Društvo za naravno u᥍enje z do᥇ivljanjem umetnosti in narave Gledališ᥍e Kolenc Gledališ᥍e Kolenc Gledališ᥍e Kolenc Gledališ᥍e Kolenc Vače 24, 1252 Vače Tel: (031) 225 - 097 [email protected] Pri nalogah Vam ᥇elimo veliko veselja!
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Društvo za naravno u�enje z do�ivljanjem umetnosti in narave
Gledališ�e KolencGledališ�e KolencGledališ�e KolencGledališ�e Kolenc Vače 24, 1252 Vače Tel: (031) 225 - 097
Pri nalogah Vam elimo veliko veselja!
8. France Prešeren: Povodni mo� 9. France Prešeren: Glosa 10. France Prešeren: Nezakonska mati 11. France Prešeren: Krst pri Savici (Uvod) 12. France Prešeren: Turjaška Rozamunda 13. France Prešeren: Zdravljica 14. France Prešeren: Pevcu 15. France Prešeren: Od �elezne ceste 16. France Prešeren: Orglar 17. France Prešeren: Soneti nesre0e ( O, Vrba) 18. France Prešeren: Kam?
Kateremu obdobju pripadata poezija, in proza,
ki si ju danes slišal? Obkro�i številke pred deli, ki si jih danes slišal!
Slovensko ljudsko slovstvo (– do srede 18. stol.)
Protestantizem ( 16. in za%etek 17. stol.)
Protireformacija (konec 16. in za%etek 17. stol.) Barok (17. stol. in prva polovica 18. stol.) Razsvetljenstvo (2. pol. 18. stol. in za%etek 19. stol.)
Romantika (prva pol. 19. stol.)
Od romantike do realizma (druga pol. 19. stol.)
Realizem (1881-1899)
Moderna (1899-1918)
Obdobje med obema vojnama (1930-1945)
1. Ljudska: Pegam in Lambergar 2. Ljudska: Ko sem s plenic izlezel
5. Valentin Vodnik: Moj spominik 6. Valentin Vodnik: Zadovoljni Kranjec 7. Anton Toma� Linhart: 9upanova Micka
19. Simon Gregor0i0: So0i 20. Simon Gregor0i0: Nazaj v planinski raj 21. Simon Gregor0i0: 9ivljenje ni praznik
22. Fran Levstik: Martin Krpan 23. Fran Levstik: Potovanje od Litije do :ate�a
24. Anton Aškerc: Godčeva Balada 25. Anton Aškerc: Čaša nesmrtnosti
26. Dragotin Kette: Na trgu
27. Oton Župančič: Na jurjevo 28. Oton Župančič: Vseh živih dan 29. Oton Župančič: Prišla si
30. Ivan Cankar: Sošolec Tone
36. Anton Ingolič: Tajno društvo PGC 37. Anton Ingolič: Mladost na stopnicah
35. Mile Klopčič: Mary se predstavi
38. Karel Destovnik Kajuh: Nenapisano pismo iz ječe 39. Karel Destovnik Kajuh: Samo milijon nas je
40. Tone Pav0ek: Lahko drugim 41. Tone Pav0ek: Preproste besede
42. Lojze Krakar: Jesen
43. Janez Menart: Zadušnica 44. Janez Menart Croquis
45. Gregor Strniša: Orion
46. Kajetan Kovi0. Kako naj re0em 47. Kajetan Kovi0: Ma0ek Muri 48. Matej Bor, Vladimir Pavši0: Domov bom šel
49. Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad 50. Ivan Minatti: Pesem
51. Niko Grafenauer: Sre0a
52. Janko Glazer: V spominsko knjigo
3. Primo� Trubar: Abecednik 4. Primo� Trubar: Katekizem
Obdobje NOB (1940-1945 (1950))
Knji�evnost po 2. sv. vojni (od 1950
naprej)
Tuji knji�evniki in dela: Shakespeare (1564 – 1616) 53.) Shakespeare: Hamlet 54.) Shakespeare: Sen kresne noči 55.) Shakespeare: Romeo in Julija
Krilov (1769 – 1844)
56.) Ivan Andrejevi0 Krilov: Volk in jagnje 57.) Ivan Andrejevi0 Krilov: Lev in miš
Moliere (1622 – 1673)
58.) Moliere: Namišljeni bolnik 59.) Moliere: Scapinove zvija0e
60) Moliere: Trgovski potnik Prevert (1900-1977)
61) Jacques Prevert: Vojna 62) Jacques Prevert: Zabušant 63) Jacques Prevert: Barbara Anti8 (1932–1986)
64) Miroslav AntiB: Koder plavih las
Mebs (1944-)
65) Gudrun Mebs: Sara ho0e v cirkus 66) Gudrun Mebs: Nedeljka
67) Gudrun Mebs: Pridi, morda sre0aš medveda
31. Josip Murn Aleksandrov: Pesem 32. Josip Murn Aleksandrov: POMLADANSKA ROMANCA
33. Srečko Kosovel: Pesem s Krasa 34. Srečko Kosovel: NA KRASU
Kateremu obdobju pripadajo skladbe in melodije, ki si jih danes slišal? Obkro�i številko pred
delom, ki si ga danes slišal! 68) Seikilova pesem (2.st. pr.Kr. (nekateri jo ocenjujejo na 1.st. po Kr.)
BAROK (1700)
PRELOM STOLETJA
KLASICIZEM (1800) 20. STOLETJE
ROMANTIKA (1900)
POZNA ROMANTIKA
69) Antonio Vivaldi: Zmagoslavna Judita (oratorij, 1716) 70) Antonio Vivaldi: Zima 71) Johann Sebastian Bach: Menuet (BVW ) 72) Johann Sebastian Bach: Kapljica veselja
73) Claudio Monteverdi: Orfej (1. opera v zgodovini 1607)
74) Claudio Monteverdi: Lasciate mi morire
83) Ludwig van Beethoven: Sonata OP. 27 V mese0ini 84) Ludwig van Beethoven: 9. simfonija 85) Ludwig van Beethoven: Za Elizo
75) Franz Joseph Haydn: godalni kvarteti (70) 76) Franz Joseph Haydn: 12 Londonskih simfonij 77) Franz joseph Haydn: Skerzo
78) Wolfang Amadeus Mozart:: :arobna piš0al (opera) 79) Wolfang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v C-duru 80) Wolfang Amadeus Mozart: Serenada št. 13 v G-duru; »Mala no0na glasba« 81) Wolfang Amadeus Mozart: Menuet 82) Wolfang Amadeus Mozart: Allegro Moderato
87) Anton Diabelli: Sonatina
88) Franz Schubert: Impromptu 89) Franz Schubert: Samospevi
94) Johann Strauß: Radetzkymarsch 95) Johann Strauß: Na lepi modri Donavi
90) Friderich Chopin: Minutni val0ek št. 6 v des-duru 91) Friderich Chopin: Poloneza v A-duru
92) Robert Schumann: Sanjarjenje 93) Robert Schumann: Prizori iz otroštva - Traümerei - Otrokova prošnja
100) Camllle Saint Saëns: Živalski karneval - labod 101) Camllle Saint Saëns: Mrtvaški ples
102) Claude Debussy: Morje 103) Claude Debussy: Clair de lune
109) Frank Sinatra: New York, New York
110) Marilyn Monroe: Diamands are girls best friends
111.) Gene Kelly: Singin' in the rain
112) Liza Minelly: I need you as regually as brekfast or tee
113) Mariah Carry: I'll be there
114) Worlds Apart: The Beginning
ZABAVNA GLASBA
98) Edvard Grieg: Iz Holbergovih časov (orkestrska suita) 99) Edvard Grieg: Peer gynt
104) Lucijan Maria Škrjanc: Poletna 105) Anton Lajovic: Sanjarija
96) Georges Bizet: Lovci biserov (1863, opera) 97) Georges Bizet: Carmen (odlomek opere)
106) George Gershwin: Rapsodija v modrem 107) George Gershwin: Amerikanec v Parizu
108) CHARLESTONE
86) Novak: Figaro (Zdaj zapojmo, zdaj ukajmo)
MoliereMoliereMoliereMoliere a) Po na0inu umetniškega izra�anja se obdobje, v katerem je deloval, imenuje (obkro�i pomišljaj pred pravilnim odgovorom): - romantika, - realizem, - socialni realizem, - klasicizem, - od romantike do realizma.
b) :as, v katerem je deloval Moliere
(obkro�i pomišljaj pred pravilnima odgovoroma): - med obema vojnama, - prva polovica 19. stoletja (1819 – 1848), - sedemnajsto stoletje (1640 – 1673), - po drugi svetovni vojni, - druga polovica 19. stoletja (1848 – 1881). c) Najpomembnejša dela, ki jih je napisal Moliere (obkro�i pomišljaj pred pravilnim odgovorom): - Pod svobodnim soncem,
- Smešne precioze, - Šola za �ene, - Šola za mo�e, - Gimnazijka, - Ljudomrznik, - Skopuh,
MOLIERE: SCAPINOVE ZVIJA�EMOLIERE: SCAPINOVE ZVIJA�EMOLIERE: SCAPINOVE ZVIJA�EMOLIERE: SCAPINOVE ZVIJA�E O gledališki igriO gledališki igriO gledališki igriO gledališki igri
ZUNANJA ZGRADBA IGREZUNANJA ZGRADBA IGREZUNANJA ZGRADBA IGREZUNANJA ZGRADBA IGRE Zunanja zgradba se ka�e v besedilu oz. tekstu. Besedilo v dramskem delu pa je sestavljeno iz
- dramskega premega govora in - opazk oz. didaskalij.
a) Premi govor je lahko: - dvogovor ali dialog, to je razgovor med dvema ali ve0 osebami, - samogovor ali monolog, to je pogovor s samim seboj. b) Igrske opazke ali didaskalije so navodila o osebah, kraju, 0asu, prizoriš0u, premikih oseb na odru
govorjenju, razsvetljavi …. 1. Opiši primer dialoga iz igre Scapinove zvija0e! ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 2. Opiši primer monologa iz igre Scapinove zvija0e! ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
- Veriga, - Scapinove zvija0e, - Namišljeni bolnik, - Tartuffe, - Sre0a v nesre0i.
3. Nema scena je, ko se na odru nekaj dogaja, a nih0e ne govori. Opiši primer, 0e se je zgodil! __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ZUNANJA ZGRADBA dramskega dela se ka�e tudi v dejanjih (najve0krat 3 – 5), ki so razdeljena na prizore. 4. Obkro�i pomišljaj pred pravilno trditvijo:
- gledali smo 2. dejanje igre Scapinove zvija0e, - gledali smo enega od prizorov, - gledali smo 3 prizore skrajšane dramatizacije.
5. Kaj smo danes gledali?
- Prva izvedba igre sploh se imenuje praizvedba. - Prvi0 uprizorjena igra v neki sezoni se imenuje premiera. - Vsaka ponovitev po premieri se imenuje repriza.
NOTRANJA ZGRADBA IGRENOTRANJA ZGRADBA IGRENOTRANJA ZGRADBA IGRENOTRANJA ZGRADBA IGRE Notranja zgradba ima ve0 sestavin:
a) ZGODBA Zgodba je zaporedje dogajanja od za0etka do konca pripovedi. V0asih se vrste pravilno, v0asih pa jih avtor niza po svoje. Z nekaj stavki opiši zgodbo Scapinovih zvija0! ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
V zgodbi se vidi, kako se dejanje zapleta, kje je vrh, kje razplet in kaj se zgodi na koncu. To lahko ponazorimo z dramskim trikotnikom, ki je izraz za zna0ilno zgradbo; je delitev na zasnovo, zaplet, vrh, razplet in razsnovo.
Zasnova nam pove predzgodbo in prebudi zanimanje; Zaplet : junak zadene ob prve zapreke, naše zanimanje raste. Vrh: je zadnja ostrina zapleta in vzrok za razplet. Razsnova: razreši dejanje in je posledica dogajanja. Junak moralno zmaga. Razplet: slutnja posledic drame v prihodnosti. Iz kratke zgodbe, ki si jo napisal, povzemi dramski trikotnik!
Zasnova: ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Zaplet: ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Vrh: ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Razplet: ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Razsnova: __________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
b) PROSTOR V igri mora biti dejanje umeš0eno v prostor. V gledališ0u imamo mo�nost, da do�ivimo prostor oz. kraj dogajanja neposredno, saj je vedno natan0no nakazan. :e ne, si pomagamo z domišljijo.
Scena so vsi predmeti na odru, ki dajejo predstavo nekega prostora (npr. drvarnica, gozd, stanovanje). Poznamo ve0 vrst scen.
1. Obkroi pomišljaj pred tisto vrsto scene, ki si jo videl v Skapinovih zvija�ah:
- realisti0na – predmeti na odru so pravi; - stilizirana – predmeti na odru dajejo samo videz, da so resni0ni; - predmeti na odru so samo nakazani.
Poleg predmetov, ki predstavljajo sceno, so za podkrepitev dogajanja na odru lahko v
igri še svetlobni, zvo0ni in glasbeni efekti. 2. Ali so bili uporabljeni ti efekti tudi v Skapinovih
zvija�ah?_____________________________________
c) :AS �
Dogajanje v igri mora biti umeš0eno tudi v 0as. Iz prizora igre Skapinove zvija�e sklepaj na �as dogajanja in ga opiši!
0) OSEBE Osebe imajo lahko razli0ne vloge. :e so nosilke dogajanja, so glavne osebe. :e osebe le ob0asno posegajo v dogajanje, so stranske osebe. Osebe so ozna0ene s svojimi zunanjimi in notranjimi lastnostmi, razkrivajo pa se tudi z govorjenjem in nastopanjem. 1. V igri Skapinove zvija�e nastopajo razli�ne osebe:
- glavni junaki – protagonisti so: _____________________________________________________________________
- stranske osebe – antagonisti so: - statisti so osebe, ki ne govore. Ali so tudi v Skapinovih zvija0ah?
2. Jezik, ki ga govorijo osebe:
Imenuj osebe, ki govore knji�ni jezik! Imenuj osebe, ki govore pogovorni jezik! Imenuj osebe, ki govore nare0je! Imenuj osebe, ki govore �argon! 3. Z nekaj besedami opiši Skapinove zunanje lastnosti!
4. Opiši Gerontove notranje lastnosti!
VRSTE DRAMVRSTE DRAMVRSTE DRAMVRSTE DRAM Po vsebini delimo igre na tiste, ki imajo veselo vsebino in na tiste, ki imajo tragi0no vsebino. 1. Obkroi pomišljaj pred tisto vrsto igre, kamor uvrš�amo Skapinove zvija�e:
- tragedija je igra z zelo �alostno vsebino; - drama (v o�jem pomenu) je igra iz vsakdanjega �ivljenja, vesela in �alostna (resna); - komedija je veseloigra, ki prikazuje smešne dogodke, ki se nam tudi v resnici lahko
zgodijo; - farsa prikazuje nemogo0e dogodke kot mo�ne in nor0avo bi0a slabe strani 0loveške
dru�be; - burka smeši zna0aje, vzbuja smeh s pretiravanjem, v0asih tudi s prostaštvom.
Komi0no je nekaj, kar vzbuja smeh in dobro voljo.
2. Zna%ajska komika izvira iz smešnosti zna%aja. Opiši primere zna%ajske
komike iz Skapinovih zvija%:
3. Besedna komika izvira iz smešne besedne igre. Opiši primer iz Skapinovih zvija�:
4. Situacijska ali poloajska komika je, ko na odru nastanejo smešno zapleteni
poloaji, ki povzro�ijo smeh. Opiši primer!
Društvo za naravno u�enje z do�ivljanjem umetnosti in narave
GGGGledališ�e Kolencledališ�e Kolencledališ�e Kolencledališ�e Kolenc Vače 24, 1252 Vače Tel: (031) 225 - 097
Rešitve!
8. France Prešeren: Povodni mo�
9. France Prešeren: Glosa 10. France Prešeren: Nezakonska mati 11. France Prešeren: Krst pri Savici (Uvod)
12. France Prešeren: Turjaška Rozamunda
13. France Prešeren: Zdravljica
14. France Prešeren: Pevcu 15. France Prešeren: Od �elezne ceste 16. France Prešeren: Orglar 17. France Prešeren: Soneti nesre0e ( O, Vrba) 18. France Prešeren: Kam?
Kateremu obdobju pripadata poezija, in proza,
ki si ju danes slišal? Obkro�i številke pred deli, ki si jih danes slišal!
Rešitve so napisane oran�no, pod%rtano in poudarjeno.
Slovensko ljudsko slovstvo (– do srede 18. stol.)
Protestantizem ( 16. in za%etek 17. stol.)
Protireformacija (konec 16. in za%etek 17. stol.) Barok (17. stol. in prva polovica 18. stol.) Razsvetljenstvo (2. pol. 18. stol. in za%etek 19. stol.)
Romantika (prva pol. 19. stol.)
Od romantike do realizma (druga pol. 19. stol.)
Realizem (1881-1899)
Moderna (1899-1918)
Obdobje med obema vojnama (1930-1945)
1. Ljudska: Pegam in Lambergar 2. Ljudska: Ko sem s plenic izlezel
5. Valentin Vodnik: Moj spominik 6. Valentin Vodnik: Zadovoljni Kranjec 7. Anton Toma� Linhart: 9upanova Micka
19. Simon Gregor0i0: So0i 20. Simon Gregor0i0: Nazaj v planinski raj 21. Simon Gregor0i0: 9ivljenje ni praznik
22. Fran Levstik: Martin Krpan 23. Fran Levstik: Potovanje od Litije do :ate�a
24. Anton Aškerc: Godčeva Balada 25. Anton Aškerc: Čaša nesmrtnosti
26. Dragotin Kette: Na trgu
27. Oton Župančič: Na jurjevo 28. Oton Župančič: Vseh živih dan 29. Oton Župančič: Prišla si
30. Ivan Cankar: Sošolec Tone
36. Anton Ingolič: Tajno društvo PGC 37. Anton Ingolič: Mladost na stopnicah
35. Mile Klopčič: Mary se predstavi
38. Karel Destovnik Kajuh: Nenapisano pismo iz ječe 39. Karel Destovnik Kajuh: Samo milijon nas je
40. Tone Pav0ek: Lahko drugim 41. Tone Pav0ek: Preproste besede
42. Lojze Krakar: Jesen
43. Janez Menart: Zadušnica 44. Janez Menart Croquis
45. Gregor Strniša: Orion
46. Kajetan Kovi0. Kako naj re0em 47. Kajetan Kovi0: Ma0ek Muri 48. Matej Bor, Vladimir Pavši0: Domov bom šel
49. Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad 50. Ivan Minatti: Pesem
51. Niko Grafenauer: Sre0a
52. Janko Glazer: V spominsko knjigo
3. Primo� Trubar: Abecednik 4. Primo� Trubar: Katekizem
Obdobje NOB (1940-1945 (1950))
Knji�evnost po 2. sv. vojni (od 1950
naprej)
Tuji knji�evniki in dela: Shakespeare (1564 – 1616) 53.) Shakespeare: Hamlet 54.) Shakespeare: Sen kresne noči 55.) Shakespeare: Romeo in Julija
Krilov (1769 – 1844)
56.) Ivan Andrejevi0 Krilov: Volk in jagnje 57.) Ivan Andrejevi0 Krilov: Lev in miš
Moliere (1622 – 1673)
58.) Moliere: Namišljeni bolnik 59.) Moliere: Scapinove zvija%e
60) Moliere: Trgovski potnik Prevert (1900-1977)
61) Jacques Prevert: Vojna 62) Jacques Prevert: Zabušant 63) Jacques Prevert: Barbara Anti8 (1932–1986)
64) Miroslav AntiB: Koder plavih las
Mebs (1944-)
65) Gudrun Mebs: Sara ho0e v cirkus 66) Gudrun Mebs: Nedeljka
67) Gudrun Mebs: Pridi, morda sre0aš medveda
31. Josip Murn Aleksandrov: Pesem 32. Josip Murn Aleksandrov: POMLADANSKA ROMANCA
33. Srečko Kosovel: Pesem s Krasa 34. Srečko Kosovel: NA KRASU
Kateremu obdobju pripadajo skladbe in melodije, ki si jih danes slišal? Obkro�i številko pred
delom, ki si ga danes slišal! 68) Seikilova pesem (2.st. pr.Kr. (nekateri jo ocenjujejo na 1.st. po Kr.)
BAROK (1700)
PRELOM STOLETJA
KLASICIZEM (1800) 20. STOLETJE
ROMANTIKA (1900)
POZNA ROMANTIKA
69) Antonio Vivaldi: Zmagoslavna Judita (oratorij, 1716) 70) Antonio Vivaldi: Zima 71) Johann Sebastian Bach: Menuet (BVW ) 72) Johann Sebastian Bach: Kapljica veselja
73) Claudio Monteverdi: Orfej (1. opera v zgodovini 1607)
74) Claudio Monteverdi: Lasciate mi morire
83) Ludwig van Beethoven: Sonata OP.
27 V mese%ini
84) Ludwig van Beethoven: 9. simfonija 85) Ludwig van Beethoven: Za Elizo
75) Franz Joseph Haydn: godalni kvarteti (70) 76) Franz Joseph Haydn: 12 Londonskih simfonij 77) Franz joseph Haydn: Skerzo
78) Wolfang Amadeus Mozart:: :arobna piš0al (opera) 79) Wolfang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v C-duru 80) Wolfang Amadeus Mozart: Serenada št. 13 v G-duru; »Mala no0na glasba« 81) Wolfang Amadeus Mozart: Menuet 82) Wolfang Amadeus Mozart: Allegro Moderato
87) Anton Diabelli: Sonatina
88) Franz Schubert: Impromptu 89) Franz Schubert: Samospevi
94) Johann Strauß: Radetzkymarsch 95) Johann Strauß: Na lepi modri Donavi
90) Friderich Chopin: Minutni val%ek št. 6 v des-duru
91) Friderich Chopin: Poloneza v A-duru
92) Robert Schumann: Sanjarjenje 93) Robert Schumann: Prizori iz otroštva - Traümerei - Otrokova prošnja
100) Camllle Saint Saëns: Živalski karneval - labod 101) Camllle Saint Saëns: Mrtvaški ples
102) Claude Debussy: Morje 103) Claude Debussy: Clair de lune
109) Frank Sinatra: New York, New York
110) Marilyn Monroe: Diamands are girls best friends
111.) Gene Kelly: Singin' in the rain
112) Liza Minelly: I
need you as regually
as brekfast or tee
113) Mariah Carry: I'll be there
114) Worlds Apart:
The Beginning
ZABAVNA GLASBA
98) Edvard Grieg: Iz Holbergovih časov (orkestrska suita) 99) Edvard Grieg: Peer gynt
104) Lucijan Maria Škrjanc: Poletna 105) Anton Lajovic: Sanjarija
96) Georges Bizet: Lovci biserov (1863, opera) 97) Georges Bizet: Carmen (odlomek opere)
106) George Gershwin: Rapsodija v modrem 107) George Gershwin: Amerikanec v Parizu
108) CHARLESTONE
86) Novak: Figaro (Zdaj zapojmo, zdaj ukajmo)
MoliereMoliereMoliereMoliere a) Po na0inu umetniškega izra�anja se obdobje, v katerem je deloval, imenuje (obkro�i pomišljaj pred pravilnim odgovorom): - romantika, - realizem, - socialni realizem, - klasicizem, - od romantike do realizma.
b) :as, v katerem je deloval Moliere
(obkro�i pomišljaj pred pravilnima odgovoroma): - med obema vojnama, - prva polovica 19. stoletja (1819 – 1848), - sedemnajsto stoletje (1640 – 1673), - po drugi svetovni vojni, - druga polovica 19. stoletja (1848 – 1881).
c) Najpomembnejša dela, ki jih je napisal Moliere (obkro�i pomišljaj pred pravilnim odgovorom): - Pod svobodnim soncem, - Smešne precioze, - Šola za �ene, - Šola za mo�e, - Gimnazijka, - Ljudomrznik, - Skopuh, - Veriga, - Scapinove zvija0e, - Namišljeni bolnik, - Tartuffe, - Sre0a v nesre0i.
MOLIERE: SCAPINOVE ZVIJA�EMOLIERE: SCAPINOVE ZVIJA�EMOLIERE: SCAPINOVE ZVIJA�EMOLIERE: SCAPINOVE ZVIJA�E O gledališki igriO gledališki igriO gledališki igriO gledališki igri
ZUNANJA ZGRADBA IGREZUNANJA ZGRADBA IGREZUNANJA ZGRADBA IGREZUNANJA ZGRADBA IGRE
Zunanja zgradba se ka�e v besedilu oz. tekstu. Besedilo v dramskem delu pa je sestavljeno iz - dramskega premega govora in - opazk oz. didaskalij.
a) Premi govor je lahko: - dvogovor ali dialog, to je razgovor med dvema ali ve0 osebami, - samogovor ali monolog, to je pogovor s samim seboj. b) Igrske opazke ali didaskalije so navodila o osebah, kraju, 0asu, prizoriš0u, premikih oseb na odru, govorjenju, razsvetljavi ….
1. Opiši primer dialoga iz igre Scapinove zvija0e! Geront: Praviš, da zahteva … Skapin: Petsto cekinov.
2. Opiši primer monologa iz igre Scapinove zvija0e! Skapin (se dela, da ne vidi Geronta): Sveta nebesa! Kakšna nepredvidena nesre0a! O, ubogi o0e! Nesre0ni Geront, kaj boš pa zdaj? 3. Nema scena je, ko se na odru nekaj dogaja, a nih0e ne govori. Opiši primer, 0e se je zgodil! Po uvodni pripovedi se pred prihodom Geronta Skapin namesti v primerno pozo, s katero namerava prelisi0iti svojega gospodarja in šele potem za0ne svoj monolog ZUNANJA ZGRADBA dramskega dela se ka�e tudi v dejanjih (najve0krat 3 – 5), ki so razdeljena na prizore. 4. Obkro�i pomišljaj pred pravilno trditvijo:
- gledali smo 2. dejanje igre Scapinove zvija0e, - gledali smo enega od prizorov, - gledali smo 3 prizore skrajšane dramatizacije.
5. Kaj smo danes gledali?
- Prva izvedba igre sploh se imenuje praizvedba. - Prvi0 uprizorjena igra v neki sezoni se imenuje premiera. - Vsaka ponovitev po premieri se imenuje repriza.
NOTRANJA ZGRADBA IGRENOTRANJA ZGRADBA IGRENOTRANJA ZGRADBA IGRENOTRANJA ZGRADBA IGRE Notranja zgradba ima ve0 sestavin:
a) ZGODBA Zgodba je zaporedje dogajanja od za0etka do konca pripovedi. V0asih se vrste pravilno, v0asih pa jih avtor niza po svoje. Z nekaj stavki opiši zgodbo Scapinovih zvija0! Premo�na Neapelj0ana Argant in Geront imata vsak po dva otroka – sina in h0er. Domenila sta se, da se bo Argantov sin poro0il z Gerontovo h0erko iz prvega zakona. Sinova in h0eri obeh pa so se zaljubili drug v drugega, ne da bi vedeli za dogovor svojih staršev. Sinova tudi nista vedela, 0igavi sta h0erki. Sluga Skapin je bil tisti, ki je uredil, da se je vse skupaj sre0no izteklo: za uresni0itev zamisli je od obeh o0etov izvabil denar, sam pa se je pri tem neskon0no zabaval.
V zgodbi se vidi, kako se dejanje zapleta, kje je vrh, kje razplet in kaj se zgodi na koncu. To lahko ponazorimo z dramskim trikotnikom, ki je izraz za zna0ilno zgradbo; je delitev na zasnovo, zaplet, vrh, razplet in razsnovo. vrh zaplet razplet
zasnova razsnova
Zasnova nam pove predzgodbo in prebudi zanimanje; Zaplet : junak zadene ob prve zapreke, naše zanimanje raste. Vrh: je zadnja ostrina zapleta in vzrok za razplet.
Razsnova: razreši dejanje in je posledica dogajanja. Junak moralno zmaga. Razplet: slutnja posledic drame v prihodnosti. Iz kratke zgodbe, ki si jo napisal, povzemi dramski trikotnik! Zasnova: Spoznamo premo$na Neapelj&ana Arganta in Geronta, ki imata vsak po dva otroka (sina in h&er). Domenita se, da bo sin prvega poro&il h&er drugega. Zaplet: Otroci se med seboj zaljubijo, ne da bi vedeli za dogovor svojih staršev: Gerontov sin (Leander) se zaljubi v Argantovo h&er (Zerbineto, ki se pretvarja, da je ciganka); Argantov sin (Oktav) pa se zaljubi v Gerontovo h&er (Hiacinto, ki ne $ivi z o&etom, ker je iz prvega zakona). Sinova ne vesta, &igavi sta h&eri, potrebujeta pa denar, da bi lahko uresni&ila svoje zamisli.
Vrh: Sluga Skapin se domisli, na kakšen na&in bodo prelisi&ili o&eta in od njiju dobili $eleni denar. Razplet: Izka$e se, kdo sta dekleti in vse se sre&no kon&a, &eprav se je Skapin pošteno ponor&eval iz obeh o&etov. Razsnova: Na koncu Skapinu o&eta odpustita, ker mislita, da se je smrtno ponesre&il. To pa je bila ena prav tako ena od Skapinovih potegavš&in. b) PROSTOR V igri mora biti dejanje umeš0eno v prostor. V gledališ0u imamo mo�nost, da do�ivimo prostor oz. kraj dogajanja neposredno, saj je vedno natan0no nakazan. :e ne, si pomagamo z domišljijo. Scena so vsi predmeti na odru, ki dajejo predstavo nekega prostora (npr. drvarnica, gozd, stanovanje). Poznamo ve0 vrst scen.
1111. Obkro$i pomišljaj pred tisto vrsto scene, . Obkro$i pomišljaj pred tisto vrsto scene, . Obkro$i pomišljaj pred tisto vrsto scene, . Obkro$i pomišljaj pred tisto vrsto scene, ki si jo videl v Skapinovih zvija&ah:ki si jo videl v Skapinovih zvija&ah:ki si jo videl v Skapinovih zvija&ah:ki si jo videl v Skapinovih zvija&ah:
- realisti&na – predmeti na odru so pravi; - stilizirana – predmeti na odru dajejo samo videz, da so resni∋ - predmeti na odru so samo nakazani.
Poleg predmetov, ki predstavljajo sceno, so za podkrepitev dogajanja na odru lahko v igri še
svetlobni, zvo&ni in glasbeni efekti. 2222. Ali so bili uporabljeni ti e. Ali so bili uporabljeni ti e. Ali so bili uporabljeni ti e. Ali so bili uporabljeni ti efekti tudi v Skapinovih zvija&ah?fekti tudi v Skapinovih zvija&ah?fekti tudi v Skapinovih zvija&ah?fekti tudi v Skapinovih zvija&ah? V prizV prizV prizV prizoru, ki smo ga videli, jih ni bilo.oru, ki smo ga videli, jih ni bilo.oru, ki smo ga videli, jih ni bilo.oru, ki smo ga videli, jih ni bilo.
c) c) c) c) 6AS6AS6AS6AS �
Dogajanje v igri mora biti umeš&eno tudi v &as. IIIIz prizora igre Skapinove zvija&ez prizora igre Skapinove zvija&ez prizora igre Skapinove zvija&ez prizora igre Skapinove zvija&e sklepaj na &as dogajanja in ga opiši! sklepaj na &as dogajanja in ga opiši! sklepaj na &as dogajanja in ga opiši! sklepaj na &as dogajanja in ga opiši! IIIIgra se odvija v &asu, ko je $ivel Moliere, pribli$no v drugi polovici 17. stol.gra se odvija v &asu, ko je $ivel Moliere, pribli$no v drugi polovici 17. stol.gra se odvija v &asu, ko je $ivel Moliere, pribli$no v drugi polovici 17. stol.gra se odvija v &asu, ko je $ivel Moliere, pribli$no v drugi polovici 17. stol.
&) &) &) &) OSEBE OSEBE OSEBE OSEBE Osebe imajo lahko razli&ne vloge. 6e so nosilke dogajanja, so glavne osebe. 6e osebe le ob&asno posegajo v dogajanje, so stranske osebe. Osebe so ozna&ene s svojimi zunanjimi in notranjimi lastnostmi, razkrivajo pa se tudi z govorjenjem in nastopanjem. 1111. . . . V igri Skapinove zvija&eV igri Skapinove zvija&eV igri Skapinove zvija&eV igri Skapinove zvija&e nastopajo razli&ne osebe: nastopajo razli&ne osebe: nastopajo razli&ne osebe: nastopajo razli&ne osebe: - glavni junaki – protagonisti so: Skapin - stranske osebe – antagonisti so: Geront, Argant, Leander… - statisti so osebe, ki ne govore. Ali so tudi v Skapinovih zvija&ah?:
V prizoru, ki smo gV prizoru, ki smo gV prizoru, ki smo gV prizoru, ki smo ga gledali, jih ni bilo.a gledali, jih ni bilo.a gledali, jih ni bilo.a gledali, jih ni bilo. 2222. Jezik, ki ga govorijo osebe:. Jezik, ki ga govorijo osebe:. Jezik, ki ga govorijo osebe:. Jezik, ki ga govorijo osebe:
Imenuj osebe, ki govore knji$ni jezik! / Imenuj osebe, ki govore pogovorni jezik! V prizoru, ki smo ga gledali, sta bila to Skapin in Geront. Imenuj osebe, ki govore nare&je! / Imenuj osebe, ki govore $argon! / 3333. . . . Z nekaj besedami opiši SkapinoveZ nekaj besedami opiši SkapinoveZ nekaj besedami opiši SkapinoveZ nekaj besedami opiši Skapinove zunanje lastnosti! zunanje lastnosti! zunanje lastnosti! zunanje lastnosti! Oble&en je v srajco, ki sega &ez pas in v hla&e, ki segajo do kolen. Pas je iz $ivo pisanega blaga, Oble&en je v srajco, ki sega &ez pas in v hla&e, ki segajo do kolen. Pas je iz $ivo pisanega blaga, Oble&en je v srajco, ki sega &ez pas in v hla&e, ki segajo do kolen. Pas je iz $ivo pisanega blaga, Oble&en je v srajco, ki sega &ez pas in v hla&e, ki segajo do kolen. Pas je iz $ivo pisanega blaga, škornji pa pokrivajo me&a. Na glavi ima &udno pokrivalo, ki razodeva, da je ni$jegaškornji pa pokrivajo me&a. Na glavi ima &udno pokrivalo, ki razodeva, da je ni$jegaškornji pa pokrivajo me&a. Na glavi ima &udno pokrivalo, ki razodeva, da je ni$jegaškornji pa pokrivajo me&a. Na glavi ima &udno pokrivalo, ki razodeva, da je ni$jega stanu stanu stanu stanu –––– slu$abnik.slu$abnik.slu$abnik.slu$abnik. 4444. . . . Opiši GerontoveOpiši GerontoveOpiši GerontoveOpiši Gerontove notranje lastnosti! notranje lastnosti! notranje lastnosti! notranje lastnosti!
Geront Je zelo navezan na sina, predvsem pa je zelo skop. V prizoru nam ves &as ka$e razklanost Geront Je zelo navezan na sina, predvsem pa je zelo skop. V prizoru nam ves &as ka$e razklanost Geront Je zelo navezan na sina, predvsem pa je zelo skop. V prizoru nam ves &as ka$e razklanost Geront Je zelo navezan na sina, predvsem pa je zelo skop. V prizoru nam ves &as ka$e razklanost med tema dvema ob&utjema. med tema dvema ob&utjema. med tema dvema ob&utjema. med tema dvema ob&utjema.
VRSTE DRAMVRSTE DRAMVRSTE DRAMVRSTE DRAM Po vsebini delimo igre na tiste, ki imajo veselo vsebino in na tiste, ki imajo tragi&no vsebino. 1111. Obkro$i pomišljaj pred tisto vrsto igre, k. Obkro$i pomišljaj pred tisto vrsto igre, k. Obkro$i pomišljaj pred tisto vrsto igre, k. Obkro$i pomišljaj pred tisto vrsto igre, kamor uvrš&amo Skapinove zvija&eamor uvrš&amo Skapinove zvija&eamor uvrš&amo Skapinove zvija&eamor uvrš&amo Skapinove zvija&e::::
- tragedija je igra z zelo $alostno vsebino; - drama (v o$jem pomenu) je igra iz vsakdanjega $ivljenja, vesela in $alostna (resna); - komedija je veseloigra, ki prikazuje smešne dogodke, ki se nam tudi v resnici lahko zgodijo; - farsa prikazuje nemogo&e dogodke kot mo$ne in nor&avo bi&a slabe strani &loveške dru$be; - burka smeši zna&aje, vzbuja smeh s pretiravanjem, v&asih tudi s prostaštvom.
Komi&no je nekaj, kar vzbuja smeh in dobro voljo. 2.2.2.2. Zna&ajska komika izvira iz smešnosti zna&aja. Opiši primere zna&ajs Zna&ajska komika izvira iz smešnosti zna&aja. Opiši primere zna&ajs Zna&ajska komika izvira iz smešnosti zna&aja. Opiši primere zna&ajs Zna&ajska komika izvira iz smešnosti zna&aja. Opiši primere zna&ajske komike iz Skapinovih ke komike iz Skapinovih ke komike iz Skapinovih ke komike iz Skapinovih zvija&zvija&zvija&zvija&:::: Smešna je npr. Gerontova skopost, ko se nikakor ne more lo&iti od 500 cekinov, ki bi jih moral Smešna je npr. Gerontova skopost, ko se nikakor ne more lo&iti od 500 cekinov, ki bi jih moral Smešna je npr. Gerontova skopost, ko se nikakor ne more lo&iti od 500 cekinov, ki bi jih moral Smešna je npr. Gerontova skopost, ko se nikakor ne more lo&iti od 500 cekinov, ki bi jih moral nameniti za nameniti za nameniti za nameniti za sinovo vrnitev.sinovo vrnitev.sinovo vrnitev.sinovo vrnitev. 3. 3. 3. 3. Besedna komika izvira iz smešne besedne igre. Opi Besedna komika izvira iz smešne besedne igre. Opi Besedna komika izvira iz smešne besedne igre. Opi Besedna komika izvira iz smešne besedne igre. Opiši primer iz Skapinovih zvija&ši primer iz Skapinovih zvija&ši primer iz Skapinovih zvija&ši primer iz Skapinovih zvija&: : : : Smešen je Gerontov del dialoga, ki ga kar naprej ponavlja: »Pa kaj hudi&a je iskal na tisti galeji?«Smešen je Gerontov del dialoga, ki ga kar naprej ponavlja: »Pa kaj hudi&a je iskal na tisti galeji?«Smešen je Gerontov del dialoga, ki ga kar naprej ponavlja: »Pa kaj hudi&a je iskal na tisti galeji?«Smešen je Gerontov del dialoga, ki ga kar naprej ponavlja: »Pa kaj hudi&a je iskal na tisti galeji?« 4. 4. 4. 4. Situacijska ali polo$ajska komika je, ko na odrSituacijska ali polo$ajska komika je, ko na odrSituacijska ali polo$ajska komika je, ko na odrSituacijska ali polo$ajska komika je, ko na odru nastanejo smešno zapleteni u nastanejo smešno zapleteni u nastanejo smešno zapleteni u nastanejo smešno zapleteni polo$aji, ki povzro&ijo smeh. Opiši primer!polo$aji, ki povzro&ijo smeh. Opiši primer!polo$aji, ki povzro&ijo smeh. Opiši primer!polo$aji, ki povzro&ijo smeh. Opiši primer! Smešna je npr. situacija, ko se Geront dela, kot da je mošnjo s petsto cekini za rešitev svojega Smešna je npr. situacija, ko se Geront dela, kot da je mošnjo s petsto cekini za rešitev svojega Smešna je npr. situacija, ko se Geront dela, kot da je mošnjo s petsto cekini za rešitev svojega Smešna je npr. situacija, ko se Geront dela, kot da je mošnjo s petsto cekini za rešitev svojega sina dal Skapinu, a jo je v resnici vtaknil nazaj v $ep.sina dal Skapinu, a jo je v resnici vtaknil nazaj v $ep.sina dal Skapinu, a jo je v resnici vtaknil nazaj v $ep.sina dal Skapinu, a jo je v resnici vtaknil nazaj v $ep.
Related Documents
