kot 100 povabljenim gostom povedal Ivan Simonič. 16. aprila so po treh letih priprav v morje pod mostom v Maslenici na Hrvaškem potopili 850 steklenic penine; od tega je bilo tristo steklenic shranje-nih v amforah. Penine so pol leta zorele v morju 30 metrov globoko, kar je redkost tudi v svetovnem merilu. V minulih letih je Ivan Simonič z županom Maslenice martinom baričevičem stkal do-bre odnose in plod podjetniškega razmišljanja in sodelovanja je pe-nina Pozejdon. Slovenska premiera penine Pozejdon je upravičila svoje ime: Pozejdon je bil namreč v grški

Povabilu Ivana Simoniča so se odzvale belokranjske županje: metliška Renata Brunskole, semiška Polona Kambič in županja Občine Črnomelj Mojca Stjepanovič Čemaz. Prve dame treh belokranjskih občin so se v Simoničevi kleti srečale prvič, odkar so bile izvoljene. Prvi zdravici z novo penino Pozejdon so se pridružili še Martin Baričevič, župan Maslenice, in Simoničeva soproga Alenka ter sin Gregor.

Med številnimi znanimi obrazi sta na martinovo družino Simonič obiskala tudi tele-vizijska voditeljica Erika Žnidaršič in belokranjska legenda Toni Gašperič.

Unikatni modni okraski - bižoterija

steklarstvo Miran vidmar s.p.brod 11, novo mestotel.: 07 337 90 90, Gsm: 041 643 567www.steklarstvo-vidmar.com

velika izbira okvirjev za klasično in moderno okvirjanje slikposlovna in osebna

darila

novo

v po

nUdb

i!

v deceMbrU nUdiMo 10% praznični popUst

mitologiji bog morja in gostje so se v Simoničevi kleti ob domači kuli-nariki in glasbi Vodomcev počutili kot »bogovi«. V zgodovini dežele belih brez bo odslej tudi zapisano, da so se prav v Simoničevi kleti,

na dan svetega Martina, prvič sre-čale vse tri belokranjske županje: novi semiška in črnomaljska Polo-na kambič in mojca Stjepanovič čemaz ter metliška županja in po-slanka Državnega zbora RS rena-ta brunskole.

Semiška penina Pozejdon je pol leta zorela v hrvaškem morju, pod Masleniškim mostom. Od 850 steklenic penine, jih je Simonič tristo shranil v amforah.

28 Vaš mesečnik št. 69, november 2010Vaš mesečnik

Od Proteusa do Društva mrtvih pesnikovČeprav za uradno letnico rojstva skupine DMP šteje leto 1990, se je njihova zgodba pod imenom Proteus začela že dve leti prej. Iz-med originalne zasedbe v skupini danes igra le še tomaž koncilija. Kitarist in vokalist alan Vitezič se je bendu pridružil nekaj mesecev po ustanovitvi, bobnar Marko Zajc leta 1992, zadnja sprememba se je zgodila ob nedavnem odhodu Jerneja zorana in prihodu novega kitarista petra dekleve.

Poleg zadnje plošče Krog so DMP--jevci izdali še pet albumov. Če je prvi ostal manj opažen, je drugi z naslovom Opus II že prinesel prvo večjo uspešnico Ti in jaz. A pra-vi preboj je za skupino pomenilo leto 1998 in njihov morda najbolj znani izdelek Neki rabm da te ne pozabm. Omenjeni album je po-

stregel s številnimi hiti, ki jih po-slušalci na koncertih zahtevajo še danes, od mirnejše Pod oblakom do razigranih Rabm in Čutm te. »Uspešnica«, je za oddajo Brez panike na Vašem kanalu povedal basist Tomaž Koncilija, »je sklad-ba, ki jo ljudje začutijo. Dotakne se jih besedilo in če je prava tudi glasbe, je to uspeh. Koliko je tega v naših skladbah, težko ocenju-jem, ker sem pri tem subjekti-ven, ampak mislim, da je bilo tega kar nekaj.« Leta 2000 izide album 20:00, ki potrdi Tomaževo razmišljanje. Na omenjenem albu-mu fantje ohranjajo prepoznaven lahkoten glasbeni slog; v spominu ostanejo skladbe 25, Me že ma da bi te in Ti si vse.

Do prelomnega albuma Vojna in mir nato mine kar osem let. Vmes ljudje že ugibajo o dokončnem slo-vesu skupine, a se DMP leta 2008 vrnejo s povsem novim glasbenim

stilom, zrelejši in prepričljivejši tako v besedilih kot aranžmajih.

20 let v krogu: »To moraš enkrat doživeti!«

Zgornji stavek je pevec Alan Vitezič vzkliknil, ko so DMP-jevci stopili z odra Kina Šiške po svojem razpro-danem koncertu. Svoje najzvestej-še oboževalce so presenetili s po-stavitvijo odra v središču dvorane, pa tudi s številnimi gosti, od duša-na obradinoviča, bobnarja ta hip verjetno najbolj prepoznavne rock skupine v Sloveniji, novomeške za-sedbe Dan D, pa do igralke maje martine merljak in pevke Jadran-ke Juras. Pridružili so se jim tudi člani Slovenskega okteta, za katere je Novomeščan marijan dović na novo napisal aranžma za skladbo Ti si vse, ki je v takšni preobleki vključena tudi na album Krog.Slednji je nastajal več mesecev,

vmes pa se je temeljito spremenil tudi njegov koncept, saj so nanj najprej želeli uvrstiti zgolj največje hite. »A zdelo se nam je premalo, da bi s tem počastili bend, svoje ustvarjanje in naše poslušalce, ki si zaslužijo največ – novo avtorsko ploščo, ki so jo tudi dobili,« je v pogovoru za televizijo Vaš kanal povedal bobnar Marko Zajc. Z re-tro elementi, s katerimi skupina reinterpretira svoje uspešnice (al-bum sicer ponuja tudi tri povsem sveže skladbe), nas DMP spomni na zvok osemdesetih let, a njihova glasba hkrati ostaja trdno zasidra-na v sodobnosti, pri čemer je ja-sno, da skupina še vedno, oziroma vedno bolj, išče nove izrazne poti, kar je dober obet za nadaljnje ustvarjanje. Kot pravi Alan Vitezič: »Smo bolj mladostni kot kadar koli prej, bolj svobodni pri ustvar-janju, hkrati pa tudi bolj kreativni. To ni konec, je šele začetek!«

Tjaša Pureber, foto: Borut Peterlin

To, kar je bil leta 1988 najstniški poskus preigravanja pop-rock glasbe na lokalni ravni, je dvaindvajset le kasneje vseslovenska zgod-ba o uspešni glasbeni zasedbi. Novomeška skupina Društvo mrtvih pesnikov je svojo 20. obletnico obeležila s koncertom na odrih ljubljanskega Kina Šiška, s čimer so se simbolno pridružili elitnim izvajalcem, ki sicer nastopajo v omenjenem avditoriju. Za svoje najzvestejše poslušalce so v novembru pripravili še antologijsko ploščo Krog, ki pa se ne zadovolji s počivanjem na lovorikah starih hitov, temveč te ponuja v sodobni glasbeni preobleki. Ta brez velikih besed nakazuje pot, ki jo je skupina prehodila v dveh desetletjih svojega ustvarjanja. 10. decembra jih bo v Športni dvorani Marof na velikem koncertu ponovno videlol tudi novomeško občinstvo.

Od kričečih najstnic do zrele glasbe

20 let DMP

Vaš mesečnik 29Vaš mesečnikšt. 69, november 2010

•Pripravadvorišča-polaganjetlakovcev,robnikov,kulirplošč•Zidanješkarpe-kamnitebetonske•Izkopiinizdelavaštern•Obnovakopalnic,polaganjeploščic•Izkopi,nasipi,navozimateriala,utrjevanje•Rigolanjeinzemeljskadelavvinogradih,sadovnjakihingozdovih

GRadbenadelaVukšiničFrancis.p.

Telefon:041720272

DRUŽINA VIDIC

Oče zlatko se je v podjetniške, natančneje gradbeniške, vode podal leta 1986, nato se je preusmeril v vulkanizerstvo in leta 1997 so v Novem mestu odprli Vidic Center. V njem so ponudili hitri servis, avtooptiko, popravilo platišč in podobne usluge, ki so jih nedavno nadgradili s so-dobno avtopralnico. Na sončen dan slovesnega odprtja so se Vidičevi takole postavili pred objektiv, pri tem pa poudarjali, da se celoten kolektiv zaveda potreb sodobnega človeka, ki zahteva kakovostno in hitro opra-vljeno storitev.

SOSEDJE V REVOZU19. oktobra so v Revozu po dobrih dveh letih, ko so bila vrata tovarne zaradi zaupnosti za obiskovalce zaprta, spet sprejeli svoje sosede, prebi-valce bližnjih naselij. Uvodni predstavitvi, v kateri je predsednik uprave aleš bratož predstavil Renaultove novosti, predvsem električna vozila, Janez zupančič in Silvo balant pa spregovorila o okoljskih kazalcih in varčevanju z električno energijo, je sledil ogled proizvodnje. Poudarek je bil zlasti na novostih, ki jih je v proizvodnjo prinesel novi model Renault wind, in vključevanju načel IFA-e v proizvodni proces. Obiskovalci so dobili tudi odgovore na svoja vprašanja, ki so jih zastavili neposredno vodstvu podjetja.

ROLETARSTVO BAYER D.O.O.

• 6 - prekatni okenski sistem Trocal 88+• profil okvirja in krila široka vsak 88mm• U

PROFIL=1,0 W/m2K

• 3 tesnila med krilom in okvirjem • standardno vgrajeno termopan steklo

toplotne prevodnosti USTEKLO

=1.0W/m2K (U

OKNA=1,19W/m2K)

• že v osnovni sestavi okno izpolnjuje kriterije Eko sklada za nepovratna sredstva

• primerno tudi za vgradnjo v pasivne hiše

ROLETARSTVO BAYER d.o.o., Košenice 34, Novo mesto Tel.: (07) 30 80 210 GSM: 040 202 868

www.roletarstvo-bayer.si

Izkoristite nepovratna sredstva Eko sklada

ŠPORTNA PRIJATELJAdejan zavec, najboljši slovenski boksar vseh časov, je po vnovični osvoji-tvi naslova svetovnega prvaka polno zaseden. Kljub temu pa je pred krat-kim našel čas za obisk prijateljev v Novem mestu. Po končanem ogledu mesta, ki je znano tudi po svoji rečni lepotici Krki, je Ptujčana zagrabila lakota. Mahnil jo je v Picerijo Oljka, katere lastnik je zoran dežman. Kot se za našega mistra Sympaticusa spodobi, mu je picopek Jure Franko spekel slastno pico velikanko.

UIGRAN TIMNa nedavno končanem pohištvenem sejmu Ambient v Ljubljani, je me-tliška Kolpa prejela nagrado za inovativno urejen razstavni prostor. Vse potrebne informacije glede opreme kopalnic pa je številnim obiskovalcem dajal dobro uigran tim: komercialista marjan malnarič in aleš papež ter simpatični hostesi maruša miklič in tina kulovec.


v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik

PODJETNIKVodja stiškega kvarteta dušan kamnikar se v zadnjem času vse bolj ukvarja s podjetništvom. Že nekaj časa ima v najemu okrepčevalnico Hiša vina Ljubljana na Rudniku v Ljubljani nasproti LECLERCA, ki je pri-ljubljeno stičišče dolenjskih poslovnežev. Ob kozarčku cvička je padla že marsikatera modra beseda, ki je bila temelj za kar nekaj donosnih poslov. Kljub vsemu pa Dušan ne more iz svoje kože, saj petje tako njemu kot tudi ostalim članom Vokalnega kvarteta Stična, ki bo prihodnje leto slavil dvajsetletnico, pomeni način življenja. V dveh desetletjih so gostovali v mnogih državah in v tem času so se stkala številna prijateljstva. Zato ne preseneča, da je sredi Ljubljane skupaj z njimi zapel matko s Hvara. Prijateljstvo s člani dalmatinske Klape For, ki jo Matko tudi vodi, traja namreč že več kot petnajst let.

MARTINOVO JE ČAS ZA DRUŽENJETudi v Posavju ostajajo zvesti tradiciji. Tako se posavski gospodarstveniki in politiki že vrsto let na martinovo, 11. 11., ob 11. uri zberejo v največji cvičkovi vinski kleti. To druženje složno pripravljajo direktorji treh podjetij – Majda Androjna iz brestaniškega Duropack Tespacka, Janez živič iz Kmečke zadruge Krško in božidar resnik iz krškega Kostaka. Letos so druženje popestrile še Koronke iz Boštanja, seveda pa brez krsta mošta, ki je tako postal mlado vino, tudi letos ni šlo.

KRKAŠI ZVESTI TRADICIJITudi letos je tradicionalno Krkino martinovanje s prijatelji Krke potekalo v znamenju enajstic. Gostje so se zbrali v četrtek, 11. 11., v Krki, kjer jim je predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič najprej predstavil poslovanje podjetja, nato pa so v Krkinem hramu na Trški gori preživeli prijetno »Martinovo popoldne«.

ZDRAVICAV prijetnem vzdušju in čudovitem ambientu atrija Hiše kulinarike in tu-rizma je Zavod za turizem Novo mesto v sodelovanju z vinogradniškimi društvi Trška gora, Grčevje, Janez Trdina in Podgorje pripravil letošnje martinovanje. Kot se v čast svetega Martina spodobi, so mu zapeli zdra-vico. Moči so na odru združili prelat dr. Janez gril s stolnega Kapitlja, direktor novomeškega Zavoda za turizem Ivo Kuljaj in cvičkova princesa martina baškovič. Obiskovalci so trio nagradili z bučnim aplavzom, saj so po mnenju prisotnih delo opravili z odliko.


v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik

Vaš

kana

l

Pre

klop

ite

na d

igital

no -

1. d

ecem

bra

2010

dig

ital

ni s

igna

l telev

izije

Vaš

kan

alzn

otra

j odd

ajan

ja m

ultipl

eksa

a

Vid

ni p

o vs

ej S

love

niji

tudi

v:

»Sio

l TV (ka

nal 8

8)

»am

is T

V (ka

nal 9

6)

»T-

2 (ka

nal 4

3) »

Telem

ach

(kan

al 14

9) in

»vvečinilokalnihkabelskihomrežjih.

TE

LE

VIZ

IJA

Mul

tiple

ks A

Vaš mesečni november 2010

Documents