VARNOST Maribor d.d.fkbv.um.si/fkbv/files/12 - IOV -revizija4 17_06_2011.pdfOcena tveganja je izdelana na podlagi predpisov ter aktualnih, dobljenih in ugotovljenih podatkov na fakulteti,

V sodelovanju z druţbo

VARNOST Maribor d.d. Kraljeviča Marka 5, 2000 MARIBOR, SLO Sektor poţarne varnosti, telefon:+386 (0)2/230-30-50

ekologije in varnosti pri delu Telefax: +386 (0)2/230-30-29

E-mail: [email protected]

IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA

Številka:

št. 6–576-1MP/01

REVIZIJA št . 4 , DNE 17 .06.2011

Junij 2011

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE PIVOLA 10 2311 HOČE SLOVENIJA Tel.: (02) 320 90 00 e-pošta: [email protected] http://fk.uni-mb.si

VARNOST Maribor d.d. , UM, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, R4, dne: 17/06-2011 Stran: 2

VSEBINA

IZJAVA O VARNOSTI 3

PODATKI O IZDELOVALCIH OCENE TVEGANJA IN SODELUJOČIH

PREDSTAVNIKIH FAKULTETE 4

POTRDILO O IZPOLNJEVANJU ZAKONSKIH POGOJEV 5

IZJAVA O UPOŠTEVANJU PREDPISOV 6

OCENA TVEGANJA 8

1. POTEK OCENJEVANJA TVEGANJA 9

1.1 UVOD 10

1.2 PREDSTAVITEV METODOLOGIJE OCENJEVANJA TVEGANJA 11

2. PODATKI O ORGANIZACIJI 15

3. OCENJEVANJE TVEGANJA 22

A. TVEGANJE, KI SE NANAŠA NA ŠIRŠE DELOVNO OKOLJE, OZIROMA FAKULTETO (za vsa ocenjevana delovna mesta) 23 B. TVEGANJE, KI SE NANAŠA NA POSAMEZNE OBJEKTE, LOKACIJE (za vsa ocenjevana delovna mesta v objektu - lokaciji) 26

C. OCENJEVANJE TVEGANJA ZA POSAMEZNA DELOVNA MESTA 33

4. UKREPI ZA ODPRAVO NEVARNOSTI IN ŠKODLJIVOSTI 155

D. UKREPI, KI SE NANAŠAJO NA ŠIRŠE DELOVNO OKOLJE, OZIROMA FAKULTETO (za vsa ocenjevana delovna mesta) 156 E. UKREPI, KI SE NANAŠAJO NA POSAMEZNE OBJEKTE, LOKACIJE (za vsa ocenjevana delovna mesta v objektu - lokaciji) 157

F. UKREPI, KI SE NANAŠAJO NA POSAMEZNA DELOVNA MESTA 160 G. ZAKONSKO PREDPISANI UKREPI, KI SE OPRAVLJAJO PERIODIČNO 171

H. ORGANIZACIJSKI UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA

PRI DELU 180

5. POSEBNA OBLIKA IZJAVE O VARNOSTI ZA POSAMEZNA DELOVNA MESTA 187

6. PRILOGE 226


IZJAVA O VARNOSTI Številka:

št. 6–576-1MP/01

Fakulteta: UNIVERZA V MARIBORU, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede,

Pivola 10, 2311 Hoče pri Mariboru

Dekan: prof. dr. Mario LEŠNIK

Število zaposlenih: 96 (redno) in 32 (zunanjih sodelavcev)

Izjava o varnosti predstavlja politiko vodenja in organiziranje dela za zagotavljanje varnosti in

zdravja pri delu na fakulteti ter določa ukrepe za njeno uspešno izvajanje. Posebni namen

izjave je zmanjševanje tveganj za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni povezane z

delom, hkrati pa je to tudi predlog za izvajanje aktivnosti v smislu preventive v skladu z

določili Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/11). Kot odgovorna oseba

izjavljam, da sprejemamo v oceni tveganja predlagani program za zmanjševanje nevarnosti in

škodljivosti na dopustno mero in izvajamo vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri

delu, t.j. preprečevanje nevarnosti in obvladovanje tveganj pri delu, obveščanje in

usposabljanje delavcev, dajanje navodil, ustrezna organiziranost ter zagotavljanje potrebnih

materialnih in finančnih sredstev v ta namen. Ocena tveganja bo dopolnjena/popravljena v

vseh primerih, ki so določeni s Smernicami o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno

tveganja (Ur. list RS št. __/__). Izjavljam tudi, da so v oceni tveganja zajete vse pomembne

nevarnosti in škodljivosti, in da ustreza dejanskemu stanju.

Ta izjava se hrani v prostorih fakultete in je v skladu s predpisi v vsakem času na razpolago

delavcem in inšpekciji dela.

Ocenjevanje tveganja je sestavni del izjave o varnosti.

Dekan:

prof. dr. Mario LEŠNIK

M.P.

_______________________

Maribor, dne ______________


PODATKI O IZDELOVALCIH OCENE TVEGANJA IN O

SODELUJOČIH PREDSTAVNIKIH FAKULTETE Ocena tveganja je izdelana na podlagi predpisov ter aktualnih, dobljenih in ugotovljenih

podatkov na fakulteti, ki so namenjeni spoznavanju obstoječih nevarnosti, škodljivosti in

obremenitev na delovnem mestu ter se mora v primeru spremenjenih okoliščin dopolniti.

Ocene tveganja niso podane za nevarnosti, škodljivosti in obremenitve, ki se v času analize

delovnih mest ne zaznavajo iz objektivnih razlogov, oziroma niso aktualne.

A. IZDELOVALCI OCENE TVEGANJA

1. Varnost pri delu: VARNOST MARIBOR d.d.

Vodja izdelave ocene tveganja: Danilo Fras, univ.dipl.inţ.el. ________________

Strokovni sodelavec: Mladen Popović, dipl.inţ.str. ________________

Direktor podjetja: Marjan Pišek ________________

2. Varnost pri delu: UM, FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

učt.veščin, spec. Janko MUZEK, univ. dipl. inţ. _____________________

as. mag. Manfred Jakop, univ. dipl. inţ. _____________________

3. Izvajalec medicine dela: ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR, dispanzer za športno medicino, Sodna ul. 13, Maribor, pooblaščeni zdravnik

Jasminka MAMULA dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa __________________

B. PREDSTAVNIKI FAKULTETE

- Dekan fakultete prof. dr. Mario Lešnik _______________

- Tajnik fakultete Maja Krajnc-Ruţič, prof. _______________

M.P.

M.P.

M.P.


P O T R D I L O

O IZPOLNJEVANJU ZAKONSKIH POGOJEV

Druţba VARNOST MARIBOR d.d. potrjuje da ima:

1. dovoljenje za delo za izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti od Ministrstva za

delo, druţino in socialne zadeve pod številko: 10202/00001/2000-008.

2. Danilo FRAS, univ. dipl. ing. el. opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu opravljen pri

ministrstvu za delo, druţino in socialne zadeve (št. 08-08/96), strokovni izpit po zakonu o

gradnji objektov pri Gospodarski zbornici Slovenije (št. 91/94), strokovni izpit iz varstva pred

poţarom opravljen pri ministrstvu za obrambo, upravi RS zaščito in reševanje (št. 79/96), ter

da ima status pooblaščenega inţenirja (član Inţenirske zbornice Slovenije, pod številko E-

0721).

3. Mladen Popović, dipl. inţ. str. opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu opravljen pri

ministrstvu za delo, druţino in socialne zadeve (št.85-04-47-97) in strokovni izpit iz varstva

pred poţarom opravljen pri ministrstvu za obrambo, upravi RS zaščito in reševanje

(št.351/98).

UM, FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE potrjuje da ima:

1. Učt. veščin, spec. Janko Muzek, univ. dipl. inţ. zoot. strokovni izpit iz varnosti in

zdravja pri delu opravljen pri Ministrstvu za delo druţino in socialne zadeve (št. 543-186/01)

in suplementarno soglasje Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve o izpolnjevanju

pogojev za izvajanje strokovnih nalog pripravljanja in izvajanja usposabljanja delavcev za

varno delo (št.: 10202/111/2001-002). Redno zaposlen.

2. As. mag. Manfred Jakop, univ. dipl. inţ. agr. strokovni izpit iz varstva pred poţarom

opravljen pri ministrstvu za obrambo, upravi RS zaščito in reševanje (št. 612). Redno

zaposlen.


IZJAVA O UPOŠTEVANJU PREDPISOV

Izjavljamo, da smo pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti upoštevali naslednje

zakone, pravilnike, tehnične normative in literaturo:

- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS št. 43/11) - Smernice o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Ur.l. RS št. __/__) - Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

(Ur.l. RS št. 89/99)

- Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem (Ur.l. RS št. 38/00)

- Pravilnik o varnosti ni zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur.l. RS št. 101/04) - Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur.l. RS št.

89/99)

- Pravilnik o varnostnih znakih (Ur.l. RS št. 89/99) - Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Ur.l.

RS št. 35/88)

- Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur.l. RS št. 30/2000) - Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Ur.l. RS

št. 73/2005)

- Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur. l. RS, št. 7/2001)

- Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. l. RS, št. 29/92) - Pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne električne instalacije (Uradni list

SFRJ št. 53/88)

- Pravilnik o splošnih normativih za varstvo pri delu z dvigali (Ur.l. RS št. 35/69) - Zakon o kemikalijah (Ur.l. RS št. 36/99) - Pravilnik o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu (Uradni list SRS št. 1/84 in

18/87)

- Pravilnik o listinah za sredstva za delo (Uradni list SRS št. 26/88) - Pravilnik o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi

kemikalijami (Ur.l. RS št.22/01)

- Pravilnik o mejah, ki jih ne sme presegati sevanje, kateremu so izpostavljeni prebivalstvo in tisti, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, o merjenju stopnje

izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem oseb, ki delajo z viri teh sevanj in preskušanju

kontaminacije delovnega okolja (Ur.l. SFRJ št. 31/89)

- Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS št. 87/02, 29/03) - Pravilnik o opremi in postopku za prvo pomoč in o organiziranju reševalne sluţbe za

primer nesreče pri delu ( Uradni list SFRJ št. 21/71)

- Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS št. 85/03) - Pravilnik o pregledu in preizkušanju tlačnih posod (Ur.l. RS št.84/97) - Pravilnik o varstvu pri delu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (Ur.l.

SFRJ št.17/66)

- Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu (Ur.l. SFRJ št.15/79) - Pravilnik o varstvu pri kmetijskem delu (Ur.l. SFRJ št.34/68) - Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim

dejavnikom pri delu (Ur.l. RS št.04/02)

- Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur.l. RS št.100/01)

- Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Ur.l. RS št.34/00) - Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur.l. RS št.68/96)


- Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS št.68/96)

- Pravilnik o poţarnem redu (Ur.l. RS št.39/97) - Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene poţarne ogroţenosti (Ur.l. RS št.70/96) - Pravilnik o dolţnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur.l. RS št.62/03) - Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile

ter doječih delavk (Ur.l. RS št.82/03)

- Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Ur.l. RS št.82/03)

- Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Ur.l. RS št.50/03) - Pravilnik o pogojih in postopku za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje

strokovnih nalog varnosti pri delu (Ur.l. RS št.42/03)

- Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji (Ur.l. RS št. 42/02) - Metode ocenjevanja tveganja

- Metoda ZVD (Zavod za VPD – LJ 2000, Sektor RS za varnost in zdravje pri delu ) - AUVA (Allgemeine Unfallversicherungsanstalt – Avstrija) - Ocenjevalna analiza delovnega mesta (J. Sušnik, ČGP Delo, Ljubljana 1983) - Ocenjevanje tveganja, VZD za mala in srednje velika podjetja. MDDSZ, Urad RS za

VZD. Kontrolni listi, metoda SME

- Ruţič B.: Izjava o varnosti z ocenjevanjem tveganja – navodila in nasveti ID. - Srna M.: Vsebina izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja - Lastna štiri/pet stopenjska lestvica ocene tveganja (J.Muzek) - Praktične smernice za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi –

poenostavljena metoda

- Ergonomija dela: risk filter, QEC (quick exposure check), HOOD (hitra ocena obremenitve delavca) v povezavi z REBA (rapid entire body assessment), RULA

(rapid upper limb assessment), Coution/Hazard zone checklist, Calculator for

analyzing lifting operations, Calculator for Hand-Arm vibration, Physical plant

Safety Manual – proper lifting

- W. Slechter: Process risk assessment - using science to "do it right". Int.J.Pres.&Piping 61(1995)479-494

- J.A. Keizer, J.I.M. Holman, M. Song: From experience: Aplying the risk diagnosing methodology. J.Prod.Innov.Management 19(2002)213-232

- V. Koselj et al.: Priročnik za varno in zdravo delo. Ljubljana, Tehniška zaloţba Slovenije, 2002

- Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi

- Sodnik A.: Priročnik za varno vzdrţevanje, ZVD, LJ., 2004

- Terţan M.: Praktične smernice za varno premeščanje bremen, ZVD, LJ., 2005

- Health and safety in the office. NT WorkSafe

- Officewise. London, HSE 2006

- Office Ergonomics. WCB, Edmonton, Alberta

- Vodič za varno in udobno uporabo računalnika, Compaque, Washington D.C., 1991

- Terţan M., E. Tratnik s sod..:Varen začetek. Priročnik za mlade delavce, dijake in študente.

IVZ RS 2006

- Terţan M.: Nosečnice na delu. Urad RS za VZD, IRS za delo

- Using pesticides safely. CH015 Bulletin, Workplace Health and Safety, Alberta 2006

- Proper height of work surfaces. CH015 Bulletin, Workplace Health and Safety, Alberta

2006

- Smernice za samopresojo stanja varnosti in zdravja pri delu v vašem podjetju MDDSZ RS,

Urad za varnost in zdravje pri delu


OCENA TVEGANJA


1. POTEK OCENJEVANJA TVEGANJA


1.1 UVOD

Za oceno tveganja so uporabljene naslednje metode: ZVD (Zavod za varstvo pri delu in

Sektor RS za varnost in zdravje pri delu), AUVA (Allgemeine Unfalversicherungsanstalt),

poenostavljena metoda EU za oceno nevarnosti kemičnih snovi, kontrolni listi (Checklist) in

Risk filter, metoda iz priloge II Pravilnika o zagot. VZD pri ročnem premeščanju bremen,

novejši izsledki stroke (Literature search), analiza dogodkov (What-If review), revizija

(Safety audit), poročila stroke (Walk through), študije postopkov (HAZard and OPerability

study) in RDM (Risk Diagnosing Methodology), ocenjevalna analiza delovnega mesta

(OADM), Quick Exposure Check (QEC), Rapid entire body assessment (REBA), Rapid

Upper Limb assessment (RULA); Varno delo z računalniki: zahteve – temeljna preiskava,

hitra ocena obremenitve delavca (HOOD) in interna tablica ocene v lastni reţiji. V postopku

ocenjevanja so prav tako zajeti vsi v Sloveniji veljavni predpisi, standardi in tehnični

normativi na področju varnosti in zdravja pri delu.

V oceni tveganja je navadno uporabljena petstopenjska lestvica ocenjevanja nevarnosti,

potrebni ukrepi, kot posledica teţe nevarnosti, so prav tako petstopenjski. Ocena tveganja je

sestavljena iz sklopov:

1.Ocenjevanje tveganja

Tveganja, ki izhajajo iz širšega okolja

organizacije

objektov

Tveganja, ki izhajajo iz delovnih mest

Tveganja iz širšega okolja predstavljajo potencialne nevarnosti in škodljivosti, ki ogroţajo

zaposlene in izhajajo iz organizacije na fakulteti ter iz objektov.

Tveganje na delovnih mestih se nanaša na nevarnosti in škodljivosti, ki nastajajo neposredno

na delovnem mestu oz. izhajajo iz načina dela.

2. Določitve potrebnih ukrepov:

Določitev potrebnih ukrepov je spisek potrebnih ukrepov, ki izhajajo iz nevarnosti širšega

okolja in delovnih mest ali neposredno iz zakonskih določil.


1.2 PREDSTAVITEV METODOLOGIJE OCENJEVANJA TVEGANJA PO ZVD

1.2.1 KLASIFIKACIJA TVEGANJA

Tveganje je ocenjeno preteţno na osnovi metodologije predstavljene v nadaljevanju. Rezultat

ocenjevanja je stopnja tveganja R za posamezne nevarnosti in škodljivosti. Ukrepe glede na

dobljeno stopnjo tveganja R podaja naslednja tabela:

Stopnja

tveganja

R

Opis stanja - ukrepi

1 Tveganje je neznatno (nepomembno) in brez nadaljnjega sprejemljivo;

Posebni ukrepi ali aktivnosti niso potrebni.

2 Tveganje je majhno in sprejemljivo; obstojajo manj pomembne obremenitve /

nevarnosti: potrebna je skrb za nadzorovanje stanja; smiselno je proučiti

moţnosti za razbremenitev, učinkovitejše delo, večjo varnost in zdravje z

uvajanjem sodobnih izsledkov stroke varnosti in zdravja pri delu.

3 Tveganje je zmerno, stanje zadovoljivo in sicer v mejah predpisov, vendar še

dopustno obremenjujoče, ovira delo in je lahko na dolgi rok nevarno ali

škodljivo: potreben je pazljiv in trajen nadzor stanja; določiti ukrepe in roke za

izvedbo ukrepov (če ukrepanje ni moţno takoj), ter odgovorne osebe.

4 Tveganje veliko in ni sprejemljivo; stanje ni v skladu s predpisi ali splošno

priznanimi normami: brez odlašanja določiti in izvesti potrebne varnostne

ukrepe; takoj določiti odgovorne osebe in zagotoviti sredstva za izvedbo.

5 Tveganje je zelo veliko in ni sprejemljivo, predpisi ali splošno priznane norme

so pomembno kršene, neposredno so verjetne teţke/usodne posledice; potrebna

je takojšnja ustavitev dela. Pred ponovnim zagonom določiti odgovorne osebe

in izvesti predpisane varnostne ukrepe ter ponovno oceniti tveganje.

1.2.2 OCENJEVANJE TVEGANJA ZARADI NEVARNOSTI IN ŠKODLJIVOSTI NA

DELOVNIH MESTIH

Na osnovi podatkov o delovnih mestih, sistematizirana delovna mesta zdruţimo v

OCENJEVANA DELOVNA MESTA, po naslednjih kriterijih:

- nevarnosti in škodljivosti - delovna opravila - delovno okolje - delovna oprema

Ocenjevanje tveganja dejansko poteka za tako zdruţena delovna mesta – ocenjevana delovna

mesta - v nadaljevanju DELOVNO MESTO.

POSTOPEK OCENJEVANJA TVEGANJA

FAZA 1

Opredelitev delovnih mest (in delavcev), ki so izpostavljena tveganju z opisom del in nalog.


FAZA 2

Za posamezno delovno mesto v prvi fazi določimo ali je posamezna vrsta

nevarnosti/škodljivosti (v nadaljevanju NEVARNOST) pomembna ali ne. Moţne so

nevarnosti v zvezi z naslednjimi dejavniki:

- Varnost in zdravje v sistemu vodenja Usklajenost politike organizacije z načeli VZD, opredelitev odgovornosti in

zadolţitev v organizacijski shemi

Obveščenost delavcev o problematiki VZD in njihovo sodelovanje pri urejanju VZD Zagotavljanje finančnih sredstev za realizacijo programov VZD Zavarovanje delavcev za primer poškodbe pri delu ali obolenja v zvezi z delom

- Mehanske nevarnosti v zvezi z delovno opremo Nevarnosti v zvezi s pregledi, navodili za varno delo in vzdrţevanjem delovne

opreme

Nevarnosti v zvezi z uporabo delovne opreme (zagrabitev, poklop, zaklop), prosto gibanje delov ali materiala (padanje, drsenje, nihanje, razsutje…), premiki delov

delovne opreme ali vozil

- Nevarnosti v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest (nevarne površine, delo na višini, omejen prostor, spotik, zdrs ali padec, stabilnost na delovnem mestu, metode in

tehnike dela, vstopanje in delo v zaprtih prostorih)

- Nevarnosti v zvezi s transportom - Nevarnosti v zvezi z osebno varovalno opremo

- Nevarnosti v zvezi z električno energijo (neposredni in posredni dotik, statična elektrika, obločni plamen in udar strele)

- Nevarnosti v zvezi s fizikalnimi dejavniki

Izpostavljenost neionizirnim sevanjem

Izpostavljenost ionizirajočim sevanjem

Izpostavljenost laserskim ţarkom

Izpostavljenost hrupu in ultrazvoku

Izpostavljenost mehanskim vibracijam

Izpostavljenost snovem z visoko oz. nizko temperaturo - Izpostavljenost nevarnim snovem (uporaba, vdihovanje, uţivanje, prenos skozi koţo,

pomanjkanje kisika, reaktivnost (nestabilne snovi), prisotnost senzibilizatorjev, itd.)

- Nevarnost zaradi poţara, eksplozije ali prisotnosti snovi pod tlakom (stisnjen zrak, para itd.)

- Nevarnosti zaradi bioloških dejavnikov (tveganje infekcije pri manipulaciji in nenamerna izpostavljenost mikroorganizmom, prisotnost alergenov)

- Nevarnosti zaradi neustreznih toplotnih razmer, izmenjav zraka in prisotnosti snovi, ki onesnaţujejo

- Nevarnosti zaradi neustrezne razsvetljave - Nevarnosti zaradi fizičnih obremenitev - Nevarnosti zaradi senzornih obremenitev - Nevarnosti v zvezi z razmerjem delavca do delovnega mesta in organizacije dela

Nevarnosti zaradi značilnosti delovnega mesta, odvisnost od standardov dela, odvisnost od navodil, ko se menjavajo pogoji, pričakovana odstopanja od delovnih

postopkov, motivacije za varno delo, delovnega časa itd.)

Nevarnosti zaradi ergonomskih dejavnikov (prilagoditev delovnega mesta delavcu)

- Nevarnosti zaradi psiholoških dejavnikov (intenzivnost, monotonija, osamljenost, visoke zahteve, slab nadzor nad delom, pritiski, konfliktni odnosi, sodelovanje pri odločanju,

način reagiranja v primeru sile itd.)


- Nevarnosti zaradi načina in kvalitete vzdrţevanja

- Nevarnosti zaradi neustreznih higienskih razmer - Nevarnost zaradi neustreznega usposabljanja za varno delo (VPD, PV)

- Nevarnosti zaradi dela z računalniki

- Nevarnosti zaradi udeleţbe v prometu

- Nevarnosti zaradi ogroţanja od drugih oseb

- Drugo: delo z ţivalmi, neugodni vremenski pogoji, spreminjajoča se delovna mesta itd.

FAZA 3

Za tiste nevarnosti, ki so na delovnem mestu prisotne opravimo podrobnejšo analizo, ki jo

izvedemo na osnovi metodologije, predstavljene v nadaljevanju ali v literaturi (glej str. 7).

2.1 Temeljno tveganje R0 določimo s pomočjo ocenjevalnih tabel za posamezno nevarnost.

Le-te so izdelane tako, da je vsaka nevarnost definirana z opisom petih moţnih stanj (ocene =

točke od 1-5). Ocena R0 se neposredno odčita iz tabele na osnovi primerjave dejanskega

stanja v/na ocenjevanem delovnem okolju/mestu in opisi moţnih stanj v ocenjevalni tabeli.

2.2 Končno tveganje R določimo tako, da upoštevamo še:

a) resnost - stopnja poškodb ali bolezni različnih vrst in obsega glede na število udeleţencev,

ki lahko nastanejo zaradi obravnavane nevarnosti in velikost materialne škode (na delovni

opremi in/ali okolju),

b) verjetnost nastanka poškodbe ali bolezni delavca (odvisna od pogostosti oz. trajanja

izpostavljenosti delavca nevarnostim, verjetnosti nastanka nevarnega dogodka, tehničnih in

drugih moţnostih izognitve poškodbi oz. bolezni ali njene omejitve, hitrost nastanka ter rast

ali popuščanja nevarnega pojava, označevanja nevarnih mest, sposobnosti in moţnosti

delavca za umik) ali materialne škode (na delovni opremi, delovnem okolju) in

c) računske korekcijske koeficiente: KON , KŠ, in KU

Končno tveganje R je vsota R0 . , KON , KŠ, in KU

R = R0 + KON + KŠ + KU (1)

Kjer pomeni:

časovni korekcijski koeficient. Uporabimo ga, ko je to smiselno, sicer je = 1.

= t(h)/8h (2)

kjer je t trajanje obremenitve v urah (h).

KON je korekcijski koeficient, ki opozori na »očitne nepravilnosti« in je KON = 3 v vsakem primeru, kadar:

- stanje ni znano, niso opravljene potrebne oz. predpisane periodične meritve, ni opravljen preizkus ali pregled ipd.

- stroji in instalacije očitno niso v skladu s predpisi, ni navodil za delo, navodila niso v slovenskem jeziku

- delavci niso usposobljeni za varno delo in nimajo ustreznega preizkusa znanja ali očitno ne poznajo varnostnih pravil


- nimajo zdravniškega spričevala - ne uporabljajo redno predpisanih varnostnih ukrepov in osebnih varovalnih sredstev…

torej povsod, kadar nekaj pomembnega ni izvajano, sicer KON = 0.

Opomba:

V vsakem primeru je končno tveganje R največ 5 (npr.: pri R0 = 3 in KON = 3 zaokroţimo na:

R = 3+3 = 5).

Kadar je smiselno, lahko tako dobljeno oceno korigiramo, z namenom, da dobimo

natančnejše tveganje z upoštevanjem naslednjih koeficientov:

KŠ je koeficient, ki upošteva število delavcev, kjer je tveganje nedvomno večje, če je zaradi enake nevarnosti izpostavljenih več delavcev na fakulteti kot en sam. KŠ odčitamo

iz tabele:

Število ogroţenih 1 2 3 4 5 6 do 10 Nad 10

KŠ 0 0,1 0,15 0,18 0,2 0,23 0,25

Za koeficient KU vzamemo KU = - 0.5 v primeru, če so razmere posebno ugodne, na primer, če se obremenitev prekinja z rednimi pogostejšimi odmori in ne le z enim večjim

odmorom na koncu opravila ipd. Sicer vzamemo KU = 0.

TABELE ZA OCENJEVANJE TEMELJNEGA TVEGANJA R0

Za vsako od navedenih vrst nevarnosti/škodljivosti je definirana ustrezna ocenjevalna tabela.

V tabelah so v manjših sklopih podani opisi stanja, zahtev, ukrepov itd. ki so ekvivalentni

oceni temeljnega tveganja R0 (od 1-5). Glede na dejanske razmere na posameznem

delovnem mestu se izbira primerne sklope in s tem ocenjuje posamezno postavko.

V nadaljevanju so v poglavju ocenjevanje tveganja za posamezne nevarnosti izpisani

samo tisti sklopi tabel, ki so bili izbrani kot ustrezni opis dejanskih razmer v podjetju

oz. ustanovi.

Kompletne ocenjevalne tabele so na voljo v podjetju Varnost Maribor d.d. in na fakulteti. Na fakulteti je tudi

druga metodologija, ki je bila uporabljena pri ocenjevanju tveganj in potencialnih nevarnosti.

FAZA 4

Določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganja oz. zmanjševanje tveganja, določitev

rokov in odgovornih oseb.

FAZA 5

Revizija v primerih sprememb, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu.


2. PODATKI O ORGANIZACIJI


OSNOVNI PODATKI

Naziv in sedeţ

UNIVERZA V MARIBORU, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede,

Pivola 10, 2311 Hoče

Opis dejavnosti

Na fakulteti se opravlja vzgojno izobraţevalna dejavnost kmetijske usmeritve – visokošolska,

univerzitetna, podiplomska in vseţivljenska ter raziskovalno delo.

Opis objektov

Dejavnosti fakultete se opravljajo na več lokacijah in sicer:

- Pivola 10, 2311 Hoče - objekt (fakulteta – sedeţ ustanove, predavalnice z laboratorijskimi in

pomoţnimi prostori). - Pivola 9, 2311 Hoče – objekt (vila – predavalnice, kabineti, IKC UM) - Pivola 11, 2311 Pivola, Hoče – posestvo (sedeţ posestva, predavalnica, laboratorij za

testiranje škropilnic, dejavnost sadjarstva, poljedelstva, vrtnarstva, gozdarstva, ţivinoreje in

botanični vrt). - Vrhov Dol 14/a, 2341 Limbuš – posestvo (dejavnost vinogradništva in vinarstva,

gozdarstva, vinarski in vinogradniški laboratorij, predavalnica in degustacijska soba,

točilnica).

- Dislocirana enota Rakičan, program MARP, dvorec Rakičan, MS.

- Laboratorij za mikrobiologijo, Laboratorijski center Magdalena, MB.

ODGOVORNE OSEBE ZA PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Ime in priimek: Delovno mesto: prof.dr. Mario Lešnik Dekan fakultete Maja Krajnc-Ruţič, prof. Tajnik fakultete mag. Natalija Špec, univ.dipl.ekon. Pomočnik tajnika fakultete mag. Ignac Vučko, univ.dipl.inţ.agr. Direktor univerzitetnega kmetijskega centra FK učt. veščin spec. Janko Muzek Strokovni delavec za varnost pri delu – po sklepu dekana št.SKL/02 z dne12.06.2001

Peter Kramer Strokovni delavec za varnost pri delu – po sklepu dekana št.SKL/01 z dne 18.04.2001

as. mag. Manfred Jakop Pooblaščena strokovna oseba za poţarno varnost Joţef Dominko Delavski zaupnik Jasminka Mamula, dr.med., spec. Za izvajalca medicine dela Delavci s konkretnimi zadolţitvami pri izvajanju ukrepov izhajajočih iz ocene tveganja, vezanih na termin.


PODATKI O DELOVNIH MESTIH OZIROMA SKUPINAH DELOVNIH

MEST ZA KATERE SE IZDELUJE OCENA TVEGANJA

Na osnovi podatkov iz sistematizacije delovnih mest ter pravil stroke na področju varnosti in

zdravja pri delu se določijo naslednje skupine delovnih mest, za katera se opravi ločeno

ocenjevanje tveganja:

1. Visokošolski učitelji

- Visokošolski učitelj UNI– redni profesor - Visokošolski učitelj UNI– izredni profesor - Visokošolski učitelj UNI– docent in lektor - Visokošolski učitelj UNI– višji predavatelj

2. Visokošolski sodelavci

- Višji strokovni sodelavec I in/ali II - Strokovni sodelavec III in/ali IV - Visokošolski sodelavec – asistent - Učitelj veščin – organizator prakse - Učitelj tujega jezika - Mladi raziskovalec

3. Raziskovalci in tehniški sodelavci

- Višji raziskovalec - Samostojni raziskovalec - Strokovni sodelavec III - Raziskovalec - Tehniški sodelavec II

4. Vodstveni delavci fakultete

- Dekanat (funkcije): prodekan za študentska vprašanja, prodekan za izobraţevalno dejavnost, prodekan za raziskovalno dejavnost, dekan FK

- Vodstvo tajništva fakultete: tajnik fakultete, pomočnik tajnika fakultete, tajnik vodstva članice

- Vodja referata za študentske zadeve, strokovni sodelavec III za študentske zadeve, samostojni administrativni in strokovni referent za študentske zadeve.

- Vodja sluţbe za splošne in kadrovske zadeve, strokovni sodelavec III za kadrovske zadeve, strokovni sodelavec I za kadrovske zadeve, administrativni

referent, kurir vzdrţevalec, čistilka

- Vodja sluţbe za računovodstvo, finančni knjigovodja III, obračunovodja plač, administrativni referent za računovodstvo

- Vodja knjiţnice, višji knjiţničar, bibliotekar

5. Vodstvo UKCFK

- Direktor UKCFK - Vodstvo UKCFK


6. Delavci agrokemijskega in fitofiziološkega ter kemijskega in vinogradniško-

vinarskega laboratorija

- Visokošolski učitelj UNI - Strokovni sodelavec - Visokošolski sodelavec asistent - Laborant III

7. Delavci mikrobiološkega laboratorija

- Visokošolski učitelj UNI - Višji strokovni sodelavec II - Višji strokovni sodelavec I - Strokovni sodelavec III - Visokošolski sodelavec asistent - Raziskovalec - Tehniški sodelavec II - Laborant III

8. Delavci laboratorija za genetiko

- Visokošolski učitelj UNI - Visokošolski sodelavec asistent - Laborant III

9. Delavci laboratorija za varstvo rastlin

- Visokošolski učitelj UNI - Visokošolski sodelavec asistent - Laborant III

10. Delavci laboratorija za zootehniko

- Visokošolski učitelj UNI - Visokošolski sodelavec asistent - Strokovni sodelavec III - Laborant III

11. Sluţba za splošne in kadrovske zadeve (posebni del)

- Kurir vzdrţevalec - Čistilka

12. Samostojni strokovni delavec– vodja dejavnosti: sadjarstvo, poljedelstvo - vrtnarstvo

13. Samostojni strokovni delavec– vodja dejavnosti: vinogradništvo, vinarstvo, gozdarstvo

14. Delavci vzrejnega centra

- Tehnik - oskrbnik vzrejnega centra - Kmetijski delavec


15. Delavci v vrtnarstvu

- Tehnični sodelavec I - vrtnar - Tehnični sodelavec I - v rastlinjaku - Tehnični sodelavec - vrtnar - Tehnični delavec IV - vrtnar - Tehnični delavec I - vrtnar

16. Kmetijski strojniki

- Kmetijski strojnik III - Kmetijski strojnik I

17. Delavci v sadjarstvu, vinogradništvu, vinarstvu in poljedelstvu

- Sadjar - vinogradnik - Tehnični delavec II, III za vinogradništvo in vinarstvo - Kmetijski delavec III - Kmetijski delavec II - Kmetijski delavec I - Sezonski delavci po podjemni pogodbi in preko študentskega servisa ter tuji študenti

18. Prodajalec vina, sadja in zelenjave

- Prodajalec vina, sadja in zelenjave na posestvu

- Strokovni sodelavec III - prodaja vina, sadja in zelenjave na stojnici

19. Delavci inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

- Vodja enote (ekološko kmetijstvo, integrirano pridelavo, posebne kakovosti) - Vodja kakovosti - Strokovni sodelavec III koordinator - Strokovni sodelavec III - Strokovni sodelavec III kontrolor - Strokovni sodelavec II kontrolor - Samostojni administrativni strokovni referent - Tehnik - kontrolor - Administrativni referent

20. Kuhar

21. Študenti


PODATKI O OBSTOJEČEM STANJU

I. Podatki o poškodbah pri delu in zdravstvenih okvarah v zadnjih osmih letih

V obdobju zadnjih osem let je bilo na fakulteti 30 poškodb pri delu (glej PRILOGE –

Poškodbe pri delu od l. 96-2009).

Zdravstvenih okvar in poklicnih bolezni ni bilo.

II. Podatki o pregledih in preizkusih, preiskavah, meritvah, zdravstvenih pregledih

Podatki o pregledih in preizkusih delovne opreme

Periodični pregledi in preizkusi delovne opreme (strojev, naprav) se s stališča varnosti pri

delu opravljajo vizuelno. Delovna oprema včasih nima poročil o pregledih in preizkusih (ob

namestitvi, periodično), ki dokazujejo da je le-ta brezhibna in primerna za varno uporabo.

Preiskave škodljivosti delovnega okolja

Preiskave škodljivosti delovnega okolja se opravljajo deloma.

Pregledi in meritve strelovodne napeljave.

Redni pregledi in meritve strelovodov so izvedeni ob montaţi.

Pregledi in preizkusi (meritve) elektro inštalacij

Pregledi in preizkusi (meritve) elektro instalacij so opravljeni ob montaţi.

Pregledi in preizkusi plinskih inštalacij in trošil

Pregledi in preizkusi plinskih instalacij in trošil so se opravili ob montaţi.

Zdravstveni pregledi

Opravljajo se ob nastopu dela in deloma po zahtevani periodiki.


III. Podatki o usposabljanjih

Varnost pri delu

Usposabljanja zaposlenih iz varnosti pri delu se opravljajo ob nastopu dela, oziroma

periodično.

Poţarna varnost

Opravljajo se usposabljanja zaposlenih iz poţarne varnosti v skladu s poţarnim redom.

Usposabljanje za ravnaje z nevarnimi kemikalijami – nevarnimi snovmi

Za delavce, ki ravnajo z nevarnimi snovmi – kemikalijami se tovrstna usposabljanja delno

opravljajo periodično.

Usposabljanje za opravljanje del in nalog upravljanja energetskih naprav

Za delavce, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav se ne opravljajo

tovrstna usposabljanja.

Usposabljanje za delo z motorno ţago

Za delavce, ki ravnajo oz. delajo z motorno ţago se ne opravljajo tovrstna usposabljanja.

Usposabljanje za gozdarja – gozdarska dela, dela z gozdarskim traktorjem

Za delavce, ki opravljajo gozdarska dela, dela z gozdarskim traktorjem se ne opravljajo

tovrstna usposabljanja (trenutno del z gozdarskim traktorjem delavci FKBV ne opravljajo).

Usposabljanje za delo s kmetijsko mehanizacijo

Za delavce, ki ravnajo oz. delajo s kmetijsko mehanizacijo se ne se ne opravljajo posebna

tovrstna usposabljanja. Občasno preverjanje znanja.

Usposabljanje za delo z viličarjem

Za delavce, ki upravljajo oz. delajo z viličarjem se ne opravljajo posebna tovrstna

usposabljanja.

Usposabljanje za nudenje prve pomoči

Delavci ta usposabljanja opravljajo deloma.


3. OCENJEVANJE TVEGANJA


A. TVEGANJE, KI SE NANAŠA NA ŠIRŠE DELOVNO

OKOLJE, OZIROMA FAKULTETO (za vsa ocenjevana delovna mesta)


OCENJEVANJE TVEGANJA

OPREDELITEV PRISOTNIH NEVARNOSTI IN ŠKODLJIVOSTI

Naziv nevarnosti in škodljivosti Nevarnost prisotna

1. Varnost in zdravje v sistemu vodenja DA 2. Nevarnosti zaradi neustreznega usposabljanja za varno delo (VPD, PV) DA 3. Nevarnost zaradi načina in kvalitete vzdrţevanja DA


VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V SISTEMU VODENJA

USKLAJENOST POLITIKE ORGANIZACIJE Z NAČELI VZD, OPREDELITEV

ODGOVORNOSTI IN ZADOLŢITEV V ORGANIZACIJSKI SHEMI

- Določen je strokovni delavec za VPD.

- Sodobni izsledki stroke varnosti in zdravja pri delu se načrtno spremljajo in po moţnosti uvajajo sprotno v dejavnost, delno se izvajajo preventivni zdravstveni pregledi.

- Na področju varnosti in zdravja pri delu so jasno definirane odgovornosti in zadolţitve vodstvenih in vodilnih delavcev, strokovnih delavcev ter ostalih.

Stopnja tveganja je 2

MEDSEBOJNI ODNOSI KOT POMEMBEN DEJAVNIK VZD, OBVEŠČENOST

DELAVCEV O PROBLEMATIKI VZD IN SODELOVANJE DELAVCEV PRI

UREJANJU VZD

- Obveščenost delavcev o problematiki VZD je relativno dobra.

- Sodelovanje delavcev pri urejanju VZD je zagotovljeno preko delavskega zaupnika . - Medsebojni odnosi med delavci fakultete so dobri.


ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA REALIZACIJO PROGRAMOV VZD

- Finančna sredstva niso vedno planirana v letnih finančnih načrtih in vedno ne zadoščajo za realizacijo programov urejanja VZD v organizaciji v tekočem časovnem obdobju.


ZAVAROVANJE DELAVCEV ZA PRIMER POŠKODBE PRI DELU ALI OBOLENJA V

ZVEZI Z DELOM

- Delavci so zavarovani za primer fizične poškodbe pri delu ali obolenja v zvezi z delom na osnovi obveznega zavarovanja.

- Delavci na posestvih so kolektivno nezgodno zavarovani, stroške krije fakulteta. Hkrati pa so delavci dodatno nezgodno zavarovani na način, da stroške krijejo sami. Višina

zavarovalne vsote je primerna vrsti nevarnosti za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar

v zvezi z dejavnostjo fakultete.



NEVARNOSTI ZARADI NEUSTREZNEGA USPOSABLJANJA ZA VARNO DELO

(VPD, PV)

- Zaposleni na posestvih in študenti imajo opravljena usposabljanja iz varnosti pri delu in poţarne varnosti.

- Zaposleni na fakulteti (sedeţ ustanove) imajo večinoma opravljena usposabljanja iz varnosti pri delu in poţarne varnosti.

- Delavci ne opravljajo usposabljanj za nudenje prve pomoči v zahtevanem obsegu.


NEVARNOSTI ZARADI NAČINA IN KVALITETE VZDRŢEVANJA

- Napake, okvare in pomanjkljivosti na delovni opremi, ki se pojavljajo med delom, se odpravljajo takoj oziroma v najkrajšem moţnem času.

- V glavnem je na razpolago tehnična dokumentacija ter ustrezna navodila za vzdrţevanje

- Manjša vzdrţevalna dela opravi vzdrţevalec, vsa večja vzdrţevalna dela (tudi preglede dvigal za prevoz oseb) pa zunanji izvajalci.



B. TVEGANJE, KI SE NANAŠA NA POSAMEZNE

OBJEKTE, LOKACIJE (za vsa ocenjevana delovna mesta v objektu - lokaciji)



OBJEKTI FAKULTETE

(fakulteta – sedeţ ustanove in vila, predavalnice, laboratorijski in pomoţni prostori)



1. Nevarnosti v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest DA 2. Nevarnosti v zvezi z električno energijo DA 3. Nevarnost poţara, eksplozije in snovi pod tlakom DA 4. Nevarnost zaradi neustreznih higienskih razmer DA


NEVARNOSTI V ZVEZI Z NAČINOM DELA IN RAZPOREDITVIJO DELOVNIH

MEST (DOSTOP IN LOKACIJA DELOVNEGA MESTA, VELIKOST IN

KVALITETA TAL, NEVARNE POVRŠINE, SPOTIK, ZDRS ALI PADEC)

- Delovna mesta v objektih imajo ustrezne talne površine in višine (v kem. laboratoriju je keramika), osrednje stopnice v Avditorium magnum z vmesnimi dograjenimi deli

predstavljajo ob robovih nevarnost padca v globino ob zmanjšani pozornosti.

- Tla delovnega mesta v prostorih so ustrezna (niso spolzka, mastna, luknjičasta, nestabilna, itd).

- Nevarnost za poškodbe predstavljajo robovi polic, delovnih miz ter drugih elementov v prostorih.

- Nevarnost pri delu predstavljajo spotiki, zdrsi, ki se lahko pojavljajo izjemoma (neprevidnost pri hoji, delu, itd.).


NEVARNOSTI V ZVEZI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO (NEPOSREDNI IN

POSREDNI DOTIK, STATIČNA ELEKTRIKA, OBLOČNI PLAMEN IN UDAR

STRELE)

- Delovna oprema in elektro omarice imajo predpisana in pravilno nameščena ter označena stikala.

- Električne inštalacije so varovane v skladu s predpisi (z nadtokovno zaščitno napravo ali z

napravo na diferenčno tokovno zaščito).

- Električne inštalacije, električna oprema delovnih priprav in naprav in električno ročno orodje se redno in strokovno vzdrţuje.

- Električne inštalacije so primerno zavarovane (neizolirani vodniki so na varnih predpisanih razdaljah, izolirani vodniki so nepoškodovani, električne omarice se zapirajo s

ključi ali orodjem in so opremljene z znaki za nevarno napetost).

- Ne opravljajo se še periodični pregledi in preizkusi (meritve) elektro inštalacij in naprav na električni tok (izvedene le prve meritve).



NEVARNOSTI ZARADI POŢARA, EKSPLOZIJE ALI PRISOTNOSTI SNOVI POD TLAKOM (STISNJEN ZRAK, PARA ITD.) - Izdelan je poţarni red, izvlečki iz poţarnega reda, navodila za posameznike v primeru

poţara, poţarni načrt in načrt evakuacije.

- Evakuacijske poti so označene. - Vsa poţarno in eksplozijsko nevarna mesta so ustrezno označena. - Jeklenke, tlačne posode, cevovodi pod tlakom, varnostni ventili so redno vzdrţevani. - Vsi ročni gasilni aparati so redno servisirani in ustrezno nameščeni. - Pregledi in preizkusi plinskih instalacij in trošil so se opravili ob montaţi.


NEVARNOSTI ZARADI NEUSTREZNIH HIGIENSKIH RAZMER

- Delavcem so na razpolago garderobe.

- Delavcem so na razpolago sanitarni prostori.

- Sanitarni prostori so ločeni za moške in ţenske.

- Garderobe in sanitarni prostori se redno vzdrţujejo in čistijo.

- Navodila za ravnanje proti širjenju pandemske gripe nameščena.




POSESTVO – UKC FKBV

(posestvo – upravna stavba, kmetijska poslopja, objekt prašičereje, rastlinjak, botanični vrt)



1. Nevarnosti v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest DA 2. Nevarnosti v zvezi z električno energijo DA 3. Nevarnost poţara, eksplozije in snovi pod tlakom DA 4. Nevarnost zaradi neustreznih higienskih razmer DA 5. Drugo DA





- Delovna mesta v objektih nimajo vedno ustrezne talne površine in višine. - Tla delovnega mesta v prostorih so pogosto neustrezna (so spolzka, mastna, luknjičasta,

nestabilna, itd).

- Nevarnost za poškodbe predstavlja delo z orodji, delovnimi napravami, ter drugimi elementi na posestvu.


- Nevarnost padca z višine – nezavarovan podest - brez varovalne ograje (lopa za stroje in strojne priključke)

- Neustrezno – dotrajano stopnišče pri prehodu na višji nivo iz dvorišča posestva, z neustrezno (razmajano) varovalno ograjo.




STRELE)







- Ne opravljajo se periodični pregledi in preizkusi (meritve) elektro inštalacij in naprav na električni tok.



NEVARNOSTI ZARADI POŢARA, EKSPLOZIJE ALI PRISOTNOSTI SNOVI POD TLAKOM (STISNJEN ZRAK, PARA ITD.) - Ni izdelan poţarni red, oziroma po posameznih objektih niso izobešeni izvlečki poţarnega

reda.

- Evakuacijske poti so označene (rastlinjak). - Evakuacijske poti niso označene (upravna stavba, botanični vrt). - Vsa poţarno in eksplozijsko nevarna mesta so ustrezno označena. - Jeklenke, tlačne posode, cevovodi pod tlakom, varnostni ventili so redno vzdrţevani. - Neustrezno nameščen ročni gasilni aparat na CO2 - postavljen na tleh ob vhodu (upravna

stavba).

- Pregledi in preizkusi plinskih instalacij in trošil so se opravili ob montaţi. - Zidni hidranti niso pregledani, oziroma preizkušeni (posestvo). - Zgradbe botaničnega vrta niso opremljene z gasilnimi aparati.







- Študentje imajo na razpolago ustrezne sanitarne prostore (ločeno moški - ţenske).


DRUGO

- Odklenjena vrata kotlovnice (rastlinjak), ključ hrani tehnični sodelavec (rastlinjak).




POSESTVO - LIMBUŠ

(posestvo – upravna stavba, kmetijsko poslopje, reprezentančni objekt, laboratorij,

predavalnica)



1. Nevarnosti v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest DA 2. Nevarnosti v zvezi z električno energijo DA 3. Nevarnost poţara, eksplozije in snovi pod tlakom DA 4. Nevarnost zaradi neustreznih higienskih razmer DA





- Delovna mesta v objektih nimajo vedno ustrezne talne površine in višine. - Tla delovnega mesta v prostorih so pogosto neustrezna (so spolzka, mastna, luknjičasta,

nestabilna, itd).

- Nevarnost za poškodbe predstavlja delo z orodji, delovnimi napravami, ter drugimi elementi na posestvu.





STRELE)







- Ne opravljajo se periodični pregledi in preizkusi (meritve) elektro inštalacij in naprav na električni tok.



NEVARNOSTI ZARADI POŢARA, EKSPLOZIJE ALI PRISOTNOSTI SNOVI POD TLAKOM (STISNJEN ZRAK, PARA ITD.) - Ni izdelan poţarni red, oziroma po posameznih objektih niso izobešeni izvlečki poţarnega

reda.

- Evakuacijske poti so označene (prostor točilnice – prodaja, učilnica). - Evakuacijske poti niso označene (reprezentančni objekt, vinarski laboratorij). - Vsa poţarno in eksplozijsko nevarna mesta so ustrezno označena. - Jeklenke, tlačne posode, cevovodi pod tlakom, varnostni ventili so redno vzdrţevani. - Neustrezno nameščen ročni gasilni aparat - postavljen na tleh ob vhodu (skladišče). - Pregledi in preizkusi plinskih instalacij in trošil so se opravili ob montaţi. - V reprezentančnem objektu ni nameščenega nobenega ročnega gasilnega aparata.







- Študentje imajo na razpolago ustrezne sanitarne prostore (ločeno moški - ţenske).



C. OCENJEVANJE TVEGANJA ZA POSAMEZNA DELOVNA MESTA


SPLOŠNI PODATKI O DELOVNEM MESTU OZ. SKUPINI DELOVNIH MEST Naziv delovnega mesta: Visokošolski učitelji

- Visokošolski učitelj UNI– redni profesor - Visokošolski učitelj UNI– izredni profesor - Visokošolski učitelj UNI– docent in lektor - Visokošolski učitelj UNI– višji predavatelj

OPIS ZNAČILNOSTI DELOVNEGA MESTA IN DELOVNIH OPRAVIL

Naziv

- vodenje, organiziranje in nadzorovanje delovanja fakultete in predstavljanje fakultete navzven – dekan

- predavanja študentom in priprave na predavanja, vodenje seminarjev ter opravljanje drugih nalog, ki vsebinsko sodijo v širše strokovno področje

- delo se opravlja v prostorih fakultete in občasno zunaj - javna nastopanja (predavanja…) - delo z računalnikom

- delo s študenti - voţnja osebnega vozila

Opomba: navedene so značilnosti delovnega mesta v smislu varnosti in zdravja pri delu, sicer

je opis delovnih opravil zajet v dokumentaciji fakultete (sistematizacija delovnih mest – opis

delovnega mesta).

ZAHTEVE ZA USPOSOBLJENOST NA DELOVNEM MESTU S STALIŠČA

VARNEGA OPRAVLJANJA DELA

Glej prilogo "Usposabljanja za varno delo" – stran 173, 174 in 175.

OSEBNA VAROVALNA OPREMA NA DELOVNEM MESTU

Glej prilogo "Osebna varovalna oprema" – stran 176, 177 in 178.

DELOVNA OPREMA, KI SE UPORABLJA NA DELOVNEM MESTU 1. GRAFOSKOP

2. AUDIO VIZUELNI APARATI

3. UČNI PRIPOMOČKI - APARATI

4. RAČUNALNIK, TISKALNIK

5. RAZNA PISARNIŠKA OPREMA

6. OSEBNI AVTOMOBIL

NEVARNE SNOVI, KI SE UPORABLJAJO NA DELOVNEM MESTU

/

POŠKODBE PRI DELU, ZDRAVSTVENE OKVARE IN POKLICNE BOLEZNI

Na tem delovnem mestu je zadnjih desetih letih bila ena poškodba pri delu, zdravstvena

okvara ali poklicna bolezen.


OPREDELITEV PRISOTNIH NEVARNOSTI IN ŠKODLJIVOSTI NA DELOVNEM

MESTU

Opis nevarnosti Nevarnost prisotna

Varnost in zdravje v sistemu vodenja ţe ocenjeno

Mehanske nevarnosti v zvezi z delovno opremo DA

Nevarnosti v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest DA

Nevarnosti v zvezi s transportom /

Nevarnosti v zvezi z osebno varovalno opremo DA

Nevarnosti v zvezi z električno energijo DA

Nevarnosti v zvezi s fizikalnimi dejavniki

- Izpostavljenost neionizirnim sevanjem DA

- Izpostavljenost ionizirajočim sevanjem /

- Izpostavljenost laserskim ţarkom /

- Izpostavljenost hrupu in ultrazvoku /

- Izpostavljenost mehanskim vibracijam /

- Izpostavljenost snovem z visoko oz. nizko temperaturo DA

Izpostavljenost nevarnim snovem DA

Nevarnost zaradi poţara, eksplozije ali prisotnosti snovi pod tlakom DA

Nevarnosti zaradi bioloških dejavnikov DA

Nevarnosti zaradi neustreznih toplotnih razmer, izmenjav zraka in

prisotnosti snovi, ki onesnaţujejo DA

Nevarnosti zaradi neustrezne razsvetljave DA

Nevarnosti zaradi fizičnih obremenitev /

Nevarnosti zaradi senzornih obremenitev DA Nevarnosti v zvezi z razmerjem delavca do delovnega mesta in organizacije dela

- Nevarnosti zaradi značilnosti delovnega mesta, standardov dela, navodil ... DA

- Nevarnosti zaradi ergonomskih dejavnikov in drţe pri delu DA

Nevarnosti zaradi psiholoških dejavnikov DA

Nevarnosti zaradi načina in kvalitete vzdrţevanja ţe ocenjeno

Nevarnosti zaradi neustreznih higienskih razmer ţe ocenjeno

Nevarnost zaradi neustreznega usposabljanja za varno delo ţe ocenjeno

Nevarnosti zaradi dela z računalniki DA

Nevarnosti zaradi udeleţbe v prometu DA

Nevarnosti zaradi ogroţanja od drugih oseb /


ANALIZA IN OCENITEV TVEGANJA NA DELOVNEM MESTU

MEHANSKE NEVARNOSTI IN ŠKODLJIVOSTI

DELOVNA OPREMA (STROJI, ORODJE IN NAPRAVE)

- Delovna oprema nima potrebne dokumentacije o pregledih in preizkusih s stališča varne uporabe v zakonsko določenih rokih (ob namestitvi, periodično).

- Ne obstajajo dokazila, ki potrjujejo, da je vsa delovna oprema brezhibna in primerna za varno uporabo.

- Delavcem niso vedno na delovnem mestu na razpolago navodila za varno delo za delovno opremo.

- Delovna oprema se uporablja izključno namensko.





- Delovno mesto v objektih ima ustrezno talno površino in višino. - Tla delovnega mesta v prostorih so ustrezna (niso spolzka, mastna, luknjičasta, nestabilna,

itd).

- Nevarnost za poškodbe v prostorih predstavljajo robovi polic, delovnih miz ter drugih elementov v prostorih.

- Nevarnost pri delu predstavljajo spotiki, zdrsi, ki se lahko pojavljajo izjemoma

neprevidnost pri hoji, itd.).

- Nevarnost padca po osrednjih stopnicah v avditorium magnum pri nadzoru študentov.


NEVARNOSTI V ZVEZI Z OSEBNO VAROVALNO OPREMO

- Delavcem je na razpolago osebna varovalna oprema. - Osebna varovalna oprema je brezhibna.

- Delavci so seznanjeni s pravilno uporabo, preizkušanjem, vzdrţevanjem in skladiščenjem osebne varovalne opreme.




STRELE)

- Delavci pri delu uporabljajo opremo na električni pogon, ki deluje na nevarno napetost nad 50 V.

- Pri svojem delu ne opravljajo nobenih posegov v električne inštalacije oz. naprave na električni pogon.

- Delovna oprema ima predpisana in pravilno nameščena ter označena stikala. - Vsi zavarovani deli električnih naprav in inštalacij imajo ustrezno zaščito pred

neposrednim dotikom (izolacije vodnikov, zaščitna ohišja, itd)

- Električne inštalacije in delovna oprema so pred posrednim dotikom oz. preobremenitvijo varovane v skladu s predpisi (z napravo za nadtokovno zaščito z

varovalkami oziroma z napravo na diferenčni tok).



NEVARNOSTI V ZVEZI S FIZIKALNIMI DEJAVNIKI

IZPOSTAVLJENOST NEIONIZIRNIM SEVANJEM

- Uporaba računalnikov z monitorji, kot vir neionizirnega sevanja. Monitorji so novejše izdelave z minimalnimi vrednostmi sevanj.


IZPOSTAVLJENOST SNOVEM Z VISOKO OZ. NIZKO TEMPERATURO

- Moţnost stika z grelnimi telesi pri delu z učnimi pripomočki – aparati. - Za delo je na razpolago ustrezna osebna varovalna oprema, ki se dosledno uporablja.


IZPOSTAVLJENOST NEVARNIM SNOVEM

- Pri delu se uporabljajo nevarne snovi (glej priloge »Seznami nevarnih snovi po posameznih laboratorijih«).

- Nevarne snovi so ustrezno skladiščene – hranjene.

- Za nevarne snovi niso na razpolago vsi varnostni listi.

- Za delo z nevarnimi snovmi je na razpolago ustrezna osebna varovalna oprema, ki se dosledno uporablja.


NEVARNOSTI ZARADI POŢARA, EKSPLOZIJE ALI PRISOTNOSTI SNOVI POD TLAKOM (STISNJEN ZRAK, PARA ITD.) - V delovnih prostorih se nahajajo laţje gorljivi materiali (papir, les, plastika, itd.). - Za nastanek poţara na delovnem mestu obstaja mala verjetnost (napaka na el. inštalaciji

oz. el. napravah, itd.).

- Hitrost razvoja poţara je ocenjena kot mala. - Ob poţaru ni za pričakovati hitrega zadimljenja prostora ali nastanka eksplozije. - V neposredni bliţini delovnega mesta so na voljo gasilniki.


NEVARNOSTI ZARADI BIOLOŠKIH DEJAVNIKOV (INFEKCIJE, ALERGENI

ITD.)

- Pri delu se prihaja v stik z moţnimi infekti, alergeni, itd.


NEVARNOSTI ZARADI NEUSTREZNIH TOPLOTNIH RAZMER, IZMENJAV

ZRAKA IN PRISOTNOSTI SNOVI, KI ONESNAŢUJEJO

- Delo je v glavnem v zaprtih prostorih – predavalnicah, pisarnah. - Delo je občasno zunaj lokacij fakultete (seminarji, ekskurzije, poslovni obiski, itd.). - Delovni prostori so prezračevani naravno ter ogrevani. - V delovnih prostorih ni izvedenih periodičnih preiskav škodljivosti (meritve mikroklime,

osvetljenosti, prezračevanja).



NEVARNOSTI ZARADI NEUSTREZNE RAZSVETLJAVE

- Prostori so osvetljeni naravno in umetno.

- Razporeditev in vrsta svetil je ustrezna glede na delo.

- Vzdrţevanje svetilnih površin in svetilk je ustrezno.

- Po presoji je osvetljenost ustrezna glede na delo, ki se opravlja. - Meritve osvetljenosti so bile delno opravljene. - Delo zahteva dobre svetlobne pogoje. Stopnja tveganja je 2

NEVARNOSTI ZARADI SENZORNIH OBREMENITEV

- Ni opaziti povečane utrujenosti in otopelosti pri zaznavi zaradi senzornih obremenitev.

- Lastnosti zaposlenega glede zaznave ustrezajo zahtevam dela.


NEVARNOSTI V ZVEZI Z RAZMERJEM DELAVCA DO DELOVNEGA MESTA IN

ORGANIZACIJO DELA

NEVARNOSTI ZARADI ZNAČILNOSTI DELOVNEGA MESTA, STANDARDOV DELA,

NAVODIL, DELOVNIH POSTOPKOV, MOTIVACIJE ZA VARNO DELO,

DELOVNEGA ČASA, POSTOPKOV V PRIMERU SILE

- Delo je vodstveno – organizacijsko.

- Delovno mesto se občasno spreminja (sluţbena potovanja, poslovni sestanki, itd.).

- Pri delu so prisotni pogosti stiki z ljudmi (študentje, sodelavci, itd.).

- Delovni čas je dopoldan oz. deljen. Stopnja tveganja je 2

NEVARNOSTI ZARADI ERGONOMSKIH DEJAVNIKOV IN DRŢE PRI DELU

- Delo se opravlja v glavnem sede delno pa tudi stoje oz. v gibanju.

- Višine, dosegi, drţa glave na delovnem mestu ustrezajo ergonomskim zahtevam. - Ni vsiljene in nenaravne drţe (delo čepe, kleče, v globokem predklonu, leţe, itd), razen pri

delu z računalnikom, kjer je lahko prisotna vsiljena in nenaravna drţa telesa.

- Delavec ima moţnost občasno prekinjati delo oz. spreminjati poloţaj telesa.


NEVARNOSTI ZARADI PSIHOLOŠKIH DEJAVNIKO (INTENZIVNOST,

MONOTONIJA, ODGOVORNOST, PRITISKI, ODNOSI, SOODLOČANJE, ITD.)

- Delo je psihično naporno.

- Delavec lahko po lastni presoji občasno prekinja delo.

- Delo je raznoliko.

- Delovno mesto ima veliko stopnjo odgovornosti.

- Delovno mesto ima zelo visoko stopnjo mentalne zahtevnosti.



NEVARNOSTI ZARADI DELA Z RAČUNALNIKI

- Delo za računalnikom se opravlja manj kot polovico delovnega časa.

- Delo se opravlja z računalniki, ki imajo monitorje novejše izdelave, ki povzročajo niţje

stopnje elektromagnetnih sevanj.

- Delo z računalnikom se lahko občasno prekinja po lastni presoji.

Nekatera bistvena odstopanja od zahtev pravilnika:

- najvišja vrstica na monitorju je niţje/višje kot 5 cm pod višino oči,

- monitor ni nameščen neposredno pred delavcem (pravokotno na smer gledanja),

- monitor ni nameščen tako, da dnevna svetloba (od oken in svetil) pada na monitor od strani

(vzporedno s površino monitorja).

- razpored stropnih svetilk ni povsod optimalen glede na poloţaj monitorja.


NEVARNOSTI ZARADI UDELEŢBE V PROMETU

- Pri delu je prisotna udeleţba v cestnem prometu kot voznik ali sovoznik v osebnem vozilu.

- Udeleţba v prometu je občasna.

- Vozila izpolnjujejo tehnične predpise iz področja prometne varnosti.



SPLOŠNI PODATKI O DELOVNEM MESTU OZ. SKUPINI DELOVNIH MEST Naziv delovnega mesta: Visokošolski sodelavci

- Višji strokovni sodelavec I in/ali II - Strokovni sodelavec III in/ali IV - Visokošolski sodelavec – asistent - Učitelj veščin – organizator prakse - Učitelj tujega jezika - Mladi raziskovalec


Naziv

- vodenje, organiziranje teoretičnih in praktičnih vaj

- nadzor nad delovnimi pripravami in napravami – aparaturami za izvedbo pedagoških

aktivnosti ter opravljanje drugih nalog, ki vsebinsko sodijo v širše strokovno področje

- čiščenje delovnih priprav in naprav (opreme)

- skrb za skladiščenje in varno uporabo nevarnih snovi

- delo se opravlja v prostorih fakultete in občasno zunaj

- javna nastopanja (vaje…)

- delo z računalnikom

- delo s študenti

- voţnja osebnega vozila



delovnega mesta).






DELOVNA OPREMA, KI SE UPORABLJA NA DELOVNEM MESTU 1. GRAFOSKOP





6. OSEBNI AVTOMOBIL


Seznami najpogosteje uporabljenih – Glej priloge »Seznami nevarnih snovi po posameznih

laboratorijih«.



Na tem delovnem mestu v zadnjih osmih letih ni bilo nobene poškodbe pri delu, zdravstvene

okvare in poklicne bolezni.



MESTU










- Izpostavljenost ionizirajočim sevanjem DA




























- Delavcem niso vedno na delovnem mestu na razpolago navodila za varno delo za delovno opremo v njim razumljivem jeziku.






- Delovno mesto v objektih ima ustrezno talno površino in višino. - Tla delovnega mesta v prostorih so ustrezna (niso spolzka, mastna, luknjičasta, nestabilna,

itd).

- Nevarnost za poškodbe v prostorih predstavljajo robovi polic, delovnih miz ter drugih elementov v prostorih.

- Nevarnost pri delu predstavljajo spotiki, zdrsi, ki se lahko pojavljajo izjemoma (neprevidnost pri hoji, itd.), padec po stopnišču v avditorium magnum.


NEVARNOSTI V ZVEZI Z OSEBNO VAROVALNO OPREMO

- Delavcem je na razpolago osebna varovalna oprema. - Osebna varovalna oprema je brezhibna.

- Delavci so seznanjeni s pravilno uporabo, preizkušanjem, vzdrţevanjem in skladiščenjem osebne varovalne opreme.




STRELE)

- Delavci pri delu uporabljajo opremo na električni pogon, ki deluje na nevarno napetost nad 50 V.

- Pri svojem delu ne opravljajo nobenih posegov v električne inštalacije oz. naprave na električni pogon.

- Delovna oprema ima predpisana in pravilno nameščena ter označena stikala. - Vsi zavarovani deli električnih naprav in inštalacij imajo ustrezno zaščito pred

neposrednim dotikom (izolacije vodnikov, zaščitna ohišja, itd).

- Električne inštalacije in delovna oprema so pred posrednim dotikom oz. preobremenitvijo varovane v skladu s predpisi (z napravo za nadtokovno zaščito z

varovalkami oziroma z napravo na diferenčni tok).



NEVARNOSTI V ZVEZI Z FIZIKALNIMI DEJAVNIKI

IZPOSTAVLJENOST NEIONIZIRNIM SEVANJEM

- Uporaba računalnikov z monitorji, kot vir neionizirnega sevanja. Monitorji so novejše izdelave z minimalnimi vrednostmi sevanj.

- Zaradi dela na prostem poleti občasna izpostavljenost sončevemu IR sevanju in moţnosti pojava vročinskega udara in sončarice.


IZPOSTAVLJENOST IONIZIRAJOČIM SEVANJEM

- Zaradi dela na prostem poleti občasna izpostavljenost sončevemu UV sevanju, ko prihaja do pordečitve (in moţnosti vnetja) izpostavljenih delov koţe ter moţnosti vnetja oči,

pigmentacije koţe in slabšega počutja.

- Delavci imajo moţnost pogostejšega dela v difuznem UV sončevem sevanju. Stopnja tveganja je 2

IZPOSTAVLJENOST SNOVEM Z VISOKO OZ. NIZKO TEMPERATURO

- Moţnost stika z grelnimi telesi pri delu z učnimi pripomočki – aparati. - Za delo je na razpolago ustrezna osebna varovalna oprema, ki se dosledno uporablja.


IZPOSTAVLJENOST NEVARNIM SNOVEM

- Delavci pri delu (izvedbi vaj, praktičnem pouku, raziskovalnem delu) uporabljajo nevarne snovi (glej priloge »Seznami nevarnih snovi po posameznih laboratorijih«).

- Delavci, ki ravnajo z nevarnimi snovmi so usposobljeni za ravnanje z nevarnimi snovmi

v zakonsko predpisanih rokih.

- Nevarne snovi so ustrezno skladiščene – hranjene.

- Za nevarne snovi niso na razpolago vsi varnostni listi.

- Za delo z nevarnimi snovmi je na razpolago ustrezna osebna varovalna oprema, ki se dosledno uporablja.


NEVARNOSTI ZARADI POŢARA, EKSPLOZIJE ALI PRISOTNOSTI SNOVI POD TLAKOM (STISNJEN ZRAK, PARA ITD.) - Delavci pri delu uporabljajo nevarne snovi (uporaba nevarnih snovi širokega spektra;

laboratoriji).

- V delovnih prostorih se nahajajo laţje gorljivi materiali (papir, les, plastika, itd.), ter vnetljive nevarne snovi.

- Za nastanek poţara na delovnem mestu obstaja mala verjetnost (napaka na el. inštalaciji oz. el. napravah, itd.), ob upoštevanju poţarno varstvenih ukrepov (spoštovanje

prepovedi kajenja, uporabe odprtega ognja…).

- Hitrost razvoja poţara je ocenjena kot srednja. - Poţarno in eksplozijsko nevarna mesta so ustrezno označena. - V neposredni bliţini delovnega mesta so na voljo gasilniki.



NEVARNOSTI ZARADI BIOLOŠKIH DEJAVNIKOV (INFEKCIJE, ALERGENI

ITD.)

- Pri delu se prihaja v stik z moţnimi infekti, alergeni, itd.


NEVARNOSTI ZARADI NEUSTREZNIH TOPLOTNIH RAZMER, IZMENJAV

ZRAKA IN PRISOTNOSTI SNOVI, KI ONESNAŢUJEJO

- Delo je v glavnem v zaprtih prostorih – predavalnicah, pisarnah, laboratorijih. - Delo je občasno zunaj lokacij fakultete (seminarji, ekskurzije, poslovni obiski, itd.). - Delovni prostori so prezračevani naravno in umetno ter ogrevani. - Občasna prisotnost slabega zraka zaradi uporabe hlapljivih nevarnih snovi. - V delovnih prostorih ni izvedenih periodičnih preiskav škodljivosti (meritve mikroklime,

osvetljenosti, prezračevanja).


NEVARNOSTI ZARADI NEUSTREZNE RAZSVETLJAVE

- Prostori so osvetljeni naravno in umetno.

- Razporeditev in vrsta svetil je ustrezna glede na delo.

- Vzdrţevanje svetilnih površin in svetilk je ustrezno.

- Po presoji je osvetljenost ustrezna glede na delo, ki se opravlja. - Meritve osvetljenosti niso bile opravljene. - Delo zahteva dobre svetlobne pogoje. Stopnja tveganja je 2

NEVARNOSTI ZARADI SENZORNIH OBREMENITEV

- Ni opaziti povečane utrujenosti in otopelosti pri zaznavi zaradi senzornih obremenitev.

- Lastnosti zaposlenega glede zaznave ustrezajo zahtevam dela.


NEVARNOSTI V ZVEZI Z RAZMERJEM DELAVCA DO DELOVNEGA MESTA IN

ORGANIZACIJO DELA

NEVARNOSTI ZARADI ZNAČILNOSTI DELOVNEGA MESTA, STANDARDOV DELA,

NAVODIL, DELOVNIH POSTOPKOV, MOTIVACIJE ZA VARNO DELO,

DELOVNEGA ČASA, POSTOPKOV V PRIMERU SILE

- Delo je vodstveno – organizacijsko.

- Delovno mesto se občasno spreminja (sluţbena potovanja, poslovni sestanki, itd.).

- Pri delu so prisotni pogosti stiki z ljudmi (študentje, sodelavci, itd.).

- Delovni čas je dopoldan oz. deljen. Stopnja tveganja je 2

NEVARNOSTI ZARADI ERGONOMSKIH DEJAVNIKOV IN DRŢE PRI DELU

- Delo se opravlja v glavnem sede delno pa tudi stoje oz. v gibanju.

- Višine, dosegi, drţa glave na delovnem mestu ustrezajo ergonomskim zahtevam. - Ni vsiljene in nenaravne drţe (delo čepe, kleče, v globokem predklonu, leţe, itd), razen pri

delu z računalnikom, kjer je lahko prisotna vsiljena in nenaravna drţa telesa.


- Delavec ima moţnost občasno prekinjati delo oz. spreminjati poloţaj telesa.


NEVARNOSTI ZARADI PSIHOLOŠKIH DEJAVNIKO (INTENZIVNOST,

MONOTONIJA, ODGOVORNOST, PRITISKI, ODNOSI, SOODLOČANJE, ITD.)

- Delo je psihično naporno.

- Delavec lahko po lastni presoji občasno prekinja delo.

- Delo je raznoliko.

- Delovno mesto ima veliko stopnjo odgovornosti.

- Delovno mesto ima zelo visoko stopnjo mentalne zahtevnosti.


NEVARNOSTI ZARADI DELA Z RAČUNALNIKI

- Delo za računalnikom se opravlja manj kot polovico delovnega časa.

- Delo se opravlja z računalniki, ki imajo monitorje novejše izdelave, ki povzročajo niţje

stopnje elektromagnetnih sevanj.

- Delo z računalnikom se lahko občasno prekinja po lastni presoji.

Nekatera bistvena odstopanja od zahtev pravilnika:

- najvišja vrstica na monitorju je niţje ali višje kot 5 cm pod višino oči,

- monitor ni nameščen neposredno pred delavcem (pravokotno na smer gledanja),

- monitor ni nameščen tako, da dnevna svetloba (od oken) pada na monitor od strani

(vzporedno s površino monitorja).

- razpored stropnih svetilk ni povsod optimalen glede na poloţaj monitorja.


NEVARNOSTI ZARADI UDELEŢBE V PROMETU

- Pri delu je prisotna udeleţba v cestnem prometu kot voznik ali sovoznik v osebnem vozilu.

- Udeleţba v prometu je občasna.

- Vozila izpolnjujejo tehnične predpise iz področja prometne varnosti.



SPLOŠNI PODATKI O DELOVNEM MESTU OZ. SKUPINI DELOVNIH MEST Naziv delovnega mesta: Raziskovalci in tehniški sodelavci

- Višji raziskovalec - Samostojni raziskovalec - Strokovni sodelavec III - Raziskovalec - Tehniški sodelavec II


Naziv

- vodenje, organiziranje praktikuma

- nadzor nad delovnimi pripravami in napravami – aparaturami za izvedbo pedagoških

aktivnosti ter opravljanje drugih nalog, ki vsebinsko sodijo v širše strokovno področje

- čiščenje delovnih priprav in naprav (opreme)

- skrb za skladiščenje in varno uporabo nevarnih snovi

- delo se opravlja na fakulteti, lokaciji posestev in zunaj na prostem - javna nastopanja (vaje…) - delo z računalnikom

- delo s študenti

- voţnja osebnega vozila



delovnega mesta).






DELOVNA OPREMA, KI SE UPORABLJA NA DELOVNEM MESTU 1. RAZISKOVALNA OPREMA

2. GRAFOSKOP





7. ROČNO ORODJE

8. OSEBNI AVTOMOBIL


Seznami najpogosteje uporabljenih – Glej priloge »Seznami nevarnih snovi po posameznih

laboratorijih«.



Na tem delovnem mestu v zadnjih osmih letih ni bilo nobene poškodbe pri delu, zdravstvene

okvare in poklicne bolezni.



MESTU










- Izpostavljenost ionizirajočim sevanjem DA




























- Delavcem niso vedno na delovnem mestu na razpolago navodila za varno delo za delovno opremo v njim razumljivem jeziku.






- Delovno mesto v objektih – posestvu lahko ima neustrezno talno površino in višino. - Tla delovnega mesta v prostorih so lahko včasih neustrezna (so spolzka, mastna,

luknjičasta, nestabilna, itd).

- Nevarnost za poškodbe na posestvu predstavljajo razni robovi delovne opreme, skladiščenega materiala…

- Nevarnost pri delu predstavljajo spo

VARNOST Maribor d.d.fkbv.um.si/fkbv/files/12 - IOV -revizija4 17_06_2011.pdfOcena tveganja je izdelana na podlagi predpisov ter aktualnih, dobljenih in ugotovljenih podatkov na fakulteti,

Documents