-
FINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št. 202www.finance.si
POŽA
RNA V
ARNO
STOGLASNA PRILOGA
Razvoj v požarnem varstvu gre v smeri individualnega pristopa,
ko se projektant poglobi v vsak projekt posebej in študijo požarne
var-nosti naredi skladno s posebnostmi načrtovanega objekta. 26,
27
»Da bi se izognili lažnim alarmom, ki so teža-va predvsem v
javnih objektih, kjer se zadr-žuje veliko ljudi, kupci vse bolj
povprašujejo po rešitvah z videoverifikacijo,« pravi Ivo Mak
Mekinc, vodja oddelka požarna varnost in za-ščita v podjetju
Siemens. 30
Načrtovanje požarne varnosti terja individualen pristop
Siem
ens
FI_202_25_PV.indd Sec1:17FI_202_25_PV.indd Sec1:17 10/16/09
4:43:58 PM10/16/09 4:43:58 PM
-
OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št.
202www.finance.si26
Doma zagori zaradi kajenja, v službi pa zaradi varjenja
»Naša ustanovna naloga je bila dvig ravni požarne varno-sti v
Sloveniji, ki je bila dotlej na bolj skromni ravni. To se je lahko
zgodilo le z organizira-nim povezovanjem požarnih strokovnjakov.
Prav zaradi našega dela lahko danes dam roko v ogenj za stavbe, ki
so v zadnjem desetletju grajene po najsodobnejših merilih požar-ne
varnosti,« pravi predsednik SZPV Leon Pajek in dodaja, da so
možnosti za izbruh ognja toliko manjše, kolikor večja je preventiva
v fazi gradnje. »Vča-sih se je gradilo precej drugače, na podlagi
zastarelih požarno varnostnih standardov, zato so tiste stavbe
glede požarov veliko manj varne,« pojasnjuje Pajek.
Nevarnosti starejših zgradb Pri delu SZPV ne gre toliko
za gašenje požarov kot za pre-ventivo pri projektiranju in
gradnji stavb. Ukrepi pasivne požarne zaščite so raznovrstni
gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. To so
denimo požarno odporne konstrukcije, vrata, stenske in talne obloge
ter drugi materiali z boljšimi požarnimi lastnost-mi. Med ukrepe
aktivne požarne zaščite pa štejemo sisteme za javljanje požara in
alarmira-nje, sisteme za gašenja požara in podobno.
Pravilno projektirani, zgraje-ni in vzdrževani objekti morajo ob
požaru zagotoviti določen čas nosilnosti konstrukcije, upo-časniti
hitro širjenje požara po objektu in njegovi okolici. Po-žarni načrt
zgradbe mora omo-gočiti tudi varno evakuacijo ljudi iz objekta ter
zagotoviti varen vstop gasilcev v objekt. »Nekoč so lahko arhitekti
načrtovali stavbe brez posebnega znanja o požarnem varstvu, po
uvedbi ustreznega pravilnika, ki je na-stal kot posledica našega
dela, pa arhitekti pogosto pokličejo na pomoč usposobljenega
pro-jektanta požarnega varstva. Ta ob načrtovanju stavbe naredi
študijo požarnega varstva in izkaz, v katerega je treba med gradnjo
vpisovati, ali so načrto-vani ukrepi res izvedeni,« razla-
ga sogovornik. Po črki predpisa bi moral projektant spremljati
vse stopnje gradnje in na koncu podpisati, kaj je bilo v resnici
narejeno. »Ker pred leti še ni bilo takega mehanizma nadzo-ra,
lahko sklepamo, da so stare stavbe lahko velik problem, če
zagorijo,« pripoveduje predse-dnik SZPV.
Zavarovalnice kot gonilo razvoja
Delo SZPV temelji predvsem na izobraževanju o tehnikah, ki
omogočajo večjo požarno varstvo. V ta namen organizi-rajo strokovna
posvetovanja in seminarje, izdajajo strokovno literaturo,
izmenjujejo izkušnje s podobnimi organizacijami v tujini,
pripravljajo raziskovalne projekte ter sodelujejo pri pri-pravi
zakonodaje. »V zadnjem desetletju smo si pridobili toli-ko
strokovnega znanja, da lah-ko precej dobro držimo korak z Evropo,«
pravi Leon Pajek. »Država bolj skrbi za osnovne prepise, da bi ob
požaru zava-rovala ljudi, glavno gonilo za vedno boljšo kakovost
požar-nega varstva pa bi morale biti
Projektanti požarnvarstva morajo slebolj drznim arhite
[POŽARNO VARSTVO ] Strokovnjaki s podroga varstva imajo lastno
združenje
V Sloveniji je gradnja stavb, v katerih živimo in delamo, šele
zadnje dobro dese-tletje bolje načrtovana in nadzorovana tudi s
stališča zaščite pred požarom. Da bi zagotovili večjo požarno
varnost, so se namreč leta 1993 zbrali strokovnjaki in
organizacije, ki se ukvarjajo s to tematiko, ter se strokovno
lotili požarne preventive. Tako je nastalo Slovensko združenje za
požarno varstvo (SZPV).
NAJPOGOSTEJŠI VZROKI POŽAROV
V zasebnih stanovanjskih objektih je največkrat vzrok za požar
kajenje v postelji in nepazljivost pri ravnanju s praviloma
dotrajanimi električnimi grelnimi napravami. V poslovnih objektih
pa do požarov praviloma pride pri vzdrževalnih ali obnovitvenih
vročih delih. To je velik problem tudi v EU. Kot pravi Leon Pajek,
predsednik Slovenske-ga združenja za požarno varstvo, so največji
korak k rešitvi teh težav naredili v skandinavskih državah. Tam so
varilce in druge izvajalce vročih del poslali na seminarje, kjer so
se spoznali s požarnimi nevar-nostmi, ki jih povzroča njihovo delo,
in potrebnimi zaščitnimi ukrepi. Število požarov se je v kratkem
času zmanjšalo za dve tretjini.
▶
Najpogostejši vzroki požarov v domačem okolju Nepazljivost pri
uporabi električnih in grelnih naprav, kot so električ-
ne blazine, kaloriferji, likalniki in peči, njihova dotrajanost,
poškodova-na in preobremenjena električna napeljava
Kajenje v posteljiNeočiščeni in slabo vzdrževani
dimnikiNepazljiva uporaba sveč
Preventivni ukrepi varstva pred požarom Površine okoli
štedilnikov in peči naj ne bodo založene ali neurejene.Ne kuhajte
brez nadzora, pregreta maščoba se lahko vžge.Grelnih naprav ne
puščajte vključenih brez nadzora niti ne prižgane
sveče.Gorljivih snovi ne postavljajte v bližino pregrinjal,
zaves, lesenih
oblog in podobno. Peči, kaloriferjev, svetil in dimniških cevi
ne prekrivajte z oblačili,
krpami ali papirjem.Ne uporabljajte poškodovanih električnih
naprav, podaljškov in vtič-
nic.Vroč pepel se odlaga v negorljive posode.Pred spanjem je
priporočljivo ugasniti televizijski in radijski spreje-
mnik, luči, izklopiti premične grelne naprave na plin, tekoča
goriva ali elektriko, ugasniti sveče in pogasiti odprt ogenj.
▶
▶▶▶
▶▶▶
▶
▶
▶
▶▶
Letošnji naslov je »Varni pred požarom v tretjem življenjskem
obdobju«. »Aktivnosti se izvaja-jo v sodelovanju z Gasilsko zvezo
Slovenije in zadnji dve leti tudi s Slovenskim združenjem za
požar-no varstvo,« pravi Bojan Kuntarič z Uprave RS za zaščito in
reševa-nje pri ministrstvu za obrambo in dodaja, da je doma treba
imeti gasilni aparat ali drugo priročno sredstvo za gašenje.
»Starejše osebe so bolj požarno ogrožene, predvsem tiste, ki živijo
same, se teže gibljejo, slabše slišijo ali vidijo, ali so
pozabljive. Te osebe pozneje zaznajo požar in se ne morejo
pravočasno umakniti na varno,« opozarja sovoronik.
Pomoč »rdečega gumba« Z gasilnim aparatom lahko sa-
mi pogasite začetni požar, vseka-kor pa poskrbite za redno
čiščenje in vzdrževanje dimnikov, peči in kaminov, s čimer
zmanjšate mo-žnost nastanka požara. »Pregre-tega olja ali požara na
električnem aparatu nikoli ne gasite z vodo in zavedajte se, da je
kajenje v poste-lji smrtno nevarno. Pomembno je, da se seznanite z
evakuacij-sko potjo iz hiše ali stanovanja, in poskrbite, da bo
vedno prosta in prehodna. Na vidnem mestu ob telefonu imejte
zapisane vse pomembne klicne številke, še zla-sti 112 za klic na
pomoč,« svetuje strokovnjak. Poudariti velja, da je starejšim
osebam, ki mnogo časa preživijo same doma, na voljo tudi pomoč v
okviru »rdečega gumba«, v sklopu katerega je običajno tudi
javljalnik požara.
Tudi starostnike je treba zaščititiZa večjo varnost pred požarom
lahko v sta-novanje namestite javljalnike požara, ki vas pravočasno
opozorijo na nevarnost Oktober je mesec varstva pred požarom.
Uprava RS za zaščito in reševanje v okviru preventivne dejavnosti
varstva pred požarom vsako leto izbere aktualno temo s podro-čja
varstva pred požarom.
Starejše osebe so požarno bolj ogrožene, saj se teže pravočasno
umaknejo na varno.▶
VZROKI IN PREVENTIVA
Alek
sand
ra V
agaj
a
zavarovalnice. Pričakovali smo, da se bodo z vstopom tujih
za-varovalnic na naš trg zahteve glede požarnega varstva zvišale,
pa za zdaj tega ni opaziti.«
Požarno varstvo po meri Kot prednostne naloge SZPV
v prihodnosti Leon Pajek na-vaja zavzemanje za umeščanje
predmeta požarno varstvo v ustrezne visokošolske študije. V
združenju bi radi dosegli, da bi se projektanti zavedali, da lah-ko
s pametnim načrtovanjem omejijo stroške, ki jih zahteva požarna
zaščita stavb, in bi jo avtomatično vključili v svoje delo.
Razvoj v požarnem varstvu gre tudi v smeri performančnega
projektiranja. To je individualen pristop, ko se projektant poglobi
v vsak projekt posebej in štu-dijo požarne varnosti naredi skladno
s posebnostmi načrto-vanega objekta. Gre za prilaga-janje vedno
bolj drznemu delu arhitektov, ki stavbe vse manj delajo po nekih
splošnih načr-tih, ampak načrtovanje vse bolj prepuščajo svojim
zamislim in željam naročnika.
FI_202_26_27_PV.indd 2FI_202_26_27_PV.indd 2 10/16/09 4:56:24
PM10/16/09 4:56:24 PM
-
POŽARNA VARNOSTFINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št.
202www.finance.si 27
Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič
Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta:
branko.znidaršič@finance.si
Trženje:Klemen KoštrunTel.: (01) 513 08 26E-pošta:
[email protected]
Luka Vravnik Tel.: (01) 513 08 25E-pošta:
[email protected]
Računalniški prelomTina Malovrh
Lektoriranje: Julija Klančišar
Požarna varnost je oglasna priloga časnika Finance.
Kako vem, katero nadstropje naj preverim v primeru alarma?
www.siemens.si/sbt
Popolna povezava: javljanje požara, sistem za evakuacijo in
gašenje, kontrola pristopa, video nadzor, protivlomno varovanje,
ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, razsvetljava in
žaluzije
Siemens d.o.o., Tehnična oprema objektov, Bratislavska 5, 1000
LjubljanaTel: 01 4746 211; Faks: 01 4746 195
Building Technologies
ega diti ktom
očja požarne-
»Pričakovali smo, da se bodo z vstopom tujih zavarovalnic na naš
trg zahteve glede požarnega varstva zvišale, pa za zdaj tega ni
opaziti,« pravi Leon Pajek, predsednik Slovenskega društva za
požarno varstvo.
▶
Pred kratkim so na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG)
izvedli praktični preizkus širje-nja požara po fasadi, obloženi z
izolacijo iz ekspandiranega po-listirena (po domače stiroporne
plošče). Ta obloga zadnja leta postaja priljubljen način toplo-tne
izolacije starejših blokov. Ugotovili so, da je uporaba stiro-pora
brez izboljšanih požarnih lastnosti dopustna le pri fasadah
enodružinskih hiš in za stavbe do višine desetih metrov, a le pod
pogojem, da lahko gasil-ci hitro intervenirajo. Zaradi možnosti
razmeroma hitrega širjenja požara po tako lahko gorljivi izolaciji
fasade mora biti pri višjih stavbah tak izola-cijski sloj večkrat
prekinjen z negorljivo izolacijo. Stavbe, višje od 22 metrov, pa
morajo imeti izolacijo izdelano zgolj iz negor-ljivih materialov.
»Prav prak-tični preskus širjenja požara iz spodnjega v zgornje
nadstropje nam je dal odgovor, ki ga bomo uporabili pri našem
nadaljnjem preventivnem ozaveščanju,« je povedal predsednik
Slovenskega združenja za požarno varstvo Leon Pajek.
Izolacija iz stiropora hitro in močno gori
Požar se po fasadi, izdelani iz stiropora, širi izjemno
hitro.▶
Na Inženirski zbornici Slovenije (IZS) namenjajo požarni
varnosti, ki je pomembno področje njihove dejavnosti, vse več
pozornosti. Ministrstvu za okolje in prostor so posre-dovali
predlog sprememb in dopolnitev zakonodaje s področja požarne
varnosti.
Nejasnosti je kar precej K temu je IZS spodbudi-
lo kar nekaj razlogov. Zadnji pravilnik o požarni varnosti v
stavbah (PPVS) je prinesel več sprememb (revizija, tabele v
pri-logi, uvedena sta bila dva nova pojma – zasnova požarne
varno-sti (ZPV), katere vsebina ni defi-nirana, in izkaz požarne
varnosti (IPV)). Obenem je PPVS glede revizije požarne varnosti in
vsebine ZPV velikokrat nejasen za uporabnike, menijo na IZS.
Tehnična smernica za požarno varnost v stavbah (TSG-PV) je
pomanjkljiva, spremembe se si-cer pripravljajo, ni pa primerna za
požarno zahtevne stavbe in v tem obsegu (v primerjavi s podobnimi
tujimi smernicami VfDB, VKF, TRVB …) tudi nikoli ne bo, še
ugotavljajo na IZS.
Na IZS tudi pravijo, da bi bilo treba izdelavo in vsebino
študije požarne varnosti (ŠPV) razdeli-ti na dve fazi: kot koncept
pred izdelavo PGD in kot povzetek vseh ukrepov požarne varnosti v
PGD, kar je tudi podlaga za pridobitev požarnega soglasja.
Ugotavljajo tudi, da upravne enote izdajajo gradbena dovo-ljenja
velikokrat brez revizije požarne varnosti.
Številni predlogi Na IZS so MOP predlagali,
naj se za požarno manj zahtevne stavbe izdelava ZPV (le takrat,
ko se PGD izdeluje po 7. členu PPVS), črta, pri čemer naj se
Inženirji predlagali spremembe pri požarni varnostiNa inženirski
zbornici ugotavljajo pomanjkljivosti pri požarni varnosti, zato so
ministrstvu predlagali spremembe zakonodaje
Drea
mst
ime
Na Inženirski zbornici Slovenije želijo izboljšati požarno
varnost stavb.▶
predvidi, da se ukrepi požarne varnosti določijo v načrtih, in
to po (spremenjeni) TSG-PV, ki naj se v prihodnje omeji le na
požarno manj zahtevne stavbe po PPVS. Pri načrtovanju stavbe po 8.
členu PPVS (neuporaba TSG-PV) pa naj bo obvezna revizija požarne
varnosti tudi za požarno manj zahtevne stavbe. Za požar-no zahtevne
stavbe po PPVS naj se namesto zdajšnje ZPV izdelu-je raje ŠPV,
katere vsebina je že opredeljena, ŠPV pa že več kot 10 let
uveljavljena v praksi. Vsebina ZPV pa ni bila nikoli določena.
ŠPV naj izdelujejo (kot zdaj) odgovorni projektanti s
poobla-stilom s področja požarnega var-stva, načrte (kot zdaj) pa
odgo-vorni projektanti s pooblastili po posameznih področjih. ŠPV
naj se izdela v dveh fazah. Prva faza je konceptualna (kateri
ukrepi naj se predvidijo v posameznih načrtih PGD), druga pa
vklju-čuje pregled izvedenih ukrepov požarnega varstva za potrebe
pridobitve požarnega soglasja.
Na IZS tudi predlagajo, da se revizija požarne varnosti za vse
požarno zahtevne stavbe izdela v smislu 2. alineje prvega odstavka
14. člena PPVS: kot revizija ŠPV in kot pregled upoštevanja
ukre-pov požarnega varstva v vseh na-črtih PGD. Revizijo projektnih
rešitev pa opravljajo odgovorni revidenti posameznih načrtov.
Na IZS v nadaljevanju pre-dlagajo, naj se požarna soglasja
izdajajo le za stavbe, ki jih določa že veljavna tabela pravilnika
o študiji požarne varnosti (kot zdaj). V tem primeru se revizija
požarnega varstva omeji le na pregled upoštevanja ukrepov požarnega
varstva v vseh načr-tih PGD, ki ga opravi odgovorni revident
požarne varnosti. Iz-kaz požarne varnosti pa naj se izdela (kot
zdaj) v dveh fazah (PGD, PID).
Vlad
o Ka
dune
c
SZPV
FI_202_26_27_PV.indd 3FI_202_26_27_PV.indd 3 10/16/09 4:56:31
PM10/16/09 4:56:31 PM
-
OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št.
202www.finance.si28
Vsako podjetje mora imeti izdelano oceno požarne ogro-ženosti,
požarni red in pa požarni načrt. Kakšna je raz-lika med temi
dokumenti, kaj določa vsak izmed njih in ka-ko se vsi ti dokumenti
dopol-njujejo oziroma sestavljajo celoto?Ocena požarne ogroženosti
je obvezna za vsak objekt in je podlaga za nadaljnje izvajanje
ukrepov varstva pred poža-rom. Od nje je odvisno, ali je za objekt
treba izdelati požarni načrt in načrt evakuacije, peri-odika
usposabljanja zaposlenih
V podjetjih brez spoštovapožarnih predpisov ne gr
[ INTERVJU ] Mladen Popovič: »Požarni red je temeljni
organizacijski predpis, ki ureja celotno organizacijo vars
Temeljna naloga osebe, pooblaščene za izvajanje ukrepov varstva
pred požarom v podjetju, je celotna organizacija področja varstva
pred požarom. O tem in drugih vprašanjih smo se pogovarjali z
Mladenom Popovičem, pomočnikom direktorja za varstveni inženiring v
podjetju Varnost Maribor.
Ocena požarne ogroženosti je obvezna za vsak objekt in je
podlaga za nadaljnje izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
Temeljna naloga osebe, pooblaščene za izvajanje ukrepov varstva
pred požarom v podjetju, je celotna organizacsodi tudi izris načrta
evakuacije.▶
Tako pravi Mladen Popovič, pomočnik direktorja za varstveni
inženiring v podjetju Varnost Maribor.
▶
in stopnja strokovne izobraz-be osebe, pooblaščene za iz-vajanje
ukrepov varstva pred požarom v podjetju. Ocene požarne ogroženosti
izraža-mo tudi številčno, in sicer od najmanjše ena do zelo velike
šest. Požarni red je temeljni organizacijski predpis, ki ureja
celotno organizacijo varstva pred požarom v podjetju. Po-žarne
načrte in načrte evakua-cije je treba izdelati za požarno bolj
ogrožene objekte, objekte, v katerih se lahko začasno zbe-re več
kot sto ljudi, ne glede na zgoraj navedene kriterije pa za objekte,
določene s predpisi o uvedbi in uporabi enotne kla-sifikacije vrst
objektov. Seveda je pomembno, da so navedeni dokumenti med seboj
uskla-jeni, saj le taki lahko služijo svojemu temeljnemu namenu –
zagotavljanju požarne var-nosti, ob požaru pa reševanju ljudi in
premoženja.
Na koliko časa je treba ob-navljati vse zgoraj omenjene
dokumente?
Kakšna je naloga strokov-nega delavca za izvajanje ukrepov
požarnega varstva, kdo lahko takšno nalogo opra-vlja in kakšne
pogoje mora izpolnjevati?Temeljna naloga osebe, poobla-ščene za
izvajanje ukrepov var-stva pred požarom v podjetju, je celotna
organizacija področja varstva pred požarom. To je ose-ba, ki v
podjetju operativno vodi in/ali izvaja vse aktivnosti na področju
varstva pred požarom
na tak način, da je zagotovljena kar najvišja stopnja varnosti
za ljudi in premoženje, obenem pa izpolnjuje tudi zahteve
zakono-daje na tem področju.Zakonski pogoji, ki jih mora taka oseba
izpolnjevati, so od-visni od požarne ogroženosti objekta, kjer jih
izvaja. To so najmanj peta stopnja izo-brazbe tehnične ali gasilske
smeri in opravljen splošni del strokovnega izpita iz varstva pred
požarom (ocene požar-
Za obnovo oziroma revizijo omenjene dokumentacije pe-riodika ni
posebej predpisana, njihovo vsebino pa je treba pri-lagajati tistim
spremembam v organizaciji ali na objektih, ki vplivajo na požarno
varnost.
Kakšno usposobljenost mora imeti izvajalec, ki mu zaupamo
pripravo vseh ome-njenih dokumentov? Kaj je treba preveriti, ko
najemamo takšnega izvajalca?Navedene dokumente mora izdelati
lastnik oziroma upo-rabnik objekta ali oseba, poo-blaščena za
izvajanje ukrepov varstva pred požarom v objektu. Ko nameravamo
izdelavo doku-mentacije zaupati zunanjemu izvajalcu, je treba
preveriti iz-polnjevanje teh pogojev, pred-vsem pa njegove
reference na tem področju.
Kakšna je razlika med do-kumenti, ki izpolnjujejo zgolj
minimalne zakonske zahteve, in dokumenti, ki so zares po-globljeno
pripravljeni in kar
najbolje upoštevajo specifiko podjetja?V praksi večina
zavezancev iz-delavo omenjene dokumenta-cije zaupa zunanjim
izvajalcem. Prepogosto pa se zgodi, da ta ni narejena skladno s
predpisi, kar mnogi odkrijejo šele ob požaru ali pa obisku
inšpektorja. Ve-likokrat so predvsem požarni redi napisani preveč
na splošno in ne upoštevajo posebnosti v organizaciji podjetja in
opremi objektov.
FI_202_28_29_PV.indd 2FI_202_28_29_PV.indd 2 10/16/09 4:54:33
PM10/16/09 4:54:33 PM
-
POŽARNA VARNOSTFINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št.
202www.finance.si 29
Najpogostejše napake pri nanašanju protipožarnih namazov ali
ometov
Požarnozaščitne izdelke za povečanje požarne odpornosti je-klene
konstrukcije obravnava smernica za Evropsko tehnično soglasje ETAG
018-1: premazi so v ETAG 018-4, ometi pa v ETAG 018-3
(http://www.eota.be/ ). V njih so navedeni tudi preskusni standardi
za oba izdelka. Po-membno je predvsem okolje, v katerem se nahaja
jeklena kon-strukcija (zunanja ali notranja raba), in posledično
protikoro-zijska zaščita jekla, razlaga Milan Hajduković, vodja
požarnega la-boratorija na Zavodu za gradbe-ništvo (ZAG).
Države ščitijo svoje proizvajalce
Gradbeni izdelek mora biti dan na trg skladno z Zakonom o
gradbenih proizvodih (ZGPro). Evropskega tehničnega soglas-ja
(ETA) dolgo časa ni bilo mož-no izdati, ker so bili preskusni
standardi še v pripravi (EN 13381-4 in -8), zdaj pa je možno izdati
tudi že ETA. »Težava je v tem, da imajo skoraj vse države članice
urejeno tudi zakonodajo glede vgradnje proizvodov in torej
po-stavljajo dodatne pogoje za vgra-dnjo, kar pomeni, da so
‚uvoženi‘ izdelki (čeprav iz države članice) težko konkurenčni
‚domačim‘. Pri nas se to deloma rešuje s Slovenskim tehničnim
soglas-jem (STS), kar pa ni pravilno,« poudarja Hajduković.
Vsekakor mora biti izdelek glede požarnih lastnosti klasificiran po
evropskih standardih (EN 13501-1 in -2) in ne po nacionalnih (pa
čeprav iz
države članice), ker tako zahte-va pravilnik o požarni varnosti
v stavbah.
»Premaz ali omet, za katerega je narejena klasifikacija po EN
13501-1 (odziv na ogenj) in EN 13501-2 (požarna odpornost) ter ima
ustrezna navodila za vgra-dnjo, je tehnično primeren, manj-ka pa mu
STS ali ETA kot pod-laga za izjavo o skladnosti, ki je zahtevana po
ZGPro. Dokler se ta določba ne spremeni, bo pač treba za slovenski
trg pridobiti STS, za kar je imenovan ZAG Ljubljana,« poudarja
Milan Hajduković.
Vsebina tehničnega soglasja
Po sogovornikovih besedah je tehnično soglasje, naj bo
slo-vensko ali evropsko, pripravljeno
skladno z navodili ETAG 018 (prvi in drugi del). Za
požarnozaščitne reaktivne premaze sta za oceno primernosti za
nameravano upo-rabo relevantni le dve izmed še-stih bistvenih
zahtev za gradbene objekte: varnost pred požarom (odziv na ogenj in
požarna odpor-nost) ter higienska in zdravstvena zaščita in
varovanje okolja (spro-ščanje nevarnih snovi), opredeliti pa je
treba tudi življenjsko dobo požarnozaščitnega sistema glede na
namen uporabe. Tu je mišljena predvsem možnost uporabe pre-maza v
prostorih z visoko stopnjo vlage ali na prostem, pri čemer se
upošteva kompatibilnost celo-tnega sistema – temeljne barve,
reaktivnega sloja in zaključnega premaza.
Tehnično soglasje za gradbeni
proizvod mora temeljiti na prei-skavah, preskusih in oceni, s
skli-cevanjem na ustrezne bistvene zahteve za gradbene objekte in
razlagalne dokumente. Pred iz-dajo tehničnega soglasja se izdela
poročilo o vrednotenju, v katerem je ocena rezultatov preskušanja
požarne odpornosti različnih profilov.
V okviru izdaje tehničnega soglasja je treba presoditi tudi
proizvodnjo premaza. Pri tej presoji se oceni ustreznost in
pogostnost kontrole, ki jo mo-ra izvajati proizvajalec, če hoče
pridobiti in vzdrževati veljavnost tehničnega soglasja. Tehnično
so-glasje mora vsebovati navodila za izvedbo zaščite, pa tudi
navodila za vzdrževanje in manjša popra-vila premaza.
Pred proizvodnjo in prodajo je treba opraviti testePodjetja, ki
želijo prodajati protipožarne premaze, morajo prestati zahtevne
preskuse
Funkcija protipožarnih pre-mazov in ometov je, da zmanjšajo
možnost vžiga, preprečijo širjenje ognja po površini, ki že gori,
in po-daljšajo čas nosilnosti konstrukci-je, ki je izpostavljena
ognju, pravi Danko Barišić, direktor družbe Tikra. Zelo pomembno je
tudi, da protipožarni premazi za nekaj časa bistveno zmanjšajo
količino dima, strupenih plinov in toplote, ki nastajajo pri
gorenju.
S protipožarnimi ukrepi že-limo pridobiti čas za reševanje
ljudi, živali in premoženja ter zmanjšati škodo na objektih in v
okolju.
Zmanjšana možnost za nastanek požara
Za nastanek požara potre-bujemo gorljivo snov, zado-stno
količino toplote in kisik. Ognjevarni (protipožarni) premazi in
ometi pa deluje-jo ravno v nasprotno smer: z njihovo pomočjo
gorljivo snov naredimo manj gorlji-vo, razlaga Barišić. Premaz na
gorljivi snovi zmanjšuje dostop kisika do nje in s tem preprečuje
vžig in gorenje. Ta-ko je tudi temperatura požara in konstrukcije
nižja. S tem preprečimo porušitev kon-strukcije ali podaljšamo čas
do porušitve in omogočimo ustrezno gasilsko interven-cijo.
Nanašanje ognjevarnih premazov in ometov pa je treba izvajati
skladno z na-vodili za uporabo in drugimi tehničnimi napotki
vsakega posameznega proizvajalca.
Zaradi neustrezne regulative v prodaji nekakovostni premazi
V državah, kjer je normativna in kontrolna regulativa na visoki
ravni, se lahko prodajajo samo preizkušeni protipožarni premazi z
ustreznim domačim ali evrop-skim tehničnim soglasjem ozi-roma
certifikatom o ustreznosti, žal pa v Sloveniji ni tako, razlaga
Barišić. Pri nas so v prodaji pro-tipožarni premazi brez ustreznih
preizkušanj, soglasij in seveda po smešno nizkih cenah.
Premazi in ometi delujejo proti požaruZmanjšajo možnost vžiga,
preprečujejo širjenje ognja po površini, ki že gori, in podaljšajo
čas nosilnosti konstrukcije S protipožarnimi ukrepi, kamor sodi
tudi nanos protipožarnih premazov in ometov, želimo pridobiti čas
za reševanje ljudi, živali in premoženja ter zmanj-šati škodo na
objektih in v okolju.
NAPAKE
Neustrezno redčenje premaza, neustrezna temperatura in/ali
vlažnost pred-
meta zaščite in okolice, predebel posamezni sloj premaza ali
ometa,
▶▶
▶
neustrezni kadri in oprema, naglica pri delu, ki onemogoči
končanja zače-
tih kemijskih reakcij, ki potekajo v premazu ali ometu.
▶▶
nja re
stva pred požarom «
cija področja varstva pred požarom. Sem
ne ogroženosti 1, 2 in 3) ali pa najmanj višja izobrazba
ustre-zne tehnične ali gasilske smeri oziroma šesta stopnja
zahtev-nosti ter opravljen splošni in posebni del strokovnega
izpita iz varstva pred požarom (ocene požarne ogroženosti 4, 5 in
6).Ali je možno naloge strokovne-ga delavca za izvajanje ukrepov
požarnega varstva prepustiti zunanjemu izvajalcu in na kaj je treba
biti pri tem pozoren?Šestintrideseti člen zakona o varstvu pred
požarom dopušča možnost, da ob izpolnjevanju zakonskih pogojev
naloge izva-ja zunanji izvajalec. Nekatera podjetja med zaposlenimi
eno-stavno nimajo delavcev, ki bi izpolnjevali zakonske pogoje ali
po stopnji izobrazbe ali pa smeri te izobrazbe. Druga se odločajo,
da bodo omenjene naloge zaradi visokih zahtev zaupale podjetjem, ki
se s to de-javnostjo profesionalno ukvar-jajo in lahko s svojimi
strokov-nimi službami zagotavljajo ne le golo izpolnjevanje
zakonskih zahtev, ampak varnost za zapo-slene in premoženje
podjetja. S takim izvajalcem poteka so-delovanje prek pogodbe, kjer
je treba natančno opredeliti na-loge in odgovornosti naročnika in
izvajalca, predvsem pa se je treba pred izbiro pozanimati o
izkušnjah izvajalca na tem področju.
FI_202_28_29_PV.indd 3FI_202_28_29_PV.indd 3 10/16/09 4:54:41
PM10/16/09 4:54:41 PM
-
OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št.
202www.finance.si30
Gašenje dragocenih objektov brez trajne škode
Poleg sistema javljanja požara in evakuacijskega sistema je za
celostno protipožarno zaščito v zgradbi pomemben tudi učinkovit
sistem avtomatskega gašenja. To je še zlasti pomembno pri zaščiti
prostorov, kjer se lahko ob požaru povzroči neprecenljiva škoda
(računalniški centri, arhivi …). Siemens na področju avtomatskega
gašenja lahko izvede sisteme avtomatskega gašenja z
najrazličnej-šimi gasilnimi sredstvi, združenimi pod imenom Sinorix
(SIemens NO risk). Glede na vedno strožje okoljevarstvene zahteve
že vrsto let ponuja rešitve z okolju prijaznimi gasilnimi sredstvi,
kot je gasilno sredstvo Novec 1230, kombinacija vodne megle z
dušikom. Poleg tega, da so ti sistemi popolnoma okolju prijazni, so
tudi izredno hitri in učinkoviti, za kar je Siemens prejel vrsto
nagrad za najboljše inovacije na področju gašenja. Sistem je bil po
temeljitih testiranjih že vgrajen v Danski kraljevi knjižnici v
Københavnu, kjer hranijo zelo redke in stare primerke knjig.
▶
Fibrolaserska tehnologija za predore Siemens je za javljanje
požarov v večjih industrijskih objektih in
tudi v predorih razvil posebno tehnologijo Fibrolaser II za
nadzor in merjenje temperature. Klasične senzorje v tem primeru
nadomešča optični kabel posebne izvedbe, v katerega se iz
nadzornega kontro-lerja nenehno pošilja laserska svetloba in merijo
njeni odboji. Ob zvi-šani temperaturi se molekule obnašajo drugače,
s čimer je možno na tri do pet metrov natančno locirati požar v
predorski cevi in sprožiti akcijo prej kot v eni minuti.
▶
»Potrošniki in poslovni par-tnerji lahko izgubijo zaupanje v
podjetje, tega pa ne more nado-mestiti še tako velika zavaroval-na
vsota. Zato se podjetja tudi v Sloveniji vse bolj zavedajo pome-na
dobre požarne zaščite,« pravi Ivo Mak Mekinc, vodja oddelka požarna
varnost in zaščita v slo-venskem podjetju Siemens.
»Danes pravzaprav res ni nobena umetnost narediti po-žarnega
senzorja, vendar pa le redki javljalniki ločijo med pra-vim dimom
požara in motilnimi vplivi. Na področju požarne var-nosti zato še
bolj kot kje drugje velja načelo, da nihče ni dovolj bogat, da bi
kupoval poceni,« poudarja sogovornik. Požar po njegovih besedah
lahko izbruh-ne v vsakem objektu, in če se to zgodi, je lahko
cenovno ugodna naložba v opremo za zaščito pred požarom in gašenje
pravzaprav najdražja.
Inteligentni javljalnik Siemens je na področju po-
žarne varnosti na podlagi sis-tematičnih analiz podatkov o
požarih, zbranih v več kot 50 letih, patentiral tehnologijo, ki se
po svojem osnovnem teh-ničnem konceptu precej raz-likuje od
konkurenčne. »Vsa ‘inteligenca’ je vgrajena že v javljalnik požara.
Ta v centralo za javljanje požara zato ne spo-roča natančnih
odčitkov stanja v prostoru, temveč javlja samo
tehnična stanja: delovanje, mo-tnja predalarm oziroma stanje
alarma za primer požara. Nje-gova bistvena prednost je, da se zna
prilagoditi okolju, kjer je nameščen, in ločiti pravi dim od
nepravega. Reakcije so lahko tako hitrejše in kakovostnejše,
možnosti, da bi se sprožil lažni alarm, so manjše, s tem pa se
izognemo tudi nepotrebnim, a visokim stroškom, ki nastanejo pri
intervenciji zaradi lažnega alarma,« pojasnjuje Mekinc.
Dodatne prednosti Siemen-sovih sistemov so v tako imeno-vani
»fail-safe« tehnologiji. Če odpove en element v nadzornem sistemu
javljanja požarov, se vsi podatki takoj avtomatsko prene-sejo na
drugega, tehnične mo-tnje je tako možno odpravljati brez velikih
tveganj. Poleg tega so javljalniki požara povezani v zanko – če
pride do prenapetosti v omrežju, ta prizadene samo en javljalnik
ali adresni element, nadzorni sistem pa še vedno do-biva dovolj
kakovostne podatke za popolno spremljanje stanja v objektu.
Videoverifikacija proti lažnim alarmom
»Objekti postajajo vse bolj kompleksni, v njih je treba ne-nehno
spremljati vrsto para-metrov, če želimo zagotoviti ustrezne razmere
za delo ali pa ustrezno raven udobja in varno-sti uporabnikov. Da
bi se izogni-li lažnim alarmom, ki so težava predvsem v javnih
objektih, kjer se zadržuje veliko ljudi, naši kup-ci vse bolj
povprašujejo po reši-tvah z videoverifikacijo,« pravi Mekinc. V tem
primeru je javljal-nik požara opremljen z dodatno videokamero, s
pomočjo katere lahko v nadzornem centru takoj preverijo dogajanje
in ustrezno ukrepajo oziroma učinkovito preprečijo lažni alarm.
Na področju požarne varno-sti in zaščite postaja vse bolj
priljubljena tudi možnost od-daljenega nadzora s pomočjo protokola
TCP–IP. »Investitor-ji želijo vse bolj znižati stroške upravljanja
zgradb, predvsem pa zmanjšati vpliv človeškega dejavnika. Znano je
namreč, da požari na objektih velikokrat nastajajo oziroma se
razširijo zaradi nepravilnih reakcij nji-hovih uporabnikov. Zato od
nas zahtevajo rešitve za popolno avtomatizacijo zgradb, to pa jim
omogoča, da učinkovito in stroškovno racionalno nadzira-jo tudi
svoje dislocirane enote iz oddaljenega nadzornega cen-tra,«
ugotavlja Mekinc.
Vrhunska protivlomna zaščita, učinkovita evakuacija stavbe
Na področju zagotavljanja varnosti v objektih je eden od
najpomembnejših razvojnih izzivov ustrezna interoperabil-nost:
upravniki in lastniki objek-tov si želijo te čim bolj »zapirati« –
torej zaščititi pred vlomom in nepooblaščenim vstopom, ob požaru pa
je objekte treba hitro in učinkovito odpreti, da se lahko čim prej
spraznijo. »Sie-mensove tehnologije omogočajo vrhunsko protivlomno
zaščito in pristopno kontrolo, vendar hkrati dopuščajo tudi
učinkovito in nadzorovano evakuacijo stav-be, ko okoliščine to
zahtevajo,« razlaga Mekinc.
Najbolj dolgoročna naložba v celosten sistem
Za investitorje je najboljša rešitev celosten sistem tehnič-ne
opreme objekta, kar pomeni, da se rešitve za avtomatizacijo
zgradbe, pristopni nadzor, ogre-vanje, prezračevanje, hlajenje,
protivlomni sistemi in sistemi za požarno varnost upravljajo
Nihče ni dovolj bogat, da bi kupoval poceniLe redki javljalniki
požara ločijo med pravim dimom požara in motilnimi vplivi Požar v
gospodarskem objek-tu lahko povzroči izjemno veliko škodo. Ne le
zaradi poškodovane opreme, zasto-ja in zmanjšanja proizvodnje,
ampak predvsem zaradi možnosti izgube dragocenih podatkov in
arhivov ter ne nazadnje zaradi škode, ki jo lahko požar povzroči
ugledu organizacije.
Tako pravi Ivo Mak Mekinc, vodja oddelka požarna varnost in
zaščita v slovenskem podjetju Siemens.
▶
Testiranje javljalnikov v požarnem laboratoriju: Siemensovi
javljal-niki požara razlikujejo med pravim dimom, ki ga povzroča
ogenj, in dimom, ki nastane na primer pri varjenju.
▶
NAPREDNE TEHNOLOGIJE
AVTOMATSKO GAŠENJE
Da bi se izognili lažnim alarmom, ki so težava pred-vsem v
javnih objektih, kjer se zadržuje veliko ljudi, naši kupci vse bolj
povpra-šujejo po reši-tvah z video-verifikacijo.
Siem
ens
prek enega centra. »Zneski za to seveda niso majhni, vendar pa
so to dolgoročne naložbe in prinašajo podjetjem pozitiven donos –
predvsem v smislu prihrankov pri porabi energije. Močno zmanjšujejo
tudi tvega-nja in povečujejo raven udobja in varnosti, ki ga objekt
ponuja uporabnikom, tudi stroški vzdr-ževanja so nižji, da ne
govorimo o stroških dela,« razlaga Mekinc. »Vsako naložbo v
tehnično opre-mo objekta je treba obravnavati v večletni
perspektivi in pred sprejetjem odločitve podrobno proučiti tudi
stroške oziroma koristi, ki jih bo sistem prinesel v prihodnosti,«
še svetuje.
Siem
ens
FI_202_30_31_PV.indd 2FI_202_30_31_PV.indd 2 10/16/09 4:58:44
PM10/16/09 4:58:44 PM
-
POŽARNA VARNOSTFINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št.
202www.finance.si 31
130 let star izum Za očeta sprinkler sistemov štejemo inženirja
Fredericka Grinnella
iz Manchestra. Ta je pred približno 130 leti iskal rešitev, kako
bi omejil požare v številnih tekstilnih manufakturah. Razvil je
razpršilne šobe, ki se jih je povsod po svetu prijeli ime sprinkler
sistemi. Nekateri sistemi so zlasti v predilnicah nameščeni že več
kot 80 let in še vedno delujejo. V 50. in 60. letih prejšnjega
stoletja so se sprinkler sistemi uveljavili kot bistveni ukrep za
zaščito oseb. Poznamo več vrst sprinkler sistemov:
mokre sisteme smemo uporabljati samo tam, kjer ni nevarnosti
zmr-zovanja ali vretja,
suhe sisteme uporabljamo tam, kjer je nevarnost zmrzovanja ali
pre-grevanje vode,
zaporedne (tandemske) sisteme uporabljamo takrat, ko je
nevarnost zmrzovanja samo v enem delu celotnega območja
varovanja,
kombinirani hitri-suhi sistemi se vgradijo takrat, ko je zaradi
velike požarne obremenitve treba računati z večjo hitrostjo gorenja
in ko nevar-nost zmrzovanja zahteva uporabo suhega sistema,
predkrmiljene sisteme (pre-action) uporabljamo tam, kjer voda za
gašenje ali mehanska poškodba sprinklerja lahko povzroči veliko
materi-alno škodo,
daljinsko krmiljene sisteme (deluge) pa uporabljamo tam, kjer je
priča-kovati zelo hitro napredujoč požar na celotni površini –
denimo v rafineri-jah, rezervoarjih goriv, hangarjih,
transformatorskih postajah in podobno.
▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶
Dejavnosti: projektiranje, izgradnja in vzdrževanje avtomatskih
gasilnih naprav po sledečih standardih in predpisih:
VdS CEA 4001, NFPA, FM, VVÖ IRI, SNIP in drugi
Dragomelj 841230 DOMŽALEtel.: 01/ 560 30 14fax: 01/ 560 30
21mail: [email protected], [email protected] www.accuro.at
sistemi za gašenje, d.o.o.,
Reference:LC SAVA TIRES GOODYEAR, ELAN MARINE, ADRIA MOBIL,
BAUHAUS Ljubljana in Maribor, LC LIDL,SAVA TIRES – AVTO FINIŠ,
HARVEY NORMAN Koper in Celje, QLANDIA - Ptuj, Maribor, Kranj in
NovaGorica, LC HOFER Lukovica, TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana,
DUROPACK-TESPACK Brestanica, LESNINA Brdo, ALPLES, TC MAXIMUS
Murska Sobota, TRŽNICA Maribor, IC MONT Šentilj, PALOMA, ALPETOUR,
TARA Maribor, ZELENI PARK Koper, ROTONDA Ljubljana, SO ZELENA JAMA
Ljubljana, CELOVŠKIDVORI Ljubljana, PO MERCATOR EMBA Logatec, SPO
TOBAČNA Ljubljana, DSV TRANSPORT ŠkofjaLoka, NC TREBUŠA Velenje
projektiranje
izgradnja in vzdrževanje
avtomatskihgasilnih naprav
ACCURO gradi svoj uspeh na:• dolgoletnih izkušnjah
• strokovnemu kadru in znanju
• zanesljivosti
• dobremu razmerju med ceno in storitvijo, racio-nalnih
rešitvah
• uporabi najsodobnejše tehnologije in
kvalitetnegavisokokakovostnegaatestiranega materiala
izgradnja in vzdrževanje
Pri sprinkler sistemih so na cevni mreži pritrjene zaprte šobe,
ki se odpirajo, če se oko-lica šobe segreje zaradi ognja in vročih
dimnih plinov. Pri tem na žarišče požara razpršijo vodo, ki hladi,
gasi in tako onemogoči prenos požara. Z delnim odpira-njem šob
razpršena voda omeju-je žarišče požara, ga nadzoruje in v večini
primerov tudi poga-si. Zaradi odličnega hladilnega učinka vode,
razpršene v kaplji-ce, se žarišču požara odvzema-jo velike količine
toplote, ki se spremenijo v paro.
Vrsta sistema odvisna od namembnosti
Bojana Hrovatič, direktorica podjetja Accuro, nam je razloži-la,
da se sprinkler sistem načr-tuje za vsako stopnjo požarne
ogroženosti posebej, količina potrebne vode za gašenje pa se določi
na podlagi najvišje stopnje požarne ogroženosti v objektu. Vrsto
sprinkler siste-ma izberemo glede na namemb-nost objekta in vrsto
materiala v njem. Namestimo jih lahko povsod – v trgovinah,
bolni-šnicah, dvoranah, skladiščih, proizvodnih objektih, garažah
in drugod.
Redno in skrbno vzdrževanje
Da bi ob izbruhu požara sprinkler sistem brezhibno deloval, ga
je treba vzdrževati
in opravljati redne polletne in letne preglede. Te lahko
opravlja izvajalec, ki je sistem vgradil, po-oblaščeni vzdrževalec
oziroma serviser, posamezne preglede pa lahko opravi tudi oseba, ki
jo je pooblastil zavezanec. O tem je treba voditi evidenco v obliki
zapisnika o opravljenih pregle-dih. Redno in pravilno vzdrže-van
sprinkler sistem je pogoj za podaljšanje veljavnosti potrdila o
brezhibnem delovanju, ko ta preteče.
Popusti pri požarnem zavarovanju
»Način gradnje, gradbeni materiali, obsežna uporaba proizvodnih
naprav in vredno-stna koncentracija zahtevajo sodoben zaščitni
koncept, kar sprinkler sistemi zagotovo so,« pravi sogovornica.
Vgradnja sprinkler sistemov ima za pod-jetje vrsto koristi. Naložba
se jim tudi finančno hitro izplača. Za-varovalnice podjetjem, ki
imajo vgrajene gasilne sisteme, skladne s predpisi, ponujajo rabate
na za-
varovalne premije za požarne in obratovalne prekinitve. V Evropi
so ti rabati lahko do 70-, v ZDA pa tudi do 90-odstotni.
Ni izpadov proizvodnje zaradi požarov
S sprinkler sistemi lahko privarčujemo tudi zato, ker se zaradi
tega zmanjšajo zahteve glede požarne odpornosti kon-strukcije
objekta, s čimer se po-ceni gradnja. Dodatna korist je, da lahko
gasilni sistem, ki zadrži ali pogasi požar, prepreči izpade
proizvodnje. »V obratih z viso-ko vrednostjo proizvodnje, kot so
denimo industrija ivernih plošč, avtomobilska industrija,
proizvodnja čipsa, je to vprašanje preživetja, saj si zaradi ostre
kon-kurence pri izpadu proizvodnje ni več mogoče povrniti tržnih
de-ležev,« je povedala Bojana Hro-vatič. Investitorjem priporoča,
naj pri vgradnji sprinkler sistema upoštevajo vsoto vseh prednosti,
ne samo na prvi pogled opazne finančne prednosti pri rabatih na
zavarovalne premije.
Sprinklerji hkrati varujejo in varčujejo
[SPRINKLER SISTEMI ] Bistveni zaščitni element vsakega
objekta
Sprinkler sistemi oziroma sistemi razpršilnih šob so avtomatski
gasilni sistemi, ki požar zaznajo, sprožijo alarm ter ga omejijo
ali pogasijo. Najpomembneje pri njihovem načrtovanju je, da
strokovno usposobljeno podjetje sodeluje že pri prvih korakih
projektiranja oziroma pri pripravi požarne študije. Le tako se
investitor izogne stroškom, ki bi lahko nastali zaradi
neusklajenosti arhitekture in projektiranja naprav sprinkler na
objektu.
Pri sprinkler sistemih so na cevni mreži pritrjene zaprte šobe,
ki se odpirajo, če se okolica šobe segreje zaradi ognja in vročih
dimnih plinov.▶
ZGODOVINA IN VRSTE
Accu
ro
FI_202_30_31_PV.indd 3FI_202_30_31_PV.indd 3 10/16/09 4:58:51
PM10/16/09 4:58:51 PM
-
OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št.
202www.finance.si32
Delo v tovarni je bilo zanje vir preživetja, zato so ne nazadnje
želeli zaščititi tudi svoj obstoj. Prevzeli so pobudo pri
organiza-ciji in izobraževanju preostalih zaposlenih na področju
požarne varnosti in s tem zagotovili dovolj usposobljene gasilske
delovne sile, ki je ob izbruhu požara lahko preprečila najhujše.
Državna re-gulacija tega področja se je začela šele v 70. in 80.
letih 20. stoletja. »Takrat smo dobili kriterije in pogoje za
delovanje prostovolj-nih industrijskih društev,« poja-snjuje Franci
Pokovec, poveljnik industrijskega gasilskega društva Belinka.
Aktivni, zanesljivi, prizadevni
V Belinki je bilo gasilsko dru-štvo ustanovljeno v letih po
drugi svetovni vojni, ko je bila zgrajena tovarna. »V 70. letih je
doživelo reorganizacijo in od takrat deluje zares aktivno. Velja za
zaneslji-vo in prizadevno društvo, ki ob požaru pomaga tudi zunaj
tovar-ne. V okviru podjetja imamo 98
usposobljenih članic in članov,« razlaga sogovornik in dodaja,
da je v drugih industrijskih gasilskih društvih članstvo zelo
različno in se giblje od deset do 522 aktivnih članov. Njihove
glavne naloge so sodelovanje pri gašenju in reše-vanju ob požarih
in drugih ne-srečah, pri dežurstvih, na vajah, gasilskih
tekmovanjih in tečajih, pri strokovnih usposabljanjih in
opravljanju preventivnih ter drugih nalog.
Zanimanje je upadlo Zaradi pomanjkanja zanima-
nja zaposlenih za prostovoljno in-dustrijsko gasilstvo se je v
zadnjih letih število društev v Sloveniji zmanjšalo za več kot
polovico. Tako jih trenutno deluje le še 65. Večina društev je
ustanovljena v tovarnah, kjer obstaja nevar-nost požarov in nesreč,
oziroma v tovarnah, kjer zakon določa, da obrat potrebuje ekipo za
zaščito in reševanje. To so predvsem pod-jetja v kemični,
lesnopredeloval-ni, tekstilni, papirniški in naftni industriji.
Zahteve za organizacijo in kriterije za industrijske enote določa
uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za
zaščito, reševanje in pomoč.
V slogi je moč Ravno sodelovanje industrij-
skega gasilskega društva pri oblikovanju politike požarne
varnosti v podjetju je ključ do
dejanske požarne varnosti. »Na-še delo je predvsem preventiva in
izobraževanje. Prizadevamo si ozavestiti in izobraziti čim več
zaposlenih v podjetju, ne samo tiste, ki so člani prostovoljnega
industrijskega gasilskega dru-štva. V Belinki se vsak zaposleni
vsaj enkrat na leto udeleži izo-
braževanja o osnovah požarne varnosti, zlasti o delovanju ob
izbruhu požara. Tudi pisarni-ški delavci poprimejo za gasilski
aparat in pogasijo za vajo pripra-vljeni ogenj. Ključno je, da se
ob pravem požaru ne znajdejo prvič v takšni situaciji. Tisti
zaposleni, ki so aktivni člani prostovolj-
nega gasilskega društva, so se-veda bolj usposobljeni in imajo
več vaj, vendar je nujno, da so z osnovami gasilstva seznanjeni
vsi,« je prepričan poveljnik.
Oživljanje starih društev Zagotovo bi bilo koristno pro-
stovoljno industrijsko gasilstvo
razširiti in mu vrniti nekdanji pomen. »Kot sem že omenil,
industrijska gasilska društva zamirajo in zanimanja za sode-lovanje
je vedno manj, kar za požarno varnost ni dobro. Tega se zavedajo
odgovorni tudi na državni ravni, zato je bila pred kratkim sprejeta
resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi
ne-srečami, ki namenja pozornost oživljanju starih društev oziro-ma
društev, ki so v zamiranju,« pojasnjuje sogovornik.
Gasilstvo rešuje nacionalni interes
Beseda nacionalni interes je sicer prepogosto uporablje-na,
vendar je eden temeljnih nacionalnih interesov ta, da varujemo
ljudi in njihovo pre-moženje, slovensko kulturno dediščino in ne
nazadnje naše naravno okolje pred naravnimi in drugimi nesrečami.
To poč-nejo tako profesionalni kot pro-stovoljni gasilci. »Ob tem
bi rad poudaril, da prostovoljni gasilci v industriji s svojo
usposoblje-nostjo pogosto dosegajo raven profesionalcev. Poleg tega
ga-silstvo spodbuja vrline, kot so solidarnost, požrtvovalnost,
nesebičnost in tovarištvo. V današnjih časih, ko smo priče razmahu
individualizma, je to nadvse redko in dobrodošlo,« je še povedal
Franci Pokovec.
Varnost pred požarom v tovarnahV Sloveniji deluje 65
prostovoljnih industrijskih gasilskih društev; sodelovanje z
gasilsko zve-zo je odlično, pravijo v Belinkinem društvu
Prostovoljno industrijsko gasilstvo se je na Slovenskem začelo
organizirati že pred 130 leti. Delavci v tovarnah, ki so bili v
prostem času prostovoljni gasilci, so bili dovolj ozaveščeni, da so
začeli za požarno varnost skrbeti tudi v tovarni.
»Gasilstvo spodbuja vrline, kot so solidarnost, požrtvovalnost,
nesebičnost in tovarištvo. V današnjih časih, ko smo priče razmahu
individualizma, je to nadvse redko in dobrodošlo,« pravi Franci
Pokovec, po-veljnik prostovoljnega industrijskega gasilskega
društva Belinka.
▶
»Pravilnik prinaša spreme-njene zahteve, ki jih narekuje
elektronska tehnologija tega časa. Skupaj z njim je izšel tudi
pravilnik za nizkonapetostne in-štalacije, ki je prav tako izdelan
na podlagi evropskih standar-dov,« pojasnjuje Albert Seliškar iz
podjetja Elektro Seal.
Zaščita za vsak žep »Pri streli najprej vidimo sve-
tlobni blisk, nato pa slišimo grom. Blisk se širi s hitrostjo
približno 300 metrov na sekundo. Strele se pojavljajo ob nevihtah
in so ne-varne tako za ljudi kot za napra-ve, saj se sprosti velika
količina energije. Stavbe so zato zaščitene s strelovodi, ki naj bi
zmanjšali učinek strele oziroma odvedli tok v zemljo. Napetost pri
streli mimogrede doseže več desettisoč voltov, lahko pa dosti dosti
več,« opisuje Seliškar. »Prenapetost se pojavi zaradi atmosferskih
praznitev, ki povzročajo udar v neki sistem, ali pa kot posledica
indukcije, prenesene v bližnje objekte. Vgradnja posamezne za-
ščite je odvisna od investitorja, a za klasični zaščitni
razdelilnik boste odšteli le 30 evrov,« dodaja sogovornik. Dražji
so odvodniki prenapetosti, ki stanejo med 150 in 300 evri in
delujejo tako, da prenapetostne presežke odve-dejo v zemljo.
Vse se dogaja le nekaj kilometrov nad nami
»Celoten cikel do nastan-ka strele se začne s separacijo nabojev
v nevihtnem oblaku.
Z raznovrstnimi poskusi so ugotovili, da je vrh nevihtnega
oblaka med šestimi in sedmimi kilometri nad zemljo pozitivno nabit,
medtem ko je spodnji ko-nec oblaka na višini od treh do štirih
kilometrov nabit negativ-no,« v Kvarkadabri, časopisu za tolmačenje
znanosti, pojasnjuje Jure Zupan. »Naboj, ki ga no-si spodnji del
oblaka, je dovolj velik, da povzroči med površ-jem zemlje in
spodnjim slojem oblaka napetostno razliko, ki
S strelovodom nad udar strelePrenapetostne presežke je treba
odvesti v zemljo, zato je med nevihto najvarnejše mesto ve-lika
zgradba, opremljena z več strelovodi Aprila letos je izšel novi
pravilnik o zaščiti pred delo-vanjem strele s pripadajočo tehnično
smernico. Razlog je prilagoditev sedanji strokovni ravni, ki
temelji na evropskih standardih iz skupine SIST EN 62305, dodane pa
so tudi tehnične smernice.
Alek
sand
ra V
agaj
a
»Strele se pojavljajo ob nevihtah in so nevarne tako za ljudi
kot za naprave, saj se sprosti velika količina energije. Stavbe so
zato zašči-tene s strelovodi, ki naj bi zmanjšali učinek strele
oziroma odvedli tok v zemljo,« razlaga Albert Seliškar iz podjetja
Elektro Seal.
▶
dosega 20, 30 ali pa celo do sto milijonov voltov.«
Kam se zateči? Strele rade udarijo v drevje ali
druge visoke objekte. Zakaj? »Vi-soki predmeti približajo tla k
ne-bu, s tem pa se poveča verjetnost, da se bo skokovita pot
stopniča-stega vodnika končala ravno ob tem visokem predmetu. Če
strela udari v hišo, je najbolj verjetno, da udari v najvišjo
točko, od ko-der jo potem lahko prek strelnega
voda speljemo v zemljo,« razlaga Zupan. Zanimivi so poskusi, da
bi z laserskim žarkom nadomestili vlogo stopničastega vodnika; tako
bi ionizirali stolpič zraka med obla-kom in zemljo ter s tem
sprožili strelo, slednja pa bi zdaj udarila v isti ravni črti, ki
jo je naredil la-serski žarek. Med nevihto je tako najvarnejše
mesto velika stavba, opremljena z več strelovodi. Prav tako varno
se je peljati z avtom, saj kovinska šasija prevede naboj strele
mimo potnikov v zemljo. Ni-
kakor pa se ni pametno zadrževati pod drevjem; tudi če nas ne
ubije sam tok, ki ob udaru strele steče v drevo, lahko sproščena
toplota zavre sočno notranjost drevesa, tako da drevo morda celo
eksplo-dira. »Ko strela udari v tla, steče po površini tok od
središča udarca. Če stojimo v bližini z nogami na-razen, lahko tok
steče navzgor po eni nogi in navzdol po drugi, kaj takega pa zlahka
povzroči smrtne poškodbe,« je v svojem prispevku zapisal Zupan.
KARTA NAJVEČJIH VREDNOSTI GOSTOTE STREL
Belin
ka
FI_202_32_PV.indd 2FI_202_32_PV.indd 2 10/16/09 4:34:12
PM10/16/09 4:34:12 PM
FI_202_25.pdfFI_202_26_27.pdfFI_202_28_29.pdfFI_202_30_31.pdfFI_202_32.pdf
/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict >
/JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false
/CropGrayImages false /GrayImageMinResolution 300
/GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true
/GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300
/GrayImageDepth 8 /GrayImageMinDownsampleDepth 2
/GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true
/GrayImageFilter /FlateEncode /AutoFilterGrayImages false
/GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict >
/GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict >
/JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false
/CropMonoImages false /MonoImageMinResolution 1200
/MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true
/MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200
/MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000
/EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode
/MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None
] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false
/PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000
0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true
/PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ]
/PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier ()
/PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped
/False
/Description > /Namespace [ (Adobe) (Common) (1.0) ]
/OtherNamespaces [ > /FormElements false /GenerateStructure
false /IncludeBookmarks false /IncludeHyperlinks false
/IncludeInteractive false /IncludeLayers false /IncludeProfiles
true /MarksOffset 8.500000 /MarksWeight 0.250000
/MultimediaHandling /UseObjectSettings /Namespace [ (Adobe)
(CreativeSuite) (2.0) ] /PDFXOutputIntentProfileSelector
/DocumentCMYK /PageMarksFile /RomanDefault /PreserveEditing true
/UntaggedCMYKHandling /LeaveUntagged /UntaggedRGBHandling
/LeaveUntagged /UseDocumentBleed false >> > ]>>
setdistillerparams> setpagedevice
/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict >
/JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false
/CropGrayImages false /GrayImageMinResolution 300
/GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true
/GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300
/GrayImageDepth 8 /GrayImageMinDownsampleDepth 2
/GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true
/GrayImageFilter /FlateEncode /AutoFilterGrayImages false
/GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict >
/GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict >
/JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false
/CropMonoImages false /MonoImageMinResolution 1200
/MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true
/MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200
/MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000
/EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode
/MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None
] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false
/PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000
0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true
/PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ]
/PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier ()
/PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped
/False
/Description > /Namespace [ (Adobe) (Common) (1.0) ]
/OtherNamespaces [ > /FormElements false /GenerateStructure
false /IncludeBookmarks false /IncludeHyperlinks false
/IncludeInteractive false /IncludeLayers false /IncludeProfiles
true /MarksOffset 8.500000 /MarksWeight 0.250000
/MultimediaHandling /UseObjectSettings /Namespace [ (Adobe)
(CreativeSuite) (2.0) ] /PDFXOutputIntentProfileSelector
/DocumentCMYK /PageMarksFile /RomanDefault /PreserveEditing true
/UntaggedCMYKHandling /LeaveUntagged /UntaggedRGBHandling
/LeaveUntagged /UseDocumentBleed false >> > ]>>
setdistillerparams> setpagedevice
/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict >
/JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false
/CropGrayImages false /GrayImageMinResolution 300
/GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true
/GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300
/GrayImageDepth 8 /GrayImageMinDownsampleDepth 2
/GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true
/GrayImageFilter /FlateEncode /AutoFilterGrayImages false
/GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict >
/GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict >
/JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false
/CropMonoImages false /MonoImageMinResolution 1200
/MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true
/MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200
/MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000
/EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode
/MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None
] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false
/PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000
0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true
/PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ]
/PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier ()
/PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped
/False
/Description > /Namespace [ (Adobe) (Common) (1.0) ]
/OtherNamespaces [ > /FormElements false /GenerateStructure
false /IncludeBookmarks false /IncludeHyperlinks false
/IncludeInteractive false /IncludeLayers false /IncludeProfiles
true /MarksOffset 8.500000 /MarksWeight 0.250000
/MultimediaHandling /UseObjectSettings /Namespace [ (Adobe)
(CreativeSuite) (2.0) ] /PDFXOutputIntentProfileSelector
/DocumentCMYK /PageMarksFile /RomanDefault /PreserveEditing true
/UntaggedCMYKHandling /LeaveUntagged /UntaggedRGBHandling
/LeaveUntagged /UseDocumentBleed false >> > ]>>
setdistillerparams> setpagedevice
/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict >
/JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false
/CropGrayImages false /GrayImageMinResolution 300
/GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true
/GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300
/GrayImageDepth 8 /GrayImageMinDownsampleDepth 2
/GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true
/GrayImageFilter /FlateEncode /AutoFilterGrayImages false
/GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict >
/GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict >
/JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false
/CropMonoImages false /MonoImageMinResolution 1200
/MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true
/MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200
/MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000
/EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode
/MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None
] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false
/PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000
0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true
/PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ]
/PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier ()
/PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped
/False
/Description > /Namespace [ (Adobe) (Common) (1.0) ]
/OtherNamespaces [ > /FormElements false /GenerateStructure
false /IncludeBookmarks false /IncludeHyperlinks false
/IncludeInteractive false /IncludeLayers false /IncludeProfiles
true /MarksOffset 8.500000 /MarksWeight 0.250000
/MultimediaHandling /UseObjectSettings /Namespace [ (Adobe)
(CreativeSuite) (2.0) ] /PDFXOutputIntentProfileSelector
/DocumentCMYK /PageMarksFile /RomanDefault /PreserveEditing true
/UntaggedCMYKHandling /LeaveUntagged /UntaggedRGBHandling
/LeaveUntagged /UseDocumentBleed false >> > ]>>
setdistillerparams> setpagedevice
/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict >
/JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false
/CropGrayImages false /GrayImageMinResolution 300
/GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true
/GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300
/GrayImageDepth 8 /GrayImageMinDownsampleDepth 2
/GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true
/GrayImageFilter /FlateEncode /AutoFilterGrayImages false
/GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict >
/GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict >
/JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false
/CropMonoImages false /MonoImageMinResolution 1200
/MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true
/MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200
/MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000
/EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode
/MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None
] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false
/PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000
0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true
/PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ]
/PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier ()
/PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped
/False
/Description > /Namespace [ (Adobe) (Common) (1.0) ]
/OtherNamespaces [ > /FormElements false /GenerateStructure
false /IncludeBookmarks false /IncludeHyperlinks false
/IncludeInteractive false /IncludeLayers false /IncludeProfiles
true /MarksOffset 8.500000 /MarksWeight 0.250000
/MultimediaHandling /UseObjectSettings /Namespace [ (Adobe)
(CreativeSuite) (2.0) ] /PDFXOutputIntentProfileSelector
/DocumentCMYK /PageMarksFile /RomanDefault /PreserveEditing true
/UntaggedCMYKHandling /LeaveUntagged /UntaggedRGBHandling
/LeaveUntagged /UseDocumentBleed false >> > ]>>
setdistillerparams> setpagedevice