-
11.3.2013
1
Zveza strojnih inženirjev Slovenije – Seminar:
Priprava na osnovni in dopolnilni strokovni izpit iz strojne
stroke
doc.dr. Boris Jerman , univ.dipl.inž.str.
Varnost in varovanje zdravja pri delu, varstvo okolja in požarna
varnost
Temeljna izpitna vprašanja in odgovori za:(I) ODGOVORNE
PROJEKTANTE, (II) VODJE DEL, (III) VODJE POSAMEZNIH DEL
Vsebuje:A) SPLOŠNI DELB) POSEBNI DEL
Zveza strojnih inženirjev Slovenije – Seminar:
Priprava na osnovni in dopolnilni strokovni izpit iz strojne
stroke
Varnost in varovanje zdravja pri delu, varstvo okolja
in požarna varnost
doc.dr. Boris Jerman , univ.dipl.inž.str.
pisarna: FS - 414telefon: 01/4771-414
e-naslov: [email protected]
prosojnice: http://lab.fs.uni-lj.si/lasok/index.html/ (••••
Strokovni izpit)
A) SPLOŠNI DEL
-
11.3.2013
2
A. SPLOŠNI DELSklop A - IZPITNA VPRAŠANJA (1/2):
A. SPLOŠNI DELSklop A - IZPITNA VPRAŠANJA (2/2):
-
11.3.2013
3
1. Zakon o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1 (Ur. l. RS št.
43/2011);2. * Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno
tveganja (Uradni list RS, št.
30/2000), ki od 30.11.2011 ni več v veljavi *;3. Pravilnik o
varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
snovem pri
delu (Uradni list RS, št. 100/2001, 39/2005, 53/2007,
102/2010);4. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne
opreme (Ur.l. RS, št. 101/2004);5. Pravilnik o osebni varovalni
opremi (Ur.l. RS, št. 29/2005; Ur.l. RS, št. 23/2006);6. Pravilnik
o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na
delovnih mestih
(Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l. RS, št. 39/2005);7. Pravilnik o
varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur.l. RS, št.
30/2000; Ur.l.
RS, št. 73/2005);8. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih
pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002 (29/2003
popr.); Ur.l. RS, št. 124/2006);9. Pravilnik o organizaciji,
materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur.l. RS,
št. 136/2006; Ur.l. RS, št. 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.));10.
Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) – (Ur.l. RS,
št. 57/1996; Ur.l.
RS, št. 104/2001 Odl.US: U-I-141/97-12, 119/2002, 26/2003-UPB1,
101/2005, 17/2006-UPB2, 60/2007, 93/2007-UPB3, 27/2009 Odl.US:
U-I-218/07-8)
Literatura
Literatura
11. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica
(Ur.l. RS, št. 80/2007; Ur.l. RS, št. 90/2010);
12. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) (Ur.l. RS, št. 42/2002;
Ur.l. RS, št. 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07,
Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US:
U-I-284/06-26);
13. Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije (Ur.l. RS,
št.104/2003&73/2007);14. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje
varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
(Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l. RS, št. 39/2005);15. Uredba o
zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih
gradbiščih1)
(Ur. l. RS št. 83/05 ); (1) ... Katerokoli delovišče, na katerem
se izvaja gradbena ali vzdrževalna dela.)
16. Pravilnik o pogojih in postopku za pridobitev dovoljenja za
delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Ur.l. RS,
št. 42/2003);
17. Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in
zdravja pri delu (Ur.l. RS, št. 35/2004);
18. Direktivi 92/57/EC o izvajanju minimalnih varnostnih in
zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih, z dne 24.
junija 1992 (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive
89/391/EGS);
19. SIST EN 13779:2007. Prezračevanje nestanovanjskih stavb -
Zahtevane lastnosti za prezračevalne naprave in klimatizirne
sisteme.
20. SIST EN 1822:2009. Visoko učinkoviti zračni filtri (EPA,
HEPA, ULPA); 1. do 5. del.
-
11.3.2013
4
Literatura
21. SIST EN 12599: 2012. Prezračevanje stavb – Preskusni
postopki ter merilne metode za predajo klimatskih in prezračevalnih
sistemov
1. Čemu služita ocena tveganja in izjava o varnosti
• Nevarnost je možen vir škode (poškodbe ali zdravstvene okvare
delavca).• Nevarno stanje je stanje, ko je oseba izpostavljena vsaj
eni nevarnosti.• Tveganje (zaradi neke nevarnosti) je kombinacija
dveh elementov in sicer:
(1) verjetnosti nastanka škode in (2) največje razsežnosti škode
zaradi te nevarnosti.
Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi,
da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu,
glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in
usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti
ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen. Ocena
tveganja je sestavni del izjave o varnosti in je izdelana za vsako
delovno mesto oziroma skupine delovnih mest posebej. Izjava o
varnosti z oceno tveganja (IoVzOT) je listina, s katero delodajalec
določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri
delu. Obveznost delodajalca, da to izjavo izdela ter vsebina izjave
je določena v ZVZD-1 (Ur.l. RS, št. 43/2011) [1]. (Vsebina izjave
je bila podrobno določena v samostojnem pravilniku [2], ki od
30.11.2011 ni več v veljavi.)
Ocena tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje
vsehdejavnikov delovnega procesa, z namenom ugotoviti možne vzroke
za nastanekpoškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z
delom in možnostipreprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja
tveganj.
T=Vnast.škode * Šmax
-
11.3.2013
5
2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (1/9)
DOLŽNOSTI:Delodajalec (Dd) mora zagotavljati ViZpD v skladu z
IoVzOT zlasti tako, da:– poveri opravljanje nalog varnosti pri delu
(VpD) strokovnemu delavcu (SD)*,
izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela
(IMD)**;– obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij, o
nevarnostih za poškodbe in
zdravstvene okvare, ter izdaja navodila za varno delo;–
usposablja delavce za varno in zdravo delo;– zagotavlja delavcem
OVO in njeno uporabo, če kljub splošnim varnostnim
ukrepom ViZpD ni zagotovljeno;– z obdobnimi preiskavami
škodljivosti delovnega okolja preverja ustreznost
delovnih razmer;– z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne
opreme preverja njihovo skladnost s
predpisi o ViZpD;– zagotavlja varno delovno okolje in uporabo
varne delovne opreme.
* ... STROKOVNI DELAVEC = oseba, ki mu Dd poveri opravljanje
nalog VpD
**... IZVAJALEC MEDICINE DELA = Pooblaščeni zdravnik = zdravnik
specialist medicine dela, ki mu Dd poveri opravljanje nalog
zdravstvenega VpD.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur.l. RS, št.
43/2011 [1]
2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (2/9)Zakon o varnosti
in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur.l. RS, št. 43/2011 [1]
SPLOŠNO: Dd zagotavlja ViZpD v skladu z ZVZD-1, drugimi predpisi
in smernicami.
TEMELJNA NAČELA:Dd mora:1. zagotoviti ViZ delavcev pri delu.
Izvajati mora potrebne ukrepe za zagotovitev
ViZ delavcev ter drugih navzočih oseb, vključno s
preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu,
obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo
in potrebnimi materialnimi sredstvi.
2. posebno skrb nameniti zagotovitvi ViZ nosečih delavk, mladih
in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo
ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, v skladu s
posebnimi predpisi.
3. upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati
preventivne ukrepe in izbirati delovne metode, ki bodo zagotavljale
izboljševanje stanja ViZpD. Ta prizadevanja morajo biti vključene v
vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.
-
11.3.2013
6
2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (3/9)
Dd mora:4. načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem
mestu.5. pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih postopkov ter
uporabe delovne
opreme, OVO in nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da je našteto
v skladu z namenom uporabe in da so bili upoštevani vsi vplivi na
varno in zdravo delo.
6. pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti
delavcev ter zmanjševati tveganja zaradi delovnih obremenitev, ki
lahko vplivajo ViZpD.
7. Če Dd prenese strokovne naloge na področju ViZpD na
strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo ter na izvajalca
medicine dela, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Tudi
obveznosti delavcev glede ViZpD ne vplivajo na načelo odgovornosti
Dd.
8. Vse dolžnosti Dd po ZVZD-1 in predpisih, izdanih na njegovi
podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove
ViZpD.
2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (4/9)
9. Dd in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o
vprašanjih ViZpD medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter
soodločati v skladu z ZVD-1 in predpisi o sodelovanju delavcev pri
upravljanju.
10.Zagotavljanje ViZpD delavcu ne sme povzročiti finančnih
obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne
smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom
pridobljeni materialni in socialni položaj.
11.Usposabljanje za varno in zdravo delo je sestavni del
uvajanja v delo.
-
11.3.2013
7
2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (5/9)
DOLŽNOSTI v zvezi z IoVzOT:(1) Dd mora pisno oceniti tveganja,
po postopku, ki obsega zlasti:– identifikacijo nevarnosti;–
ugotovitev, kdo od delavcev je lahko izpostavljen;– oceno tveganja,
v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka škode in resnost
možne škode (škoda=poškodba, poklicna bolezen oz. bolezen v
zvezi z delom);– odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;–
odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega
tveganja.(2) Dd mora popraviti in dopolniti oceno tveganja
vsakokrat:– ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni
oz. niso več ustrezni;– ko se spremenijo podatki, na katerih je
ocenjevanje temeljilo;– ko obstajajo možnosti in načini za
izpopolnitev oz. dopolnitev ocenjevanja.
2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (6/9)
DOLŽNOSTI v zvezi z IoVzOT:(3) Dd mora po izvedenem ocenjevanju
tveganja izdelati in sprejeti IoVzOT v pisni
obliki, ki vsebuje zlasti:– načrt za izvedbo predpisanih zahtev
in ukrepov;– načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih
neposredne nevarnosti;– opredelitev obveznosti in odgovornosti
odgovornih oseb Dd in delavcev za
zagotavljanje ViZpD.(4) V IoVzOT Dd določi posebne zdravstvene
zahteve, ki jih morajo izpolnjevati
delavci za določeno delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca
medicine dela.(5) V izjavi o varnosti mora Dd k pisni oceni
tveganja priložiti zapisnik o
posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.(5) Dd
mora IoVzOT objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih
nanaša,
posredovati delavcem.(6) Dd mora delavcu na njegovo zahtevo
omogočiti vpogled v veljavno IoVzOT.
-
11.3.2013
8
2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (7/9)
DRUGE DOLŽNOSTI Dd:• sprejeti mora ukrepe za zagotovitev prve
pomoči delavcem in drugim ter
ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči.• v
skladu s posebnimi predpisi mora sprejeti ukrepe za zagotovitev
varstva pred
požarom in evakuacijo ter, kadar je to potrebno, ukrepe za
sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom.
• sprejeti mora ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in
obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih
oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko
ogrozijo zdravje delavcev.
• na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje
tretjih oseb, mora poskrbeti za tako ureditev delovnega mesta, ki
tveganje za nasilje zmanjša in ki omogoča dostop pomoči. Načrtovati
mora postopke za primere nasilja in seznaniti z njimi delavce.
• Dd sme dati v uporabo delovno opremo delavcem le, če je
pridobil:– potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost
z bistvenimi
zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami;– potrebno dokumentacijo
po predpisih o ViZ pri uporabi sredstev za delo.
2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (8/9)
DRUGE DOLŽNOSTI Dd(nevarne snovi)
• nevarne kemične snovi sme dati v uporabo le, če so opremljene
z varnostnim listom, v katerem je proizvajalec oziroma dobavitelj
navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za
ocenjevanje tveganja pri delu, in če so zagotovljeni vsi varnostni
ukrepi, ki izhajajo iz varnostnega lista.
• zagotoviti mora varnostni list v slovenskem jeziku in izjemoma
v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o
registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij.
Kadar je to potrebno, mora zagotoviti prevod varnostnega lista iz
prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.
(resna in neposredna nevarnost))
• takoj mora obvestiti vse delavce, ki so ali bi lahko bili
izpostavljeni resni in neposredni nevarnosti, o vrsti tveganja in o
varnostnih ukrepih. Z ukrepi in navodili mora delavcem omogočiti,
da ustavijo delo in se napotijo na varno.
• ne sme pozvati delavcev na delo, ko še obstaja resna in
neposredna nevarnost, razen v izjemnih primerih in iz utemeljenih
razlogov.
-
11.3.2013
9
2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (9/9)
DRUGE DOLŽNOSTI Dd:• načrtovati mora promocijo zdravja na
delovnem mestu ter zanjo zagotoviti
potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja.•
zagotoviti mora zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo
tveganjem za
ViZpD.• delavce mora obveščati o varnem in zdravem delu tako, da
izdaja pisna
obvestila in navodila. (Izjemoma lahko tudi ustna.)• delavca
mora usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi
delovnega
razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove
tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem
procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Zagotoviti
mora usposabljanje delavcev v njihovem delovnem času in zanje
brezplačno.
• pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje
nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, mora teh delih obvestiti
inšpekcijo dela.
• inšpekciji dela mora takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s
smrtnim izidom oz. nezgodo, zaradi katere je delavec nezmožen za
delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in
ugotovljeno poklicno bolezen.
3. Naštej pravice in dolžnosti delavca (1/6)
PRAVICE:
A) SPLOŠNO:Vse dolžnosti delodajalca po ZVD-1 [1] in po
podrejenih predpisih, so hkrati pravice delavca v zvezi z
zagotavljanjem njegove ViZpD.
Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu
zagotavlja ViZpD.
B) PODROBNO: Delavec ima pravico:• (in dolžnost), da je
seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega
varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje.• dajati predloge,
pripombe in obvestila o vprašanjih ViZpD delavcem,
zadolženim za ViZpD.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur.l. RS, št.
43/2011 [1]
-
11.3.2013
10
3. Naštej pravice in dolžnosti delavca (2/6)
Delavec ima pravico odkloniti delo:• če ni bil seznanjen z
nevarnostmi ali škodljivostmi (NaŠ) pri delu in s sprejetimi
varnostnimi ukrepi, če ni bil ustrezno usposobljen za varno delo
ali če Dd ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.
• če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje
(ŽiZ), ker niso bili izvedeni varnostni ukrepi (in zahtevati, da se
nevarnost odpravi).
Če Dd ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje
inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega
zaupnika za ViZpD.
Delavec ima pravico:• v primeru resne in neposredne nevarnosti
za ŽaZ ustrezno ukrepati, skladno s
svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago,
• v primeru neizogibne nevarnosti zapustiti nevarno delovno
okolje.
V takih primerih delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz
njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude
malomarnosti.
3. Naštej pravice in dolžnosti delavca (3/6)
Delavec ima pravico:• do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo
tveganjem za ViZpD, s katerimi se pri
delu srečuje.
Delavec mora tak zdravstveni pregled obvezno opraviti.
DOLŽNOSTI
Delavec mora:1. spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje
ViZpD.2. opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje ŽiZ
sebe in drugih oseb.3. uporabljati sredstva za delo, varnostne
naprave in OVO skladno z
njihovim namenom in navodili delodajalca in skrbeti, da so v
brezhibnem stanju.
-
11.3.2013
11
3. Naštej pravice in dolžnosti delavca (4/6)
Delavec mora zlasti:• v skladu z navodili Dd pravilno
uporabljati delovno opremo in druga sredstva
za delo vključno z varnostnimi napravami;• pravilno uporabljati
OVO v skladu z njenim namenom in navodili Dd;• takoj obvestiti Dd
ali delavce, ki so v IoVzOT zadolženi za ViZpD o vsaki
pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi
lahko ogrozil njihovo ZiV ali ZiV drugih oseb;
• sodelovati z Dd in delavci, ki so v IoVzOT zadolženi za ViZpD,
dokler se ne vzpostavijo varno delovno okolje in delovne razmere
ter izvedejo ukrepi inšpekcije za delo.
3. Naštej pravice in dolžnosti delavca (5/6)
Dd in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o
vprašanjih ViZpDmedsebojno obveščati, skupno posvetovati ter
soodločati v skladu z ZVZD-1 [1] in predpisi o sodelovanju delavcev
pri upravljanju.
Delavec mora upoštevati sledeče prepovedi:• ne sme biti na delu
pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc.• ne sme biti pod
vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti,
na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti
tako določeno z IoVzOT.
Dd stanje delavca ugotavlja na način, določen z internim aktom
delodajalca.Dd mora odstraniti z dela delavca, ki je bil pod
vplivom zgoraj omenjenih substanc.
-
11.3.2013
12
3. Naštej pravice in dolžnosti delavca (6/6)
Upoštevati je potrebno Zakon o varnosti in zdravju pri delu
(ZVZD-1) [1] skupaj z vsemi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Takih podrejenih predpisov je trenutno 32. Primera:
- Pravilnik o varnostnih znakih (Ur.l. RS, št. 89/1999, Ur.l.
RS, št. 39/2005, 34/2010) - Spreminja ga tudi ZVZD-1 43/2011 � vse,
kar ni v nasprotju z ZVZD-1, ostaja v veljavi;
- Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev Ur.l.
RS, št. 87/2002 & 29/2003-popravki. Spremembe: 124/2006.
Spreminja ga tudi ZVZD-1 43/2011-ZVZD-1� vse, kar ni v nasprotju z
ZVZD-1, ostaja v veljavi.
ZVZD-1 vpliva tudi na 51 drugih predpisov. Primera sta:
- Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih
pri delu (Ur.l. FLRJ, št. 16/1947, FLRJ, št. 36/1950, SFRJ, št.
21/1971, 29/1971, SRS, št. 47/1986) {Ne velja od: 28.07.1999 � se
uporablja, dokler ne bodo izdani ustrezni izvršilni predpisi};
- Pravilnik o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu
(Ur.l. SRS, št. 32/1980, Ur.l. SRS, št. 1/1984, 18/1987, 35/1988)
{Ne velja od: 28.07.1999 �se uporablja, dokler ne bodo izdani
ustrezni izvršilni predpisi}.
4. Prijava začetka del
Dd mora pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo
večje nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, o teh delih
obvestiti inšpekcijo dela.
Če tega ne stori,se ga kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do
40.000 evrov.(Prejšnji ZVZD: najmanj 300.000 tolarjev (1250
€).)
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur.l. RS, št.
43/2011 [1]
-
11.3.2013
13
5. Prijava poškodbe na delu
Dd mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo
oziroma poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj
tri zaporedne delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav ali
ugotovljeno poklicno bolezen.
Delodajalec mora o smrtni poškodbi takoj obvestiti tudi organ,
pristojen za notranje zadeve.
Za nevarni pojav se šteje dogodek, ob katerem je ali bi lahko: •
nastala premoženjska škoda večje vrednosti,• bilo ogroženo zdravje
ali življenje delavca• prišlo do poškodbe delavca, zaradi katere bi
bil delavec nezmožen za delo.
Če tega ne stori, se ga kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do
40.000 evrov.(Prejšnji ZVZD: najmanj 300.000 tolarjev (1250
€).)
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur.l. RS, št.
43/2011 [1]
6. Kaj so nevarne snovi? (1/2)
Obstaja več definicij in načinov delitve kemičnih snovi.
V predpisih s področja prostega pretoka blaga se uporablja izraz
kemikalije, ki se nadalje delijo na snovi in pripravke. V skladu s
tem predpisom so nevarne kemikalije tiste, ki imajo najmanj eno od
nevarnih lastnosti.
Na področju varnosti in zdravja pri delu* se uporablja izraz
kemične snovi.
Pravilnik [3] razlikuje kemične in nevarne kemične snovi :
• »Kemične snovi« so kemični elementi ali njihove spojine v
naravnem stanju ali pridobljene, uporabljene ali sproščene (tudi
kot odpadek), pri katerikoli dejavnosti pri delu, ne glede na to
ali so proizvedene namerno ali nenamerno in ne glede na to ali so
dane na trg ali ne.
• »Nevarne kemične snovi« ...
[3] ... Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št.
100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010)
-
11.3.2013
14
6. Kaj so nevarne snovi? (2/2)
»Nevarna kemična snov« je kemična snov:– ki ustreza kriterijem
za razvrščanje kot nevarna kemikalija (snov ali
pripravek), skladno z veljavnimi predpisi (razen snovi, ki
ustrezajo samo kriterijem za razvrščanje kot nevarne za
okolje);
– ki lahko, čeprav ne ustreza kriterijem za razvrščanje kot
nevarna kemikalija, zaradi svojih fizikalno-kemijskih, kemijskih
ali toksikoloških lastnosti in načina, kako je uporabljena ali
prisotna na delovnem mestu, predstavlja tveganje za varnost in
zdravje delavcev
– ki se ji v skladu s pravilnikom [3] določi mejno vrednost za
poklicno izpostavljenost (v prilogi I pravilnika [3]).
Pojem »nevarna kemična snov« je zelo obsežen, saj poleg nevarnih
kemikalijv skladu z zakonom o kemikalijah, zajema tudi določene
materiale, kot so npr. moka, les ipd., ki so lahko delavcem nevarni
in za katere so določene mejne vrednosti za poklicno
izpostavljenost.
6.1 Nevarne snovi glede na fiziklano-kemijske lastnosti
(1/2)
• eksplozivno (oznaka E): predstavljajo nevarnost za požar in
eksplozijo. To lastnost imajo trdne, tekoče, pastozne ali
želatinozne kemične snovi, ki lahko eksotermno (sprošča se toplota)
reagirajo tudi brez zračnega kisika, pri čemer se zelo hitro
sproščajo plini, ki pod določenimi pogoji detonirajo, se hitro
vžgejo ali zaradi segrevanja in povečanja tlaka eksplodirajo, če so
prostorsko omejeni;
• oksidativno (oznaka O): to lastnost imajo kemične snovi, ki
povzročijo močno eksotermno reakcijo, kadar so v stiku z drugimi
snovmi (predvsem z vnetljivimi);
• zelo lahko vnetljivo (oznaka F+): to lastnost imajo kemične
snovi, ki imajo izredno nizko plamenišče*� in nizko vrelišče, ter
plinaste kemične snovi, ki so vnetljive v stiku z zrakom pri
navadni temperaturi in tlaku;
• lahko vnetljivo (oznaka F): ...
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/2001, 39/2005, 53/2007,
102/2010)
-
11.3.2013
15
6.1 Nevarne snovi glede na fiziklano-kemijske lastnosti
(2/2)
• lahko vnetljivo (oznaka F): to lastnost imajo:� kemične snovi,
ki se v stiku z zrakom lahko segrejejo in same po sebi
vnamejo že pri navadni temperaturi in tlaku brez dovajanja
zunanje energije;
� trdne kemične snovi, ki se lahko hitro vnamejo že po
kratkotrajnem stiku z virom vžiga in odtlej dalje gorijo ter se
porabljajo tudi po odstranitvi tega vira;
� tekoče kemične snovi, ki imajo zelo nizko plamenišče*;�
kemične snovi, ki v stiku z vodo ali njeno paro v nevarnih
količinah
sproščajo lahko vnetljive pline; • vnetljivo (R10): to lastnost
imajo kemične snovi, ki imajo nizko plamenišče.
* ... plamenišče je najnižja temperatura, pri kateri je nad
kapljevino ravno dovolj
hlapov, da se zmes teh hlapov in zraka v stiku z odprtim
plamenom vname (po
odstranitvi plamena gorenje preneha). Plamenišče je eden od
kriterijev za oceno
vnetljivosti kapljevin.
6.2 Nevarne snovi glede na zdravju nevarne lastnosti (1/7)
Po zdravju nevarnih lastnostih se razvrščajo glede na: •
takojšnje (akutne) in • dolgoročne (kronične) učinke pri enkratni,
pri ponavljajoči se ali pri dolgotrajnejši izpostavljenosti.
Snovi razvrščamo na podlagi rezultatov preizkusov in naslednjih
meril, ki upoštevajo obsežnost toksičnih (strupenih) učinkov: •
akutno ali kronično strupenost,• jedkost ali dražilnost, •
preobčutljivost in • posebne učinke na zdravje (rakotvornost,
mutagenost, strupenost za
razmnoževanje)�.
-
11.3.2013
16
6.2 Nevarne snovi glede na zdravju nevarne lastnosti (2/7)
Nevarne lastnosti kemičnih snovi, ki predstavljajo tveganje za
zdravje so označene kot (1/2):• zelo strupeno (oznaka T+): pri
zaužitju,vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo
že v zelo majhnih količinah povzročajo smrt ali akutne oziroma
kronične okvare zdravja;
• strupeno (oznaka T): pri zaužitju, vdihavanju ali pri
prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah povzročajo smrt ali
akutne oziroma kronične okvare zdravja;
• zdravju škodljivo (oznaka Xn): pri zaužitju, vdihavanju ali
pri prehajanju skozi kožo lahko povzročijo smrt ali akutne oziroma
kronične okvare zdravja;
• jedko (oznaka C): lahko poškodujejo ali uničijo živo tkivo, če
pridejo z njim v stik;
• dražilno (oznaka Xi): niso jedke, vendar lahko že pri
kratkotrajnem, dolgotrajnejšem ali ponavljajočem stiku s kožo ali
sluznico povzročijo njeno vnetje;
6.2 Nevarne snovi glede na zdravju nevarne lastnosti
(3/7)Nevarne lastnosti kemičnih snovi, ki predstavljajo tveganje za
zdravje so označene kot (2/2):• povzroča preobčutljivost (R42 ali
R43): lahko pri vdihavanju ali prehajanju
skozi kožo povzročijo preobčutljivost, tako da ob nadaljnji
izpostavljenosti tej kemični snovi pride do nastanka značilnih
negativnih učinkov;
• rakotvorno (R45, R49): lahko pri zaužitju, vdihavanju ali
prehajanju skozi kožo povzročijo raka oz. povečajo verjetnost
njegovega nastanka;
• mutageno (R46): lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju
skozi kožo povzročijo dedne genetske okvare ali povečajo verjetnost
njihovega nastanka;
• strupeno za razmnoževanje (R60, R61): lahko pri zaužitju,
vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo ali povečajo
verjetnost nastajanja nedednih škodljivih učinkov na potomstvo
in/ali škodljivih učinkov na moške ali ženske razmnoževalne
funkcije ali sposobnosti.
Poznamo še skupino snovi, ki so nevarne za okolje (oznaka N
in/ali
R50, R51, R52, R53, R54, R55, R56, R5?, R58, R59) in jih
pokrivajo
predpisi s področja varovanja okolja.
-
11.3.2013
17
6.2 Nevarne snovi glede na zdravju nevarne lastnosti (4/7)
Razvrstitev kemičnih snovi je podlaga za njihovo označevanje ter
tudi podlaga za izvajanje drugih predpisov in ukrepov v zvezi z
nevarnimi snovmi.
Ker označevanje predstavlja opozorilo uporabniku na nevarnost,
morajo biti nevarne lastnosti kemičnih snovi označene in sicer: • s
predpisanim grafičnim znakom (piktogramom), • ustreznim črkovnim
znakom in • ustreznim napisom.
Dodani so lahko tudi stavki R - standardna opozorila* (obvezno
za nevarnosti, ki se jih ne da označiti z grafičnimi znaki).
Stavki R se npr. uporabljajo pri snoveh, ki so vnetljive, ali
pri nekaterih okolju nevarnih snoveh, ali pri nekaterih snoveh, ki
povzročajo preobčutljivost.
* ... Stavki R–standardna opozorila–(waRning)-OPOZARJAJO NA
NEVARNOSTI;
(Stavki S–standardna obvestila–PODAJAJO VARNOSTNA NAVODILA).
6.2 Nevarne snovi glede na zdravju nevarne lastnosti (5/7)
Ta simbol označuje kemične snovi, ki pri vdihavanju, zaužitju
ali prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah lahko povzročijo
smrt ali akutne oz. kronične okvare zdravja.
Ta simbol označuje kemične snovi, ki pri vdihavanju, zaužitju
ali prehajanju skozi kožo lahko povzročijo smrt ali akutne oz.
kronične okvare zdravja.
Ta simbol označuje kemične snovi, ki v stiku z živim tkivom le
tega lahko uničijo ali poškodujejo.
-
11.3.2013
18
6.2 Nevarne snovi glede na zdravju nevarne lastnosti (6/7)
kemične snovi, ki niso jedke, vendar lahko že pri kratkotrajnem,
dolgotrajnejšem ali ponavljajočem stiku s kožo ali sluznico
povzročijo njeno vnetje;
kemične snovi, ki lahko pri vdihavanju ali prehajanju skozi kožo
povzročijo preobčutljivost, tako da ob nadaljnji izpostavljenosti
tej kemični snovi pride do nastanka značilnih negativnih
učinkov;
kemične snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju
skozi kožo povzročijo raka oz. povečajo verjetnost njegovega
nastanka; (1. in 2. skupina rakotvor. snovi)
kemične snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju
skozi kožo povzročijo dedne genetske okvare ali povečajo verjetnost
njihovega nastanka;
kemične snovi, ki so potencialno rakotvorne; (3. skupina rakot.
snovi)
Xi; R43Xn; R42
T; R45T; R49
Xn; R40
R46
6.2 Nevarne snovi glede na zdravju nevarne lastnosti (7/7)
kemične snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju
skozi kožo povzročijo ali povečajo verjetnost nasta-janja nedednih
škodljivih učinkov na potomstvo in/ali škodljivih učinkov na moške
ali ženske razmnoževalne funkcije ali sposobnosti. (1. in 2.
skupina snovi, strupenih za razmnoževanje)
kemične snovi, ki so potencialno strupene za razmnoževanje (3.
skupina snovi, strupenih za razmnoževanje)
kemične snovi, ki so potencialno mutagene (3. skupina mutagenih
kemičnih snovi)Xn; R68
T; R60T; R61
Xn; R62Xn; R63
-
11.3.2013
19
6.3 Tveganje zaradi kemičnih snovi
TVEGANJE = IZPOSTAVLJENOST x NEVARNOST
IZPOSTAVLJENOST nevarni snovi je odvisna od:• načina stika oz.
vnosa,• koncentracije nevarne snovi,• pogostosti in trajanja
izpostavljenosti,• teže dela med izpostavljenostjoin opredeljuje
verjetnost nastanka poškodbe ali zdravstvene okvare.
NEVARNOST nevarne snovi je pogojena z lastnostmi te snovi in
opredeljuje velikost možne škode (poškodbe ali zdravstvene okvare),
ki jo lahko povzroči delavcu.
(Torej velja: T=Vnast.škode x Šmax)
6.4 Vstopanje kemičnih snovi v človeško telo
Kemične snovi lahko pridejo v stik s človeškim telesom na več
načinov, ki jih imenujemo tudi poti izpostavljenosti.
Poti izpostavljenosti so:• vdihavanje,• resorpcija (prehajanje
preko kože ali sluznice),• zaužitje,• prenos preko posteljice pri
nosečnicah.
(Glej tudi gradivo.)
-
11.3.2013
20
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (1/12)
Tveganje za poškodbo ali bolezen je odvisno od vrste snovi,
trajanja
izpostavljenosti, pogostnosti izpostavljenosti, koncentracije
nevarne kemične
snovi, in teže dela.
Vpliv določene kemične snovi na človeški organizem je odvisen
tudi od
dovzetnosti posameznega človeka. Vsi možni negativni vplivi se
nikoli ne bodo
pojavili pri vseh izpostavljenih delavcih enako.
Ne glede na to velja, da daljša izpostavljenost (leta) in večji
odmerek pomenita večje tveganje za zdravje.
Koncentracije snovi v zraku na delovnem mestu, pri katerih
običajno ne pričakujemo negativnih učinkov na zdravje so podane s
tako imenovanimi mejnimi vrednostmi za poklicno
izpostavljenost.
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/2001, 39/2005, 53/2007,
102/2010)
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (2/12)
Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (MV) pomeni povprečno
koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu
znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju
delavca, če delavec dela 8 ur na dan polno delovno dobo, pri
normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.
MV je podana za 8-urno izpostavljenost ter pri temperaturi 20 °C
in tlaku 0,1013 MPa (1013 mbar). Izražena je v mg/m3 ali ml/m3
(ppm). (POVPREČJE!)
MV so določene na osnovi trenutnih znanstvenih spoznanj o
kratkoročnih in dolgoročnih vplivih nevarnih kemičnih snovi na
človeško telo.
Koncentracijo, ki je nižja od mejne vrednosti, še ne pomeni
popolne varnosti za delavca, saj mejne vrednosti niso ostra meja
med varnim in nevarnim. Ljudje smo različni in nekateri se lahko
počutijo neugodno oz. imajo zdravstvene težave
že pri koncentracijah pod mejnimi vrednostmi. Zato je treba
koncentracije znižati
do najnižje možne stopnje (pod mejno vrednostjo).
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/2001, 39/2005, 53/2007,
102/2010)
-
11.3.2013
21
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (3/12)
Nekatere snovi, kot npr. dražilne kemične snovi lahko negativno
učinkujejo nazdravje, tudi če mejna vrednost ni presežena. Poleg
mejnih vrednosti veljajo za takšne snovi še posebne omejitve
kratkotrajnih koncentracij v zraku na delovnem mestu.
Kratkotrajna vrednost (KTV) pomeni dovoljeno odstopanje od MV
navzgor za krajša obdobja oz. faktor, s katerim se množi MV, da
dobimo koncentracijo snovi, ki ji je delavec lahko izpostavljen
krajši čas.
Izpostavljenost KTV lahko traja največ 15 min in se ne sme
ponoviti več kot 4-krat v delovni izmeni, med dvema
izpostavljenostima pa mora preteči najmanj 60 min. KTV se izraža v
mg/m3 ali v ml/m3 (ppm*) oz. brez enot (faktor).
* ... ppm = parts per million
1 ml/m3 = 0,001 l /1000 l = 0,000001 = 10-6 = ppm
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (4/12)
Pri KTV gre torej za omejitev koncentracije in časa. Ločimo 3
tipe KTV glede na 3 vrste snovi:1. skupina: dražilne snovi in snovi
z močnim vonjem, ki lahko povzročajo »skupne« učinke. Zanje velja,
da nikoli ne smejo prekoračiti mejne vrednosti. (KTV = 1);2.
skupina: snovi, ki prehajajo v človeško telo skozi kožo in
rakotvorne snovi (snovi s TDK* vrednostmi). Te snovi ne smejo
preseči 4-kratne mejne vrednosti. (KTV = 4);3. skupina: snovi, ki
nimajo oznake za kratkotrajno vrednost. Te ne smejo prekoračiti
8-kratne mejne vrednosti, prekoračitev pa sme trajati največ 1 uro
v delovni izmeni.
* ... TDK = tehnično dosegljiva koncentracija = koncentracija
snovi na delovnem
mestu, dosegljiva s trenutnim stanjem tehnike. Podaja se
predvsem za
rakotvorne in mutagene snovi.
* ... TRK = TDK (TRK izhaja iz nemškega jezika)
-
11.3.2013
22
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (5/12)
Koncentracija posamezne nevarne snovi v zraku je količina te
snovi v enoti volumna zraka. Izrazimo jo v mg/m3 ali v ml/m3
(ppm).
Koncentracijo plinov ali par v mg/m3 se lahko preračuna v ml/m3
(ppm) in obratno z naslednjima enačbama:
c(mg/m3) = c(ppm) x M/24,04 c(ppm) = c (mg/m3) x 24,04/M
c = koncentracija M = molekulska masa snovi (enota: u=1/12 mase
atoma izotopa ogljika 12C)Molski volumen znaša 24,04 l pri
temperaturi 20 °C in tlaku 1,013×105 Pa.
Izjema: Koncentracijo vlaknatih snovi izražamo v številu vlaken
na enoto volumna (F/m3)*.
* ... F = fibre = vlakno.
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delavec lahko
izpostavljen? (6/12)
Mejne vrednosti veljajo le za čisto kemično snov.
Delavci so nemalokrat izpostavljeni pripravkom ali mešanicam
kemičnih snovi (npr. barve, laki, lepila, topila ipd.): • Če je v
zraku hkrati več kemičnih snovi, ki podobno učinkujejo na
organizem, je treba oceniti obremenitev delavca v skladu z
najboljšo prakso. • Pri izpostavljenosti več kemičnim snovem z
različnimi učinki na organizem je
ponavadi zelo težko ali pa celo nemogoče oceniti skupno
obremenitev na delavca, ponavadi pa takšna izpostavljenost pomeni
večje tveganje za zdravje delavcev. V takšnem primeru je smotrno
pridobiti nasvet pooblaščenega zdravnika.
MV nevarnih kemičnih snovi, KTV in morebitne dodatne nevarnosti
nevarnih kemičnih snovi so podane v prilogi l pravilnika [3] in
�.
Za rakotvorne snovi se MV in KTV običajno ne podaja, podaja pa
se TDK.
[3] ... Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št.
100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010)
-
11.3.2013
23
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (7/12)
Št. Snov CAS št. ���� EC št. ���� Razvrstitev ����Mejne
vrednosti MVOp.
R M RF RE mg/m3ml/m3
(ppm)KTV
1 2 3 4 5 6 7 8 9
1acetaldehid
(etanal)75-07-0 200-836-8 3 90 50 1
2aceton (2-
propanon)67-64-1 200-662-2 1210 500 BAT, EU
2411,2-epoksi-
propan75-56-9 200-879-2 2 6 52,5 4 K, TDK
•••
Priloga l pravilnika [3] - Seznam zavezujočih MV za poklicno
izpostavljenost
[3] ... Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št.
100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010)
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (8/12)
Priloga l pravilnika [3] - pomen oznak:
• CAS št.: Karakteristična številka snovi po Chemical Abstracts
Service. • EC št.*: EINECS ali ELINCS 7-mestna številka snovi.
• EINECS - European Inventory of Existing Commercial Chemical
Substances - je seznam snovi, ki so bile v prometu v EU do 18. 9.
1981 in je bil objavljen v Uradnem listu EU, št. OJ No C146A dne
15. 6. 1990; snovem je dodeljeno število EINECS tipa XXX - XXX - X,
ki se začne z 200-001-8. Označeno 100204 različnih snovi.
• ELINCS - European List of Notified Chemical Substances - je
seznam na novo prijavljenih snovi po direktivi 67/548 in se
dopolnjuje od leta 1981; snovem je dodeljeno število ELINCS tipa
XXX - XXX - X, ki se začne s 400 - 010 - 9.
• dodatno še NLP število za snovi, ki po novi definiciji iz l.
1992 niso več polimeri in niso več izvzeti iz regulativ (dodelitev
med 18.9.1981 in 31.10.1993)
* ... Ta izraz se uporablja tudi v Pravilniku o sporočanju
podatkov za kemikalije
(Ur.l. RS, št. 104/2003 in 73/2007)
-
11.3.2013
24
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (9/12)
Priloga l pravilnika [3] - pomen oznak:
• R Rakotvorno - povzroča raka. • M Mutageno. • RF Teratogeno -
škodljivo za razmnoževanje. • RE Tetratogeno - škodljivo za plod. •
1-3 Številke 1, 2 in 3 pomenijo skupino rakotvornosti, mutagenosti
in
teratogenosti, skladno z veljavnimi predpisi. • - Na osnovi
razpoložljivih podatkov ni možna razporeditev v skupine od 1-3.• A
Alveolarna frakcija - del vdihnjene suspendirane snovi, ki doseže
alveole. • I Inhalabilna frakcija - del celotne suspendirane snovi,
ki jo delavec vdihne. • K Lastnost lažjega prehajanja snovi v
organizem skozi kožo; upoštevanje
mejnih vrednosti ni zadostna za zaščito zdravja; organizacijski
in higienski ukrepi morajo preprečiti stik s kožo.
• EU European Union - Evropska unija. ••
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (10/12)
Priloga l pravilnika [3] - pomen oznak:
••• Y Snovi, pri katerih ni nevarnosti za zarodek ob upoštevanju
mejnih vrednosti
in BAT vrednosti.
• BAT = biološka mejna vrednost. Pomeni opozorilno raven nevarne
kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah
ali izdihanem zraku. Je torej mejna vrednost nevarnih kemičnih
snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih
zaradi delovanja te snovi v organizmu. Določamo jo v biološkem
vzorcu delavca, ki je poklicno izpostavljen nevarnim kemičnim
snovem polni delovni čas in v določenem referenčnem obdobju.
• EKA Zveza med koncentracijo rakotvornih snovi v zraku na
delovnem mestu in količino snovi in/ali njenih metabolitov v
organizmu.
-
11.3.2013
25
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (11/12)
* ... Prah pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki
nastane z mehanskimi postopki ali mešanjem. K prahovom prištevamo
tudi dim iz toplotnih ali kemičnih procesov.
**... Dim pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki
nastanejo s toplotnimi (termičnimi) in/ali kemičnimi
procesi/postopki.
• Zavezujoče MV so določene v prilogi I �. • Poleg zavezujočih
MV je splošna mejna vrednost za prah 6 mg/m3 (alveolarna
frakcija), v primeru, da prah nima mutagenih, rakotvornih,
teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov, drugače
je potrebno za prah upoštevati mejno vrednost posamezne nevarne
snovi iz priloge I �.
• Mejne vrednosti prahu* in dima** so praviloma podane za osem
ur razen mejnih vrednosti naslednjih prahov, ki se vrednotijo v
daljšem obdobju:
– kremena, – aluminija in njegovih oksidov (brez vlaken), –
grafita (vsebnost kremena < 1%), – železovih oksidov, –
magnezijevega oksida, – titanovega dioksida, – PVC, – silicijevega
karbida (brez vlaken).
6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko
izpostavljen? (12/12)
� Mejne vrednosti za naštete vrste prahov in splošno mejno
vrednost za prah se vrednoti v obdobju enega leta,
� za alveolarno frakcijo kremena v obdobju dveh let. V tem
obdobju je lahko koncentracija dima in prahu občasno višja od mejne
vrednosti,
� nikakor pa ne sme preseči kratkotrajne vrednosti (KTV).
• Zavezujoče biološke mejne vrednosti so določene v prilogi II
pravilnika [3].
• Kadar obstajajo utemeljeni dokazi, da je potrebna revizija ali
uvedba drugačnih zavezujočih MV ali BAT za nevarne kemične snovi iz
priloge I ali priloge II pravilnika [3], mora delodajalec o tem
obvestiti pristojni organ.
-
11.3.2013
26
6.6 Kaj nas opozarja na nevarnost kem. snovi?
Prvi pogoj za zagotavljanje varnega in zdravega dela s kemičnimi
snovmi je, dadelavci in Dd znajo brati in uporabljati oznake, ki
opozarjajo na nevarnost določene kemične snovi.
Nevarne lastnosti snovi se da razbrati iz:• oznak na embalaži -
znaki za nevarnost, standardna opozorila - Stavki »R« in
standardna obvestila - Stavki »S«. Odsotnost podatkov na
embalaži ne pomeni vedno, da kemična snov ni nevarna; (POMEN
ORIGINALNE EMBALAŽE!!!)
• varnostnih listov - delodajalec jih ima pravico zahtevati od
dobavitelja, obveznost proizvajalca ali dobavitelja pa je, da
posreduje varnostni list v jeziku kupca*;
• oznak na cevovodih - vrsta kemične snovi in smer toka;•
Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu [3], ki vključuje mejne vrednosti nevarnih
kemičnih snovi;• navodil za delo;• dodatne literature – npr. v
katalogu prodajalca, kjer so običajno podatki
nepopolni; dobavitelj je dolžan posredovati vse manjkajoče
podatke!
7. KDO NADZIRA IZVAJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
(ZVZD-1)?
Nadzorstvo nad izvajanjem • ZVZD, • predpisov, izdanih na
njegovi podlagi, • in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri
delu,• ter nad varnostnimi ukrepi, določenimi s splošnimi akti
delodajalca
in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija dela.
Inšpekcija, ki opravlja nadzorstvo, o svojih ugotovitvah
obvesti:• svet delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in
zdravje pri delu ter • reprezentativne sindikate pri
delodajalcu.
-
11.3.2013
27
8.1 Prekršek in kaznivo dejanjeSplošno razumemo prekršek kot
manjše, kaznivo dejanje pa kot večje kršenje zakonov, ustaljenih
norm ali pravil.
Iz zakona o prekrških: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršenje
zakona, uredbe vlade, odloka lokalne skupnosti, KI JE DOLOČEN KOT
PREKRŠEK in je zanj PREDPISANA SANKCIJA ZA PREKRŠEK.
Prekršek se lahko stori s storitvijo ali z opustitvijio (nečesa,
kar bi morali storiti).
V SLO so kazenske sankcije za prekršek le denarne.
Iz Kazenskega zakonika RS: Kaznivo dejanje je protipravno
dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti določa kot kaznivo
dejanje in hkrati določa njegove znake in kazen zanj.
Kaznivo dejanje se lahko izvrši s storitvijo ali opustitvijo. Z
opustitvijo le: • če je storilec opustil dejanje, ki bi ga moral
storiti ALI;• če je bil nekdo dolžan preprečiti nastanek škodljive
posledice storitve in če je ta
opustitev za nastanek posledice enakega pomena, kot storitev
sama.
8.2 Prekrški po ZVZD (1/2)Z denarno kaznijo najmanj 300.000
tolarjev (1250 €)* se kaznuje za prekršek delodajalec:1. če ne
izdela in sprejme izjave o varnosti v pisni obliki ali jo ne izdela
na predpisannačin in v predpisani vsebini;2. če ne določi posebnih
zdravstvenih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati delavci zadelo v
delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na
podlagistrokovne ocene pooblaščenega zdravnika;3. če da nevarne
snovi v uporabo delavcem, ki niso opremljene s posebno listino
vslovenskem jeziku*, v kateri je proizvajalec oziroma dobavitelj v
skladu s posebnimipredpisi navedel vse varnostno-tehnične podatke,
ki so pomembni za ocenjevanjetveganja pri delu s temi snovmi ali ne
zagotovi vseh varnostnih ukrepov, ki jih določalistina;...22. če se
s svetom delavcev ne posvetuje o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva
navarnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca in
pooblaščenega zdravnika,o izjavi o varnosti ter o obveščanju
delavcev;23. če ne hrani vse dokumentacije ali ne vodi predpisane
evidence.
...
-
11.3.2013
28
8.2 Prekrški po ZVZD (2/2)Z denarno kaznijo najmanj 30.000
tolarjev (125 €)* se kaznuje za prekršek delavec, če delodajalca
takoj ne obvesti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali
o drugem pojavu, ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo zdravje in
varnost ali zdravje in varnost drugih delavcev.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev (420 €)* se kaznuje za
prekršek delodajalec:1. če ne zagotavlja delavcem sredstev in
opreme za osebno varnost pri delu innjihovo uporabo, če sredstvo za
delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepomne zagotavlja
varnosti in zdravja pri delu;2. če ne zagotavlja periodičnih
preiskav delovnega okolja in periodičnih pregledovin preizkuse
delovne opreme;3. če ne zagotovi, da imajo na mesto, kjer preti
neposredna in neizogibna nevarnost, dostop le tisti delavci, ki so
za delo na takem mestu dobili posebnanavodila delodajalca;4. če ne
opremi delovnih mest in sredstev za delo z znaki za obvestila in
zanevarnost ter navodili za varno delo, v skladu s posebnimi
predpisi.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev (210 €)* se kaznuje za
prekršek odgovorna oseba delodajalca, ki stori dejanje iz
prejšnjega odstavka. Denarno kazen izterja inšpektor na kraju
samem.
9. Kaj so sredstva za delo? (1/2)
Sredstva za delo so:
• objekti namenjeni za delovne in pomožne prostore, • delovna
oprema*, • sredstva in oprema za osebno varnost pri delu**,• snovi
in pripravki,• druga sredstva, ki se uporabljajo v delovnem procesu
ali so kakorkoli povezana z
delovnim procesom.
* delovna oprema je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga
oprema, ki se uporablja pri delu;
** osebna varovalna oprema (OVO) – glej naslednjo
prosojnico.
* ... [4] Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne
opreme (Ur.l. RS, št. 101/2004)** ... [5] Pravilnik o osebni
varovalni opremi (Ur.l. RS, št. 29/2005; Ur.l. RS, št. 23/2006)
-
11.3.2013
29
9. Kaj so sredstav za delo? (2/2)
** osebna varovalna oprema (OVO) je:
1. vsaka naprava ali pripomoček, ki jo posameznik nosi ali drži
zaradi varovanja pred eno ali več nevarnostmi;
2. vsaka enota, ki jo sestavlja več naprav ali pripomočkov, ki
jih proizvajalec poveže v celoto, za varovanje posameznika pred
enim ali več tveganji;
3. varovalna naprava ali pripomoček, ki je ločljivo ali
neločljivo združena z osebno opremo, ki ni varovalna in jo
posameznik nosi ali drži pri delu;
4. zamenljivi sestavni deli OVO, ki so bistveni za njeno
zadovoljivo delovanje.
Kot sestavni del OVO se šteje tudi vsak sistem, ki se da v
promet skupaj z OVO z namenom, da se priključi na drugo, zunanjo
dodatno napravo, četudi ga uporabnik ne nosi ali drži neprekinjeno
ves čas izpostavljenosti tveganju.
10. VELIKOST DELOVNIH PROSTOROV, VIŠINA PROSTORNINA, POVRŠINA
[6] (1/3)
a) površina delovnih prostorov• Ddmora zagotoviti, da imajo
delovni prostori takšno površino, ki delavcem
omogoča neovirano gibanje in opravljanje dela brez tveganj za
ViZ.• Delovni prostor mora imeti vsaj 8 m2 osnovne površine.• Dd
mora vsakemu delavcu na delovnem mestu zagotoviti prosto talno
površino, ki
znaša najmanj 2 m2.• Če zaradi posebnosti delovnega mesta Dd te
zahteve ne more izpolniti, mora
delavcu omogočiti prosto gibanje v bližini delovnega mesta.
[6] ... Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l.
RS, št. 39/2005)
-
11.3.2013
30
10. VELIKOST DELOVNIH PROSTOROV, VIŠINA PROSTORNINA, POVRŠIN [6]
(2/3)
b) višina prostorov• Dd mora zagotoviti, da svetla višina
delovnega prostora znaša vsaj:
• 2,50 m, če je osnovna površina prostora manjša od 50 m2;• 2,75
m, če je osnovna površina prostora večja od 50 m2;• 3 m, če je
osnovna površina prostora večja od 100 m2;• 3,25 m, če je osnovna
površina prostora večja od 2000 m2.
• V prostorih s poševnim stropom nad delovnimi mesti in
prometnimi potmi svetla višina prostora na nobenem mestu ne sme
biti manjša kot 2,5 m.
• V prodajalnah, pisarniških in podobnih delovnih prostorih,
kjer se opravlja pretežno lažje delo ali se pretežno sedi, lahko
pristojni organ po predhodni presoji, pri kateri upošteva gradbene
danosti prostora in naravo delovnega procesa, dovoli nižjo svetlo
višino (največ 0,25 m manj).
10. VELIKOST DELOVNIH PROSTOROV, VIŠINA PROSTORNINA, POVRŠIN [6]
(3/3)
c) volumen prostorov• V prostorih s stalnimi delovnimi mesti
mora Dd zagotoviti, da pripada vsakemu
delavcu najmanj naslednji prosti zračni volumen:• 12 m3 pri
lahkem fizičnem delu;• 15 m3 pri srednje težkem fizičnem delu;• 18
m3 pri težkem fizičnem delu.
• Prostornina delovnega prostora, ki se naravno zrači, se mora
zaradi začasne prisotnosti drugih delavcev povečati za 10 m3 na
začasno prisotnega delavca.
• Dd lahko uporablja delno zaprte prostore samo v tistih
primerih, kjer je to nujno zaradi tehnološkega postopka. Za delno
zaprt prostor se šteje tudi prostor z vrati ali odprtinami, ki
vodijo neposredno na prosto in so zaradi narave dela stalno
odprte.
• Delovna mesta v delno zaprtih delovnih prostorih ali delovna
mesta s stalno odprtimi deli sten, mora Dd urediti tako, da so
delavci med delom zavarovani pred neugodnimi vremenskimi
vplivi.
-
11.3.2013
31
11. OSVETLITEV (razsvetljava) DELOVNIH MEST (1/4)
Naravna razsvetljava• Delovni prostori morajo biti podnevi
praviloma osvetljeni z naravno svetlobo.
Razpored, velikost, število in kakovost oken* mora zagotoviti
osvetljenost delovnih mest v skladu s standardi, delavcem pa vidni
stik z okoljem.
• Skupna površina oken* v posameznem delovnem prostoru mora
znašati najmanj 1/8 talne površine prostora.
• Prozorna površina posameznega okna* mora, v odvisnosti od
globine prostora znašati najmanj:
• 1 m2 pri globini prostora do 4 m;• 1,5 m2 pri globini prostora
nad 4 m.
• Višina in širina okna* morata znašati najmanj 1 m. Višina
spodnjega roba okna (parapet) ne sme biti višja od 1,5 m.
Zahteve ne veljajo za:- delovne prostore, v katerih obratovalne
razmere dnevne svetlobe ne dopuščajo;- prodajne, skladiščne in
podobne prostore, če ležijo pod zemeljskim nivojem;- delovne
prostore s talno površino nad 2.000 m2, če imajo svetlobne
jaške.
(Glej tudi poglavje B12: RAZSVETLJAVA)
* … okno = površina za osvetljevanje delovnih mest z naravno
svetlobo
11. OSVETLITEV (razsvetljava) DELOVNIH MEST (2/4)
Umetna razsvetljava (1/2)
• Delovni prostori morajo biti opremljeni z umetno razsvetljavo.
Osvetljenost delovnih mest, ki jo zagotavlja umetna razsvetljava,
mora ustrezati vidnim zahtevam za delo na takšnih delovnih
mestih.
• Svetlobne razmere na posameznih delovnih mestih morajo
ustrezati veljavnim standardom.
• Na stalnih delovnih mestih mora znašati osvetljenost najmanj
200 Ix. Delovna mesta za dela z večjimi vidnimi zahtevami, morajo
biti opremljena z dodatno lokalno razsvetljavo.
• Instalacije, ki pripadajo umetni razsvetljavi v posameznem
delovnem prostoru ne smejo ogrožati ViZ delavcev.
• Delovni prostori morajo biti za primer izpada umetne
razsvetljave opremljeni z zasilno razsvetljavo, če bi bila zaradi
izpada ogrožena ViZ delavcev.
-
11.3.2013
32
11. OSVETLITEV (razsvetljava) DELOVNIH MEST (3/4)
Umetna razsvetljava (2/2)
• Osvetlitev, ki jo daje zasilna razsvetljava, mora znašati
najmanj 1 % predpisane, vendar ne manj kot 1 Ix.
• Stikala umetne razsvetljave morajo biti svetleča, delavcem
lahko dostopna in nameščena v bližini vhodov oz. izhodov ter po
potrebi tudi vzdolž poti.
• Zahtev iz prejšnje alineje ni potrebno upoštevati, če se
umetna razsvetljava lahko vključi z enega mesta.
• Svetleča stikala niso potrebna, če je delovni prostor
opremljen z zasilno razsvetljavo.
• Svetlobna telesa morajo biti v delovnih prostorih razporejena
in nameščena tako, da sama po sebi ne ogrožajo ViZ delavcev.
• Svetlobna telesa ne smejo popačiti barv in povzročati
bleščanja.• Svetlobna telesa morajo biti redno vzdrževana in
čiščena.
11. OSVETLITEV (razsvetljava) DELOVNIH MEST (4/4)
Mešana razsvetljava
Pri mešani razsvetljavi mora biti zagotovljeno:• da je v
delovnih prostorih umetna razsvetljava za en razred višja od
naravne.• da v delovnih prostorih smeri vpada umetne in naravne
svetlobe sovpada.• da predmeti v delovnih prostorih niso osvetljeni
z različnih strani s svetlobo
različnih barv. Barvna temperatura umetne razsvetljave mora biti
čimbolj prilagojena barvni temperaturi naravne.
Razsvetljava pomožnih prostorov
Prostori za odmor, sobe za dežurstvo, sanitarni prostori in
prostori za prvo pomoč morajo biti urejeni tako, da imajo:a) okna
za naravno osvetlitev;b) umetno razsvetljavo v skladu s
standardi.
-
11.3.2013
33
12. PREZRAČEVANJE DELOVNIH MEST (1/7)
Splošno
Zagotovljeno mora biti:• da je v delovnih prostorih vedno dovolj
svežega zraka glede na delovne postopke
in fizične obremenitve delavcev pri delu.• redno čiščenje in
vzdrževanje prezračevalnih naprav tako, da delujejo brezhibno.
Delodajalec mora:• mesta, na katerih ne more preprečiti
nastajanje plinov, par, hlapov ali prahu v
zdravju škodljivih koncentracijah, opremiti z napravo za lokalno
prezračevanje,• prezračevalno napravo opremiti s pripravo, ki
avtomatsko signalizira vsako
napako delovanja, če njeno delovanje vpliva na ViZ delavcev;•
predvideti ukrepe, s katerimi zavaruje delavce pred tveganji za
zdravje v primeru
okvare na prezračevalni napravi;• zagotoviti, da prezračevalne
ali klimatske naprave ne povzročajo škodljivega
prepiha;• zagotoviti, da se takoj odstranijo vse nečistoče, ki
lahko ogrožajo zdravje
delavcev, če se izločijo v ozračje delovnega prostora.
12. PREZRAČEVANJE DELOVNIH MEST (2/7)
Naravno prezračevanje
• Naravno se lahko prezračuje delovne prostore, ki imajo zadosti
velika okna ali druge prezračevalne odprtine. Preseki
prezračevalnih odprtin morajo ustrezati kriterijem, določenim v
prilogi I pravilnika [6].
• Naravno se lahko prezračuje delovne prostore, v katerih ne
nastajajo emisije škodljivih snovi v zdravju škodljivih
koncentracijah.
• Okna in druge prezračevalne odprtine za naravno prezračevanje
delovnih prostorov morajo biti dovolj oddaljene od zunanjih virov
onesnaževanja.
• Okna in druge prezračevalne odprtine morajo biti opremljene s
pripravami, ki omogočajo uravnavanje velikosti prezračevalnih
presekov na enostaven način.
[6] ... Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l.
RS, št. 39/2005)
-
11.3.2013
34
12. PREZRAČEVANJE DELOVNIH MEST (3/7)
Umetno prezračevanje
Prezračevanje delovnega prostora mora biti izvedeno s
prezračevalno ali klimatsko napravo, če je:• velikost prostora
taka, da naravno prezračevanje ni možno;• prostor več kot 2 m pod
nivojem okoliškega terena;• odmik okoliških zgradb zadosten;
-
11.3.2013
35
12. PREZRAČEVANJE DELOVNIH MEST (5/7)
••• Prezračevalna ali klimatska naprava mora v prostor, kjer ni
drugih
onesnaževalcev razen prisotnih oseb, dovajati naslednje količine
zraka:• 20-40 m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno sede;•
40-60 m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno stoje;• več kot 65
m3/h na delavca, ki opravlja težko fizično delo.
• Pri dodatnih obremenitvah zraka v prostoru z neprijetnimi
vonjavami ali cigaretnim dimom, morajo biti zagotovljene dodatne
količine svežega zraka, in sicer zaradi cigaretnega dima dodatnih
10 m3/h na osebo, zaradi neprijetnih vonjav pa 20 m3/h na
osebo.
• V delovnem prostoru, v katerem nastajajo emisije prahu,
plinov, aerosolovali, par, koncentracije teh snovi v zraku ne smejo
presegati vrednosti, ki so določene s posebnimi predpisi.
• Zagotovljeno mora biti, da prezračevalna ali klimatska naprava
v prostor dovaja zrak ustrezne relativne vlažnosti, ki delavcem
zagotavlja udobje pri delu.
••
12. PREZRAČEVANJE DELOVNIH MEST (6/7)••• Relativna vlažnost
dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne
sme presegati naslednjih vrednosti:• 80% pri temperaturi zraka,
ki je enaka ali nižja od 20 °C;• 73% pri temperaturi zraka, ki je
enaka ali nižja od 22 °C;• 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka
ali nižja od 24 °C;• 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali
nižja od 26 °C;• 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja
od 28 °C.
• Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.•
V delovnih prostorih, v katerih se pri tehnološkem procesu
razvijajo neprijetni
vonji ali škodljive snovi, mora biti zračni pritisk s posebno
sesalno napravo znižan za 20 Pa glede na sosednje prostore. (1,013
x 105 Pa – 20 Pa = 1,0128 x 105 Pa � MAJHNO ZNIŽANJE)
• V pomožnih prostorih mora biti predvideno in zagotovljeno
naravno ali umetno prezračevanje v odvisnosti od namena takšnih
prostorov.
• Umetno prezračevanje pomožnih prostorov mora biti
zagotovljeno, če se z naravnim prezračevanjem ne more doseči
ustrezne izmenjave zraka, kot je določena v prilogi II pravilnika
[6].
[6] ... Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l.
RS, št. 39/2005)
-
11.3.2013
36
12. PREZRAČEVANJE DELOVNIH MEST (7/7)Temperatura v delovnih
prostorih
• Temperatura zraka med delovnim časom mora ustrezati
fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične
obremenitve pri delu, razen v hladilnicah, kjer se upošteva
kriterije za delo v mrazu.
• Pri izpolnjevanju gornjih zahtev se upošteva standarde za
toplotno udobje.• Temperatura zraka ne sme presegati +28 °C. Izjema
so t.i. vroči delovni
prostori; tedaj mora biti temperatura zraka v pomožnih
prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi
delovnimi prostori, največ +20 °C.
• Temperatura zraka v pomožnih prostorih mora ustrezati
vrednostim, ki so določene v prilogi III pravilnika [6].
• Stenska in strešna okna ter steklene pregrade morajo biti
izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le
tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja
v delovnih prostorih.
• delavci ne smejo biti izpostavljeni neposrednim toplotnim
vplivom ogrevalnih naprav.
• okolica delovnih mest mora biti zavarovana pred sevanjem.
13. Vzdrževanje reda na delovnih mestih
• Prometne poti morajo biti proste, da jih lahko delavci
neovirano uporabljajo.• Vrata na koncu evakuacijskih ali drugih
reševalnih poti ne smejo biti
zaklenjena ali založena.• Na delovnih mestih se sme hraniti le
količina materiala, ki ne ogroža delavcev.• Nevarne snovi se smejo
hraniti na delovnem mestu le v količini, ki je nujno
potrebna za tekoče delo.• Na delovnih mestih, na katerih delavci
uporabljajo lahko vnetljive snovi,
morajo imeti na razpolago ustrezne omare za hranjenje takih
snovi. Omare morajo imeti ključavnice in police z navzgor
zakrivljenim robom višine 5 cm in morajo biti izdelane iz
negorljivega materiala.
• V prostorih za počitek, dežurstvo, prvo pomoč ter sanitarnih
prostorih se ne smejo hraniti predmeti in blago, ki ne sodi v take
prostore. Prav tako ne na evakuacijskih poteh.
-
11.3.2013
37
14. Tla, strop, stene (1/3)
Tla
• Tla v delovnih prostorih morajo imeti dovolj visok torni
koeficient*, ki se ga preveri z vlečno napravo za določanje tornega
koeficienta in sicer pri suhih in mokrih tleh.
• Za posebno zahtevne prostore, kjer se na tleh pojavljajo tudi
drsne snovi se zahteva taka površina tal, ki omogoča, da se drsna
snov vtisne v hrapavo površino, kar zagotavlja večjo varnost.
• (1) tla v delovnih prostorih ne smejo imeti izboklin, lukenj
ali podobnih neravnin. Obloge pohodnih površin morajo biti odporne
pred obrabo in gladke, vendar na njih ne sme drseti.
• (2) Če so nivoji tal delovnega prostora različni, morajo biti
prehodi med nivoji označeni. Rob višjega nivoja oziroma stopnice
mora biti na zgornji strani značen s predpisanim znakom po vsej
dolžini, minimalne širine 5 cm.
* … Nemška zavarovalnica die Berufsgenossenschaft priporoča
različne vrednosti koeficienta trenja za različne prostore
(kuhinje, kopalnice, pred vhodom v stavbo itd.)
14. Tla, strop, stene (2/3)
Tla
• (3) Tla delovnih prostorov morajo biti toplotno izolirana, pri
čemer se mora upoštevati vrsto dela in fizično aktivnost pri delu.
Tla delovnih prostorov, v katerih se delavci zaradi dela zadržujejo
več kot dve uri dnevno, morajo imeti koeficient toplotne
prevodnosti manjši od 6 W/m2K.
• (4) Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od
19°C in ne višja od 29 °C. Temperatura tal delovnih prostorov, v
katerih se delavci zadržujejo več kot 2 uri dnevno, ne sme biti
višja od 27 °C. Če zaradi narave dela na posameznem delovnem mestu
tla ne smejo biti iz materialov, ki ustrezajo zahtevam iz prejšnje
alineje, morajo biti delavcem na razpolago podloge, ki imajo
ustrezen koeficient toplotne prevodnosti.
• (5) Tla v delovnih prostorih, kjer obstaja večja nevarnost
požara, morajo biti iz negorljivega materiala.
• (6) Tla skladišč, pod katerimi se nahajajo drugi prostori,
morajo imeti na vhodih vidno označeno dovoljeno obremenitev.
• (7) Tla, ki ležijo neposredno na zemlji, morajo biti izolirana
pred vlago.
-
11.3.2013
38
14. Tla, strop, stene (3/3)
Stene
(8) Prozorne ali prosojne stene, in stekleni deli sten, ki so v
bližini delovnih mest in prometnih poti, morajo biti vidno označene
in izdelane iz nelomljivega materiala. Površine, ki so izdelane iz
Iomljivega materiala, morajo biti zavarovane pred mehanskimi
poškodbami in s primerno razdaljo ločene od prometnih poti.
Stene in strop
(9) Površine sten in stropov v delovnih prostorih morajo biti
obdelane tako, da je zagotovljeno preprosto čiščenje in
vzdrževanje. Enako velja za površine sten in stropov skladišč,
strojnic in pomožnih prostorov, pri čemer morajo biti dodatno
upoštevane varnostno-tehnične in higienske zahteve za take
prostore.
Strop/streha
(10) Delavci ne smejo imeti dostopa na strehe iz nepohodnega
materiala, če niso opremljene s pripravami, ki delavce varujejo
pred padcem.
15.1 Pomožni (posebni) prostori [6] (1/5)
a) prostori za počitek(1) Delodajalec, ki zaposluje več kot 10
delavcev in je potreba po počitku pogojena z delovnim procesom,
mora zagotoviti prostor za počitek. Ta zahteva ne velja za delavce
v pisarnah ali podobnih delovnih prostorih, ki omogočajo ustrezno
sprostitev med odmori.(2) Nekadilci morajo biti zavarovani pred
tobačnim dimom ali pa naj imajo ločene prostore.(3) Če prihaja med
delovnim časom do rednih in pogostih prekinitev, prostorov za
počitek pa ni, čeprav to zahtevata varnost in zdravje delavcev,
morajo bit zagotoviljeni drugi prostoi, v katerih lahko preživijo
čas med prekinitvami.(4) Velikost prostorov za počitek mora biti
prilagojena številu oseb. Opremljeni morajo biti z mizami, ki se
lahko čistijo, sedeži z naslonjalom, obešalniki za obleko, po
potrebi tudi s pripravami za hlajenje ali gretje hrane in pijače.
Na razpolago morajo biti tekoča pitna voda in brezalkoholne
pijače.(5) Vsakemu delavcu pripada najmanj 1 m2 proste talne
površine. Osnovna površina mora znašati najmanj 6 m2.(6) Svetla
višina prostorov za počitek mora biti v skladu z 66. členom
pravilnika [6].
[6] ... Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l.
RS, št. 39/2005)
-
11.3.2013
39
15.1 Pomožni (posebni) prostori [6](2/5)
b) prostori za aktivni odmorDelavci, ki so pri delu
izpostavljeni izometričnim obremenitvam, morajo imeti na voljo
prostore za aktivni odmor, če razbremenilnih vaj ne morejo izvajati
v delovnih prostorih ali na primernem kraju na prostem.
c) prostori za kajenje**(1)** Če je zaradi narave tehnološkega
oziroma delovnega procesa v delovnihprostorih in na dvorišču
prepovedano kajenje, mora delodajalec za kajenjezagotoviti poseben
prostor.(2)** Prostor za kajenje mora biti označen in ustrezno
prezračevan.
** ... [6] Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l.
RS, št. 39/2005) je bil zadnjič popravljen pred uveljavitvijo
zadnjih sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov [10]
(ZOUTI) – (Ur.l. RS, št. 57/1996; Ur.l. RS, št. 104/2001Odl.US:
U-I-141/97-12, 119/2002, 26/2003-UPB1, 101/2005, 17/2006-UPB2,
60/2007, 93/2007-UPB3, 27/2009 Odl.US: U-I-218/07-8)***(naslednja
prosojnica)
15.1 Pomožni (posebni) prostori [6] (3/5)
c) prostori za kajenje***
***Prepovedano je kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih
prostorih. To so prostori, ki imajo streho in popolnoma zaprto več
kot polovico površine pripadajočih sten. Kajenje je povsem
prepovedano tam, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in
izobraževanja.
***Ne glede na prejšnji odstavek, je kajenje dovoljeno: – v
posebej za kadilce določenih prostorih ponudnikov nočitev, – v
domovih za ostarele in zaporih v prostorih, ki niso namenjeni
skupni rabi,
kadar v njih bivajo samo kadilci, – v posebej za kadilce
določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah in pri
drugih izvajalcih zdravstvene obravnave duševnih bolnikov, – v
kadilnicah.
***Kadilnice niso dovoljene v prostorih, kjer se opravlja
zdravstvena in vzgojno-izobraževalna dejavnost.
*** ... [10] Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov
(ZOUTI) – (Ur.l. RS, št. 57/1996; Ur.l. RS, št. 104/2001 Odl.US:
U-I-141/97-12, 119/2002, 26/2003-UPB1, 101/2005, 17/2006-UPB2,
60/2007, 93/2007-UPB3, 27/2009 Odl.US: U-I-218/07-8)***
-
11.3.2013
40
15.1 Pomožni (posebni) prostori [6] (4/5)
c) prostori za kajenje***
***Kadilnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:
• prostor mora biti urejen tako, da iz njega ni mogoč pretok s
tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor,
• prostor ne sme biti namenjen prehodu v druge prostore in ne
sme presegati več kot 20 odstotkov skupne površine javnega in/ali
delovnega prostora,
• prostor mora biti namenjen izključno kajenju, strežba v
prostoru ni dovoljena, • v prostoru se ne sme uživati hrane in
pijače.
Podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati kadilnica, določi
minister, pristojen za zdravje.
15.1 Pomožni (posebni) prostori [6] (5/5)
č) prostori za občasno ogrevanje delavcevDelavci, ki delajo v
hladilnicah, morajo imeti v bližini delovnih mest na
razpolagoustrezno opremljen prostor za občasno ogrevanje.
d) prostori za sušenje, čiščenje in razkuževanje OVOV
tehnoloških procesih, pri katerih se razvijajo velike količine
vlage, prahu, plinov ali hlapov z neprijetnim vonjem, ali če imajo
delavci opravka s kužnimi snovmi, morajo biti predvideni posebni
prostori z napravami za sušenje, čiščenje in razkuževanje OVO. Taki
prostori morajo imeti ustreznozračenje.
e) prostori za nosečnice in doječe matereDd mora nosečim in
doječim materam med odmori zagotoviti primerenprostor z ležišči,
kjer se lahko spočijejo. Sobe z ležišči morajo imeti na razpolago
tudi med delovnim časom, če to narekujejo zdravstveni razlogi.
-
11.3.2013
41
15.2 Sanitarni prostori [6] (1/5)
a) garderobe(1) Delavci morajo imeti na razpolago garderobe, v
katerih se preoblačijo inhranijo civilno in delovno obleko. Morajo
biti ločene za moške in ženske.(2) Izjemoma je dovoljeno za
hranjenje civilne in delovne obleke uporabljati hodnike oz. delovne
prostore, če je delavcev manj kot 20, in če je delo take vrste, da
ne zahteva obvezne uporabe kopalnice.(3) Delavcem, ki imajo opravka
s strupenimi, kužnimi ali radioaktivnimi snovmi, ali s snovmi, ki
imajo neprijeten vonj, ter v obratih, v katerih so delavci pri
deluizpostavljeni visokim temperaturam ali vlagi, mora delodajalec
zagotoviti ločenegarderobne omarice za delovno in navadno obleko.
Garderobe morajo biti v bližini delovnih prostorov, v katerih
delavci opravljajo takšna dela.(4) Delodajalec mora delavcem, ki
pri svojem delu nosijo posebne obleke zagotoviti garderobe, ki
morajo biti dovolj velike in delavcem lahko dostopne. Delodajalec
mora garderobe zagotoviti tudi delavcem, ki se iz zdravstvenih
alimoralnih razlogov ne morejo preobleči na delovnem mestu.(5)
Garderobe s talno površino do 30 m2 morajo imeti svetlo višino
najmanj 2,3 m, večje pa 2,5 m.
15.2 Sanitarni prostori [6] (2/5)
a) garderobe(6) Garderobe, ki jih istočasno uporablja več
delavcev, morajo imeti ob omaricah predelne stene z obešalniki.
Talna površina ob omaricah znotraj predelnih sten, mora znašati
najmanj 0,5 m2. Talna površina garderobe ne sme biti manjša od 6
m2.(7) Garderobe morajo biti opremljene z omaricami s ključavnico,
v katerih delavci med delovnim časom hranijo obleko. Na razpolago
morajo biti sedeže.(8) Delavci morajo delovno obleko zračiti in
sušiti izven delovnega časa. Če se delovna obleka med delom preveč
zamaže, za čiščenje poskrbi delodajalec.9) Če garderoba zaradi
narave dela ni obvezna, mora delodajalec delavcem zagotoviti
obešalnike in predalčke s ključavnico za osebne stvari.(10)
Velikost garderobe mora ustrezati številu zaposlenih delavcev,
načinu hrambe obleke in razmeram, v katerih se opravlja delo.(11)
Če je garderoba namenjena za obleko več kot 50 delavcev, mora biti
urejena tako, da omogoča najmanj 1 m širok prost prehod med
omaricami za hrambo obleke. Garderobe morajo biti v bližini
umivalnic in kopalnic. Če delavci odlagajo vlažno obleko, mora biti
v garderobi, če je to potrebno, tudi naprava za sušenje.
-
11.3.2013
42
15.2 Sanitarni prostori [6] (3/5)
b) kopalnice in umivalnice(1) Delavci morajo imeti zagotovljene
kopalnice in umivalnice, če to narekujenarava dela ali to zahtevajo
zdravstveni razlogi. Zagotovljene morajo biti posebej za moške in
ženske.(2) Kopalnice in umivalnice s talno površino do 30 m2 morajo
imeti svetlo višinonajmanj 2,3 m, večje pa 2,5 m.(3) Kopalnice in
umivalnice morajo biti v posebnih prostorih v bližini garderob, med
njimi mora obstajati neposredna povezava.(1) V kopalnicah mora
priti na vsakega delavca površina, ki mu zagotavlja, da se lahko
neovirano umije. Talna površina kopalnice mora znašati najmanj 4
m2.(2) Kopalnice morajo imeti tuše s tekočo toplo in hladno vodo. V
kopalnicah morajo biti predvidena mesta in priprave za odlaganje
obleke.(3) Število prh v kopalnici je odvisno od vrste dela, ki ga
delavci opravljajo in od števila zaposlenih. Tako mora delodajalec
zagotoviti:- 1 prho na največ 5 delavcev, če se pri delu močno
znojijo, če delajo v prahu, s strupenimi snovmi ali snovmi z
neprijetnim vonjem, oziroma če si močijo obleko;-1 prho na največ
10 delavcev, če imajo opravka s predelavo živil ali izdelavo
sterilnih materialov;- 1 prho na največ 20 delavcev pri drugih
delih, pri katerih si delavci umažejo telo ali obleko.
15.2 Sanitarni prostori [6] (4/5)
b) kopalnice in umivalnice(4) Prhe so lahko skupinske ali
posamične. Če so prhe v kabinah, talna površina posamezne kabine ne
sme biti manjša od 0,90 x 0,90 m.(5) Če delodajalec zaradi narave
dela delavcem ni dolžan zagotoviti kopalnic sprhami, mora v bližini
garderob urediti umivalnice.(6) V umivalnicah mora biti
zagotovljena tekoča hladna in topla voda. V umivalnicah morajo biti
delavcem na razpolago sredstva za umivanje in dezinfekcijo rok ter
sušilec za roke.(7) Če umivalnica zaradi narave dela ni obvezna,
mora delodajalec delavcemzagotoviti možnost umivanja s tekočo
hladno in toplo vodo v bližini delovnih mest.
Število pip oz. baterij s hladno in toplo vodo je odvisno od
vrste dela in števila zaposlenih delavcev. Tako mora delodajalec
zagotoviti:a) eno pipo na največ 20 delavcev, če si delavci pri
delu umažejo roke ali se močno potijo, če delajo v prahu ali vlagi
in če si močijo obleko in roke;b) eno pipo na največ 15 delavcev,
če si pri delu zelo mažejo obleko, roke in telo, če se zelo znojijo
ali če nastajajo velike količine prahu;c) eno pipo na največ 10
delavcev, če delajo s škodljivimi snovmi in snovmi z neprijetnim
vonjem.
-
11.3.2013
43
15.2 Sanitarni prostori [6] (5/5)
c) stranišča(1) Zaposleni morajo imeti v bližini delovnega mesta
stranišča z umivalniki za umivanje rok ter sušilci rok.(2)
Delodajalec, ki zaposluje več kot 5 delavcev različnih spolov, mora
ureditiločene prostore za ženske in moške, ki so na razpolago le
njim.(3) Stranišča morajo biti v neposredni bližini prostorov za
počitek in dežurstvo, ter garderob in kopalnic.(4) Pri
večnadstropnih objektih morajo biti stranišča v vsakem
nadstropju.(5) Od stranišč do najbolj oddaljenih delovnih mest, ne
sme biti več kot 50 m.(6) Če so stranišča izven objekta, razdalja
ne sme znašati več kot 100 m.(7) Število stranišč je odvisno od
števila delavcev. Za največ 30 moških oziroma 20 žensk mora biti
eno stranišče (in za moške tudi pisoar).(8) Stranišča morajo biti v
posebnih kabinah z najmanj 2 m visokimi stenami.(9) Talna površina
kabine ne sme biti manjša od 0,90 m x 1,20 m.(10) Če so stranišča v
objektu z delovnimi mesti, morajo imeti predprostori stranišč vrata
s samozaporno pripravo. V predprostoru mora biti vsaj en umivalniki
na vsaka štiri stranišča.(11) Straniščni prostori in predprostori z
umivalniki morajo imeti zračenje.
17. Delo s slikovnim zaslonom [7] (1/4)
I) OpremaI.a) Delovna miza in delovna površina1.Delovna miza in
delovna površina ne sme imeti Ieska in mora biti iz snovi, ki na
dotik ni hladna. Uporabiti je potrebno ustrezne materiale (npr.
les).2. Površina mize ali delovne površine mora biti najmanj 800 mm
x 1200 mm in zadostna za delo, tako da omogoča primerno razmestitev
zaslona, tipkovnice, pisnih podlag in ostale opreme in dovolj
prostora za premikanje miške.3. Pod mizo mora biti prostega
prostora najmanj 600 mm x 580 mm x620 mm (globina x širina x
višina).4. Delovna miza ali delovna površina mora biti stabilna in
mora biti, če je le mogoče, po višini nastavljiva ali pa mora biti
višina med 720 mm in 750 mm.5. Držalo za predloge mora biti
stabilno, nastavljivo, imeti mora ravnilo za označevanje vrstic in
mora biti izvedeno in postavljeno tako, da ne povzroča delavcu
dodatnih obremenitev oči, vratu in/ali glave.
[7] ... Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim
zaslonom (Ur.l. RS, št. 30/2000; Ur.l. RS, št. 73/2005)
-
11.3.2013
44
17. Delo s slikovnim zaslonom [7] (2/4)
I.b) Stol1. Delovni stol mora biti stabilen in delavcu omogočati
udoben položaj ter neovirano premikanje.2. Delovni stol mora imeli
nastavljivo višino sedežne površine in premično podvozje.3. Ledvena
opora za hrbet mora biti nasvljiva po naklonu in višini in naj
omogoča elastično podajanje naslonjala pri spreminjanju naklobna
hrbta4. opora za noge mora biti zagotovljena vsakemu delavcu, ki to
žeIi. Biti mora dolga najmanj 450 mm in široka 350 mm, dovolj
visoka, stabilna, nedrseča in mora delavcu omogočati udoben položaj
in naklon nog.
[7] ... Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim
zaslonom (Ur.l. RS, št. 30/2000; Ur.l. RS, št. 73/2005)
17. Delo s slikovnim zaslonom [7] (3/4)
II) Delovno okoljeII.a) Prostorske zahteve1.Delovno mesto mora
biti oblikovano tako, da se ne dela v prisilni nefiziološki drži.2.
Na delovnem mestu mora biti dovolj prostora, da delavec zlahka
spreminja položaj telesa in opravlja potrebne gibe pri delu.3.
Prostornino, prosto talno površino na delavca in višino prostora
določa pravilnik[6].
II.b) Osvetljenost1. Naravna in/ali urmetna osvetijenost
prostora mora biti, če je Ie mogoče, 400 Ix +/-100 Ix in mora
zagotavljati zadovoljive svetlobne razmere, upoštevajoč vrsto dela
in zmogljivost delavčevega vida. Razmerje svetlosti med zaslonom in
okoljem v neposrednem vidnem polju ne sme presegati 1:3, v ožjem
vidnem polju 1:10 in v širšem vidnem polju1:20.2. Moteče bleščanje
in odseve zaslona je potrebno preprečiti z ustrezno postavitvijo
delovnega mesta glede na razmestitev in tehnične karakteristike
virov osvetlitve.
[6] ... Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l.
RS, št. 39/2005);
-
11.3.2013
45
17. Delo s slikovnim zaslonom [7] (4/4)
II.c) Bleščanje in odsevi1. Delovno mesto mora biti oblikovano
lako, da viri svetlobe, kot so okna, svetilke ali druge svetlobne
odprtine ali svetle površine ne povzročajo nepotrebnega bleščanja
ali motečega zrcaljenja na zaslonu.2. okna morajo imeli ustrezna
senčlla za preprečevanje vpada sončne svetlobe na delovno mesto ali
v prostor tako, da ni moteno delo.3. zaslon, če je le mogoče, ne
sme biti obrnjen proti oknu ali od okna, sirer so potrebni posebni
ukrepi proti bleščanju in zrcaljenju. Nizi stropnih svetilk morajo
biti vzporedni s smerjo delavca na delovnem mestu, zaslon pa mora
biti nameščen in nagnjen tako, da ni zrcaljenja svetilk na zaslonu.
Svetilke v prostoru morajoimeti takšne svetlobno tehnične
karakteristike, da ne povzročajo zrcaljenja na zaslonu.
(Glej tudi poglavje B13 – Delo s slikovnim zaslonom)
18. Vrste, obseg, vsebina in roki preventivnih zdravstvenih
pregledov delavcev [8]
Preventivni zdravstveni pregledi po pravilniku [8] so:1.
predhodni preventivni zdravstveni pregledi, (6. člen pravilnika
[8]);2. usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi, (7.,
8., 9. člen);3. drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi,
(10., 11. člen);
Obseg in vsebina preventivnih zdravstvenih pregledov sta
določena v prilogi pravilnika [8]. Glej zgoraj navedene člene.
Roki preventivnih pregledov:• VEČINA v razponu12 – 60 mesecev;•
NEKAJ v razponu 6 – 60 mesecev (npr. slušne zahteve in hrup);•
NEKAJ v razponu 12 – 24 mesecev
(npr. kemijsko aktivni dušljivci (kot npr. CO));• NEKAJ v
razponu 12 – 36 mesecev
(npr. aciklični ogljikovodiki (alkoholi, nafta, ...) in veliko
drugih);
[8] ... Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev
(Ur.l. RS, št. 87/2002(29/2003 popr.); Ur.l. RS, št. 124/2006);
** ... ANAMNEZA = podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred
boleznijo.
-
11.3.2013
46
19. Označitev omarice za prvo pomoč [6] (1/3)
a) prostori za prvo pomoč(1) Delodajalec mora zagotoviti najmanj
en prostor za prvo pomoč, če:- zaposluje več kot 1000 delavcev na
eni lokaciji;- zaposluje več kot 100 delavcev v delovnem procesu, v
katerem obstajajo večje
nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare.(2) Prostor za prvo
pomoč mora biti vidno označen. Prostor za prvo pomoč
moradelodajalec opremiti z opremo za prvo pomoč in nosili.
(1) Prostor za prvo pomoč mora biti tako velik, da omogoča
usposobljenim inpristojnim osebam neovirano nudenje prve pomoči
poškodovanim ali nenadoma obolelim delavcem.(2) Prostor za prvo
pomoč mora biti čim bližje delovnim prostorom, v katerihdela največ
delavcev, oziroma prostorom, v katerih pri delu nastopajo
večjenevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare. Prostor mora
biti v pritličju objekta, v katerem so delovni prostori.
[6] ... Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l.
RS, št. 39/2005);
19. Označitev omarice za prvo pomoč [6] (2/3)
(3) Okolica objekta, v katerem je prostor za prvo pomoč, mora
biti urejena tako, da lahko v njegovo bližino neovirano pripelje
reševalno vozilo.(4) Vrata prostorov za prvo pomoč morajo biti
dovolj široka, da omogočajo neovirano uporabo nosil.
Prostori za dajanje prve pomoči morajo biti opremljeni z
najnujnejšimi napravami in opremo za prvo pomoč ter lahko dostopni
za nosila.
Označeni morajo biti v skladu z nacionalnimi predpisi o
izvajanju Direktive 77/576/EGS.
Poleg tega mora biti na vseh mestih, kjer delovne razmere to
zahtevajo, na razpolago oprema za dajanje prve pomoči. Ta oprema
mora biti ustrezno označena in lahko dostopna.
Naslov in telefonska številka lokalnih postaj prve pomoči morata
biti napisana navidnem mestu.
-
11.3.2013
47
19. Označitev omarice za prvo pomoč [6] (3/3)
b) oprema za prvo pomoč(1) Delodajalec mora glede na naravo
dejavnosti in velikost delovnih prostorov,število zaposlenih in
pogostost poškodb pri delu, zagotoviti prvo pomoč.(2) Oprema za
prvo pomoč mora biti na razpolago na vseh mestih, kjer to zahtevajo
delovne razmere. Mesta hrambe opreme za prvo pomoč morajo biti
[6] ... Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l.
RS, št. 39/2005);
označena in delavcem lahko dostopna. Oprema za prvo pomoč mora
biti zavarovana pred umazanijo in visokimi temperaturami.
Delodajalec morazagotoviti dnevno kontrolo uporabnosti in
popolnosti opreme za prvo pomoč.(3) Na velikem delovišču morajo
biti oprema za prvo pomoč in nosila, če okoliščine to narekujejo,
zagotovljena na več mestih. Mesta hrambe morajo biti vidno označena
in delavcem lahko dostopna.
20. Pogostost usposabljanja delavcev za izvajanje prve pomoči
[9]
[9] ... Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo
pomoč na delovnem mestu(Ur.l. RS, št. 136/2006; Ur.l. RS, št.
61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.));
Po zahtevah pravilnika* morajo delavci določeni za izvajanje
prve pomoči nadelovnem mestu opraviti izpit iz prve pomoči vsakih 5
let.
Šteje se, da so za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu po
tem pravilniku usposobljeni zdravstveni delavci, pripadniki enot za
prvo pomoč Civilne zaščite ter delavci, ki so v zadnjih petih letih
opravili izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.
-
11.3.2013
48
16. Osebna varovalna opremaObdelano v poglavju B16 - OVO
Obdelano v poglavju B8 – Ročno prenašanje bremen
21. Ročno prenašanje bremena
22. Varnost strojevObdelano v poglavju B7 – Pravilnik o varnosti
strojev
23. Mejne in opozorilne vrednosti izpostavljen osti hrupu pri
delu
Obdelano v poglavju B10 - Hrup
24. Kakšne telesne motnje povzročajo vibracijeObdelano v
poglavju B11 – Mehanske vibracije
25. Kaj se šteje za zaprt javni ali delovni prostor [10]
[10] ... Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) –
(Ur.l. RS, št. 57/1996; Ur.l. RS, št. 104/2001 Odl.US:
U-I-141/97-12, 119/2002, 26/2003-UPB1, 101/2005, 17/2006-UPB2,
60/2007, 93/2007-UPB3, 27/2009 Odl.US: U-I-218/07-8);
Po določilih zakona* je prepovedano je kajenje v vseh zaprtih
javnih in delovnih prostorih. Kajenje je prepovedano tudi v
prostorih, ki se po tem zakonu ne štejejo za zaprte prostore, če so
del pripadajočih funkcionalnih zemljišč prostorov, kjer se opravlja
dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Za zaprt javni ali delovni prostor se šteje javni ali delovni
prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico
površine pripadajočih sten.
Javni prostori po tem zakonu so prostori, namenjeni skupni rabi
oziroma dejavnostim na področju zdravstva, otroškega varstva,
vzgoje in izobraževanja,prometa, trgovine, gostinstva, športa in
rekreacije ter kulture. To so zlasti čakalnice, sejne sobe, kino
dvorane, gledališča, zdravstveni, vzgojno varstveni, izobraževalni,
socialni zavodi, gostinski prostori in trgovine, športne dvorane,
javna prometna sredstva, dvigala, kabinske žičnice, javna stranišča
in drugi prostori, kjer so nekadiici proti svoji volji lahko
izpostavljeni cigaretnemu dimu.
Delovni prostor po tem zakonu je vsak zaprt prostor, ki je pod
nadzorom delodajalca in kjer se zanj opravljajo dela in
storitve.
-
11.3.2013
49
26. Kadilnice in oznake na kadilnicah [10, 11]
[10] ... Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) –
(Ur.l. RS, št. 57/1996; Ur.l. RS, št. 104/2001 Odl.US:
U-I-141/97-12, 119/2002, 26/2003-UPB1, 101/2005, 17/2006-UPB2,
60/2007, 93/2007-UPB3, 27/2009 Odl.US: U-I-218/07-8);
[11] ... Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica
(Ur.l. RS, št. 80/2007; Ur.l. RS, št. 90/2010);
Kadilnica pomeni tisti zaprt prostor, ki je fizično ločen od
drugih zaprtih prostorov in posebej urejen izključno za
kajenje.
Izpolnjevati mora pogoje iz zakona* in pravilnika**.
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da kadilnica ne
izpolnjuje predpisanih pogojev, z od