-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
1 / 20
Predmet: MALENCA
Investitor: OBČINA BOROVNICA Paplerjeva 22,
SI-1353 Borovnica
Vrsta projektne dokumentacije:
HIDROLOŠKO HIDRAVLI ČNI
ELABORAT
Projektant:
HIDROTEHNIK d. d. Sloven čeva 97, 1000 Ljubljana
Predsednik uprave: Klemen Zajc
Odgovorni vodja projekta:
SIMON MRAK, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.
IZS G-3962
Odgovorni projektant:
SIMON MRAK, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.
IZS G-3962
Številka: R-517/17 Številka projekta:
Kraj in datum izdelave:
Ljubljana, april 2017
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
2 / 20
KAZALO
1 UVOD
............................................................................................................................
3
2 POVZETEK OBSTOJEČIH VODNOGOSPODARSKIH UREDITEV NA OBRAVNAVANEM
OBMOČJU
.....................................................................................
3
3 OPIS VODOTOKA / HIDROGRAFSKE ZNAČILNOSTI mk
.......................................... 3
3.1 Prikaz značilnih odsekov
........................................................................................
5
4 HIDROLOŠKA ANALIZA
...............................................................................................
9
4.1 Izračun pričakovanih visokih voda z empiričnimi enačbami
.................................... 9
4.2 Izračun pretokov različnih povratnih dob
..............................................................
11
5 HIDRAVLIČNA ANALIZA
............................................................................................
12
5.1 Robni pogoji
.........................................................................................................
12
5.1.1 Pretok čez preliv na pregradnem objektu:
...................................................... 13
5.1.2 Pretok, v cevovodu premera 80 cm
...............................................................
14
5.1.3 Pretok, v cevovodu premera 110 cm
.............................................................
15
5.1.4 Pretok, v pokriti kineti
.....................................................................................
16
5.2 Pretočnost
............................................................................................................
18
5.3 Zaključek
..............................................................................................................
18
5.4 Literatura
..............................................................................................................
19
PRILOGE
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
3 / 20
1 UVOD Investitor, Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353
Borovnica, je pristopila k izdelavi Konzervatorskega načrta za
prenovo starega vaškega jedra naselja Borovnica, ki bo obvezni
sestavni del podrobnega prostorskega akta (OPPN), ki bo podlaga za
celovito prenovo območja starega vaškega jedra Borovnice.
Izdelovalec omenjenega načrta, podjetje Populus d.o.o., je pri
izdelavi načrta zaprosil pristojne soglasodajalce za izdajo mnenj,
smernic in projektnih pogojev. S strani Direkcije Republike
Slovenije za vode je bila izdana zahteva po izdelavi hidrološke
preveritve potoka Malenca. Predmetni hidrološko hidravlični
elaborat Malence v Borovnici, obravnava hidrološko analizo
prispevnega območja Malence in hidravlično analizo prevodnosti
obstoječe struge Malence. Vsebina elaborata je skladna z zahtevo po
hidrološki preverbi vodotoka Malenca, izdano s strani Direkcije
Republike Slovenije za vode, Vojkova cesta 52, 1000 Ljubljana
(sklic na izdelavo Konzervatorskega načrta). 2 POVZETEK OBSTOJEČIH
VODNOGOSPODARSKIH UREDITEV NA
OBRAVNAVANEM OBMO ČJU - IV-72/97 Ureditev iztočnega odseka
Malence v Borovnici od km 0.000 do km 0.142
(PGD/PZI) - IV-52/98 Ureditev hudournika Malence v Borovnici nad
železniško progo med km 0.542
in km 0.790 (projekt vzdrževalnih del) - P - 496/11 Sanacija
kinete na hudourniku Malence v Borovnici, Hidrotehnik d.d.
3 OPIS VODOTOKA / HIDROGRAFSKE ZNA ČILNOSTI Naselje Borovnica
leži na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, približno 8 km od
Vrhnike, na prehodu doline Borovniščice v barjansko ravnino. Glavna
značilnost kraja je nekdaj največji zidani železniški viadukt v
Evropi, ki je bil porušen med drugo svetovno vojno. Danes je od
nekdaj mogočnega viadukta ostal le še en, delno porušen, steber.
Vodotok Malenca, izvira nad naseljem Borovnica, pod vrhom Malega
trebelnika (807 m.n.v.), teče po odprti strugi do prečnega
vodnogospodarskega objekta (prodni zadrževalnik je evidentiran v
evidenci prodnih zadrževalnikov pri koncesionarju za urejanje voda
na območju srednje Save, podjetju Hidrotehnik d.d. kot prodni
zadrževalnik Malenca), ki predstavlja opuščeno vodno zajetje1, kjer
se preko preliva (pravokotne oblike, dim. 0,62 m x 1 m) preliva v
odprto strugo, po kateri teče do naselja Borovnica, kjer preide
1 Rezervni vodni vir, pri čemer vodni vir kvalitativno ni
ustrezen (vir: Strategija razvoja občine Vrhnika za obdobje
2006-2020, LUZ d.d., 2006)
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
4 / 20
v zacevljen del. V zacevljenem delu teče skozi naselje Borovnica
najprej v polkrožnem kanala višine 1,3 in širine 1,2 m, nato v
cevovodu premera 80 cm. iz katerega na območju železniškega mostu
preide v cevovod premera 110 cm, nadalje po pokriti oziroma
prekriti kineti (stene kinete so izvede z lomljencem v betonu, dno
je tlakovano z lomljencem v betonu, prekritje predstavljajo
pretežno armiranobetonske plošče, mestoma je prekritje izvedeno z
armiranobetonskim prepustom) svetlih dimenzij približno 1,0 m x 1,1
m, v spodnjem delu naselja, pri pokopališču pa vodotok ponovno
preide v cevovod premera 110 cm. Ob pokopališču, dolvodno od
pozidanega dela naselja, v vplivnem območju Borovniščice, vodotok
iz prekritega dela preide v odprto strugo, preko katere se kot levi
pritok izliva v Borovniščico. Po hidroloških kriterijih se vodotok
uvršča med hudourniške reke ((15 prom < I < 60 prom) oziroma
hudournike (I > 60 prom), po orografskih in geografskih
kriterijih med hudournike sredogorja in gričevja, po poreklu hribin
pa med hudournike spiravce. Značilnosti, skupne vsem hudurnikom so:
hribski oziroma gorski vodotok, erodibilno zaledje in struga
(rušenje in naglo odplavljanje hribinskega materiala), veliki in
pogosto spreminjajoči se padci (vzdolžni naklon), relativno velika
nihanja pretokov voda ter hitri odtok visokih voda, velika
transportna zmogljivost, velik delež lesenega plavja ter kopičenje
materiala ob izlivu v recipient (hud. vršaj). Vodotok je bil v
preteklosti v urbaniziranem delu naselje celostno urejen in sicer
kanaliziran. Pri ureditvi je bila upoštevana predvsem varovalna
funkcija, saj je bila ureditev izvedena na način, da se je
zavarovalo imetje prebivalcev in omogočilo maksimalno koriščene
vodnega in priobalnega zemljišča.
Slika 1 : Lokacija vodotoka Malenca
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
5 / 20
3.1 Prikaz zna čilnih odsekov
Slika 2 : Pregradni objekt
Slika 3 : Vtok v zacevljen del pred naseljem
Slika 4 : Sanacija poškodovanega cevovoda, premera 80 cm, nad
železniško progo
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
6 / 20
Slika 5 : Pogled iz revizijskega jaška dolvodno v cevovod
dolvodno od mostu:
Slika 6 : Odsek pod mostom – pogled dolvodno
Slika 7: konec betonske cevi in začetek pokrite kinete:
stacionaža – 0.0 + 044.20
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
7 / 20
Slika 8: betonski obok: stacionaža – 0.0 + 056.00
Slika 9: Pogled na kineto pri objekti Rimska cesta 1 -
gorvodno
Slika 10: Pogled na kineto pri objekti Rimska cesta 1 -
dolvodno
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
8 / 20
Slika 11: Prehod vodotoka iz pokritega dela (v spodnjem delu
zacevljenega) v odprto strugo, pred izlivom v Borovniščico
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
9 / 20
4 HIDROLOŠKA ANALIZA Za namen hidrološke analize je bil, na
podlagi lidar posnetka predmetnega območja, izdelan 3D model
prispevnega območja (Slika 12: 3D model terena, z označeno
prispevno površino (rdeča črta)), s ciljem verodostojnosti
računskih podatkov in hidravlične analize pa je bil izdelan
geodetski načrt vodotoka Malenca (Geogea, geodetske storitve,
d.o.o., Proletarska cesta 4, 1000 Ljubljana, odg. geo. Gregor
Lojevec). Slednji je služil kot prikaz realnega stanja terena,
osnova za izračune in točnost podatkov ter podlaga za izdelavo
hidravličnega modela struge, za preverbo toka v kineti.
Slika 12: 3D model terena, z označeno prispevno površino (rdeča
črta)
4.1 Izračun pri čakovanih visokih voda z empiri čnimi ena
čbami
Vodotok: Malenca
Lokacija: Borovnic
a
Osnovni podatki o prispevnem območju:
F = 0,95 km2 … površina prispevnega območja
O = 4,31 km … obseg prispevnega območja
L = 1,40 km … dolžina prispevnega območja
α = 0,60 … odtočni koeficient (po Kresniku)
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
10 / 20
Rabo tal na prispevnem območju predstavljajo pretežno gozdne
površine. Delež poseljenih in neprepustnih površin je zanemarljiv.
Vodotok Malenca izvira pod vrhom Malega trebelnika (807 m.n.v.),
teče po strmi dolini do prečnega vodnogospodarskega objekta (prodni
zadrževalnik je evidentiran v evidenci prodnih zadrževalnikov pri
koncesionarju za urejanje voda na območju srednje Save, podjetju
Hidrotehnik d.d. kot prodni zadrževalnik Malenca), ki je opuščeno
vodno zajetje, kjer se preko pretočne odprtine (dim. Približno 1 m
x 2 m) preliva v odprto strugo, po kateri teče do naselja
Borovnica, kjer preide v zacevljen oziroma prekriti del. Vodotok
preide v odprto strugo pod naseljem, pri pokopališču, kjer se kot
levi pretok izliva v Borovniščico. Vodotok ima glede na topografske
in klimatske lastnosti prispevnega območja hudourniški značaj.
Prispevno območje kot podlaga za izračun površinskega odtoka je
razvidno iz priložene risbe.
Kresnikova enačba: Op.: Uporabno za hudourniška področja.
Odtočni koeficient - 0,6 Qvv = 11,436 m3/s
Q50 = 9,618 m3/s Q20 = 7,651 m3/s
Ilijeva enačba: Op.: Za prispevne površine velikosti približno
30 km2 Hudourniška območja alfa' = 5,000
Qvv = 8,971 m3/s Q50 = 7,544 m3/s
Q20 = 6,001 m3/s Deuerlingova enačba: Op.: Rezultati previsoki.
Uporabno za slabo
porasla hribovita in gorska področja z znatnimi nagibi Qvv =
9,530 m3/s
Q50 = 8,015 m3/s
qmax = 10,000 m3/s/km2 Q20 = 6,376 m3/s
Lazarejev empirični obrazec: Op.: Za prispevne površine
velikosti 10 do 25 km2. Qvv = 13,714 m3/s
Za hudourniška območja
Q50 = 11,533 m3/s Q20 = 9,174 m3/s
Wundtova enačba: Op.: Prevelike vrednosti. Uporabno za območja s
povprečno višino padavin 1400 mm, za izrazito strma in neporasla
območja.
Qvv = 13,407 m3/s Q50 = 11,275 m3/s
Q20 = 8,969 m3/s
Foersterjeva enačba: Op.: Up. predvsem za norm. odt. vodotoke.
Ni primerno za gorovje, sploh če je neporaslo, neprepustno in
strmo
Qvv = 4,77 m3/s
qmax = 5 m3/s/km2 Q50 = 4,01 m3/s Q20 = 3,19 m3/s
Mellijeva enačba: Op.: Formula primerna za vsa območja SLO ob
pravilni izbiri odtočnih koeficientov
Qvv = 7,13 m3/s
ϕ = 0,4
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
11 / 20
Q50 = 6,00 m3/s qmax = 7,48 m3/s/km2 Q20 = 4,77 m3/s Qmax = 7,13
m3/s
Sklep: Za vrednost visokovodnega pretoka se privzame vrednost
Q100 po enačbi Kresnika, ki je v vodnogospodarski praksi splošno
uveljavljena in sprejeta empirična enačba za račun površinskega
odtoka iz gozdnatih, hribovitih in hudourniških območij. Vrednost
Q100 znaša, zaokroženo, 11,5 m3/s. 4.2 Izračun pretokov razli čnih
povratnih dob
Qn; pretok n- letne visoke vode (m3/s)
Q100; pretok 100 - letne visoke vode (m3/s)
Qvv = 11,44 m3/s
Q50 = 9,62 m3/s
Q20 = 7,65 m3/s
Q10 = 6,43 m3/s
Q5 = 5,41 m3/s
Q1 = 3,62 m3/s
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
12 / 20
5 HIDRAVLIČNA ANALIZA Po terenskem ogledu samega območja in
pregledu pridobljenih geodetskih posnetkov je bilo ugotovljeno, da
je struga vodotoka, na celotnem urbaniziranem delu prekrita,
pretežno z montažnimi AB ploščami, delno v drugi obliki (na mestih
kjer je prekritje na vrhnjem sloju asfaltirano), da tip struge ni
konstanten, saj se pojavlja tako v obliki cevovoda premera 80 cm
oziroma 110 cm, kot v obliki prekrite kinete iz lomljenca v betonu,
da ima vodotok na celotnem odseku izrazit naklon nivelete dna
struge (padec), od 3,2 % do 5,4 %, da se vodotok glede na tip
uvršča med hudournike in da je nad naseljem zgrajen prečni
vodnogospodarski objekt (jezovna zgradba), ki je v naravi opuščeno
vodno zajetje, s prelivnim poljem dimenzije 0,62 m x 1 m, ki
predstavlja zajezbo oziroma akumulacijo, ki ima funkcijo dušilke,
saj omejuje pretok na prevodnost prelivne odprtine. Cilj
hidravlične analize je ugotoviti ali struga vodotoka v naselju
prevaja visokovodni pretok, oziroma kolikšna je vrednost
strugotvornega2 pretoka v naselju. Hidravlična analiza je bila
izvedena s posameznimi hidravličnimi izračuni za tok s prosto
gladino ter s pomočjo poenostavljenega hidravličnega modela.
Hidravlični model je bil izdelan v programu Hec-Ras 5.0, ki so ga
razvili pri Hydrologic Engineering Center (HEC) - US Army Corps of
Engineers (z namenom računa enodimenzionalnega stalnega in
nestalnega toka), s katerim so bile analizirane in verificirane
ročno izračunane vrednosti pretokov, ki jih prevaja struga na
predmetnem odseku vodotoka. Hidravlični model je bil izdelan na
podlagi izhodnih podatkov modula Aquaterra, s katerim je bil
izdelan model terena ter geometrija struge.
5.1 Robni pogoji - pretok čez preliv na pregradnem objektu: -
pretok, v cevovodu premera 80 cm - pretok, v cevovodu premera 110
cm - pretok, v pokriti kineti
2 vrednost pretoka, pri katerem vodna gladina, na najbolj
kritičnem odseku, ravno doseže rob struge
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
13 / 20
5.1.1 Pretok čez preliv na pregradnem objektu: ODTOK ČEZ
PRAVOKOTNI PRELIV (po učbeniku: Hidravlika, prof. dr. F. Steinman,
Uni. Lj. - Fgg)
Pregrada oziroma jezovna zgradba služi za ustvarjanje lokalne
zajezbe pri nizkih do srednjih pretokih. Pri nastopu visokih voda
je potrebno zagotoviti odtok le teh, brez škodljivega dviga gladine
na zajezenem gorvodnem odseku, v primeru jezu na Malenci, z
odstranjenimi zapornimi elementi in prelivanjem preko fiksnega
prelivnega robu.
Enačba za izračun količine pretoka čez pravokotni preliv:
pri upoštevanju µ = 0.62, znaša vrednost pretoka:
Q = 1.135 m3/s
Vpliv stranske zožitve jezu upoštevata izraza SIA-e,
Kindsvaterja in Carterja. Kadar je potrebno v izračunu upoštevati
vpliv bočne kontrakcije, ki nastane kadar je širina preliva manjša
od širine dotočnega kanala, uporabimo enačbi SIA ali Kindsvaterja
in Carterja:
- enačba za pretočni koeficinent preliva:
- enačba za izračun količine pretoka čez pravokotni preliv::
g = 9.81 m/s2
B = 14 m
b = 0.62 m
b/B = 0.044285714
Kb = 0.0024
be = 0.6224 m
h1 = 1 m
Kh = 0.001
he 1.001 m
h1/p = 1
Ce = 0.5847
Q = 1.08 m3/s
Za vrednost pretoka, ki jo prevaja pravokotna odprtina na jezu
privzamemo: 1.1 m3/s.
� � 2 3� � � � � 2� � ��� ��
� � �0.578 � 0.0037 � ���� � 3.615 � 3 � ����1000� � 1.6 � !1 �
0.5 ���� � � �� � "��#
� � $% � 2 3� � 2� � & � �&� ��
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
14 / 20
5.1.2 Pretok, v cevovodu premera 80 cm TOK S PROSTO GLADINO V
CEVOVODIH (po učbeniku: Hidravlika, prof. dr. F. Steinman, Uni Lj -
Fgg)
IZRAČUN PREVODNOSTI V PREPUSTU PREMERA 80 CM
Podatki: D = 0.8 m h = 0.2 m I = 5 % nG = 0.02 /
R = 0.4 m h/D = 0.25 a = 0.0427
Izračun
Q = 0.2633 m3/s
Računsko dobimo maksimalni pretok v cevovodih s tokom s prosto
gladino z odvajanjem (iskanje ekstrema funkcije). Račun pokaže, da
nastopi Qmax pri: f=302o oz. pri: ho / D = 0.938 kar rezultira v
pretoku:
h/D = 0.9380
h = 0.7504 m a = 0.3351 Q = 2.0663 m3/s Meritve pa kažejo, da
dejansko dosežemo manjše pretoke, kot jih daje teoretični izračun.
Pri približevanju gladine temenu prereza se namreč pojavljajo
težave z evakuacijo zraka, hkrati pa se lahko pojavijo tudi
vibracije zaradi zračnih mehurjev, ujetih v cevovod.
S sklicem na diagram koeficienta polnitve, ocenjujem, da se
pretok zmanjša za 5 %, na vrednost: Q = 2.00 m3/s
� � '()*
� +,-.
�� � /
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
15 / 20
5.1.3 Pretok, v cevovodu premera 110 cm TOK S PROSTO GLADINO V
CEVOVODIH (po učbeniku: Hidravlika, prof. dr. F. Steinman, Uni Lj -
Fgg)
IZRAČUN PREVODNOSTI V PREPUSTU PREMERA 110 CM
Podatki: D = 1.1 m h = 0.2 m I = 3.2 % - 0.032 nG = 0.02 /
R = 0.55 m h/D = 0.181818 a = 0.0220
Izračun
Q = 0.2537 m3/s
Računsko dobimo maksimalni pretok v cevovodih s tokom s prosto
gladino z odvajanjem (iskanje ekstrema funkcije). Račun pokaže, da
nastopi Qmax pri: f=302o oz. pri: ho / D = 0.938 kar rezultira v
pretoku:
h/D = 0.9380
h = 1.0318 m a = 0.3351 Q = 3.8646 m3/s Meritve pa kažejo, da
dejansko dosežemo manjše pretoke, kot jih daje teoretični izračun.
Pri približevanju gladine temenu prereza se namreč pojavljajo
težave z evakuacijo zraka, hkrati pa se lahko pojavijo tudi
vibracije zaradi zračnih mehurjev, ujetih v cevovod.
S sklicem na diagram koeficienta polnitve, ocenjujem, da se
pretok zmanjša za 5 %, na vrednost:
Q = 3.67 m3/s
� � '()*
� +,-.
�� � /
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
16 / 20
5.1.4 Pretok, v pokriti kineti DIMENZIONIRANJE PRETOČNE ODPRTINE
PREPUSTA podatki: š = 1.00 m n = 0.20 m = 0.20 K = 45 i = 3.20 %
Qvv = 11.00 m3/s h = 1.10 m hr = 0.00 m rezultati: F = 1.34 m2 U =
3.24 m R = 0.414 v = 3.99 m/s Q = 5.36 m3/s
0,00
0,10
0,20
0,30
0,40
0,50
0,60
0,70
0,80
0,90
1,00
1,10
1,20
0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0
viši
na p
rofil
a h
(m
)
pretok Q (m3/s)
PRETOČNA KRIVULJA
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
17 / 20
Izračunan pretok v pokriti kineti je bil validiran s
hidravličnim modelom odprte kinete, s katerim je bilo analizirano
stanje v kineti pri pretoku 5,3 m3/s. Iz vzdolžnega profila je
razvidno, da predmetna struga na odseku prekrite kinete prevaja
pretok 5,3 m3/s, mestoma, na uravnanem odseku tudi malenkostno več.
Do zajezbe prihaja zgolj na lomih nivelete, kjer prihaja do vodnih
skokov ter na mestu prehoda iz kinete v cevovod.
Slika 13: Model vodotoka v programskem okolju HEC-RAS
Slika 14: Stanje v strugii pri pretoku 5,3 m3/s.
NOV
578.740
540.300
443.780429.610
406.300
377.720
328.270
292.150
274.050
228.830
170.120
152.600
128.830
100.560
63.710
9.940
NOV
0 100 200 300 400 500 600295
300
305
310
315
320
325
HEC-V1-HHE Plan: PLAN 8.5.2017
Main Channel Distance (m)
Ele
vatio
n (
m)
Legend
EG PF 1
EG PF 3
EG PF 2
WS PF 3
Crit PF 3
Crit PF 2
WS PF 2
Crit PF 1
WS PF 1
Ground
LOB
ROB
NOV NOV
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
18 / 20
5.2 Pretočnost Pretočnost je termin, ki opisuje vrednost
pretoka, pri katerem vodna gladina, na najbolj kritičnem odseku,
ravno doseže rob struge, to je tik pred preplavljanjem struge (ang.
»bankful discharge«). Drug izraz za pretočnost je strugotvorni
pretok. Pretočnost za obravnavani odsek struge Malence v Borovnici,
vzdolž toka ni konstanta, saj se strugotvorni pretok spreminja
glede na tip vodotoka. Na odseku, kjer vodtok poteka v cevovodu
premera 80 cm, znaša pretočnost 2,0 m3/s, na odseku kjer vodotok
poteka v cevovodu premera 110 cm, znaša pretočnost 3,7 m3/s, na
odseku kjer vodotok poteka v pokriti kineti pa znaša prevodnost 5,3
m3/s. Glavni faktor, ki pogojuje hidravlični režim v predmetni
strugi je prevodnost odprtine na jezu, pri bivšem vodnem zajetju
Malence, saj preliv deluje kot dušilka, zadrževalni volumen pa kot
akumulacijski volumen za visoke vode. Glede na dejstvo, da je
pregradni objekt v evidenci prodnih zadrževalnikov, ki jih vzdržuje
podjetje Hidrotehnik, je pričakovati, da je zaplavni prostor redno
čiščen oziroma vzdrževan, s čimer se zagotavlja volumen tudi
zadrževanje konice visokih voda. Prevodnost preliva na jezu znaša
1,1 m3/s.
5.3 Zaklju ček Predmetni hidrološko hidravlični elaborat je
usmerjen v analizo hidravličnega režima v vodotoku Malenca pri
Borovnici, natančneje v analizo hidravličnega režima toka v
zacevljenem oziroma prekritem delu vodotoka, v urbaniziranem delu
naselja. Na podlagi hidrološke analize, s katero je bil izračunan
in določen visokovodni pretok (Q100 = 11,5 m3/s), so bile na
podlagi hidravličnih enačb, ob pomoči hidravličnega modela,
izračunane vrednosti pretokov, ki jih prevajajo posamezni odseki
vodotoka. Iz analize slednjih je moč zaključiti, da vrednost
visokovodnega pretoka znatno presega pretočnost struge. Ob
upoštevanju dejstva, da je v zaledju, nad naseljem, zgrajena
jezovna zgradba, s prelivom, ki prevaja zgolj 1,1 m3/s (Q1 = 3,62
m3/s), da akumulacijski volumen (ocena 200 m3) zadošča za
sploščitev hipne konice hidrograma, s povratno dobo med 10 in 20
let (arhiv podjetja Hidrotehnik d.d.), ob pogoju, da se relativno
majhno prelivno polje ne zamaši s plavjem, je v obdobju nizkih in
srednjih pretokov pričakovati pretok v strugi skozi naselje manjši
od 1,1 m3/s, v obdobju visokih pretokov, s povratno dobo
rezultirajočih odtokov med 10 in 20 let, pa je pričakovati, da se
bo višek vode prelival preko jezovne zgradbe in preko struge pred
vtokom v akumulacijo ter tako formiral sekundarni tok po javni
poti, ki poteka dolvodno od jezovne zgradbe proti mostu z
železniško progo, kjer se bo koncentriral v podvozu ter dolvodno
razpršil v naselju, z gradientom proti strugi Borovniščice.
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca
19 / 20
5.4 Literatura Steinman, F. 1999. Hidravlika. Ljubljana.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Katedra za mehaniko tekočin: 295 str. Steinman, F., Banovec, P.
2008. Hidrotehnika Vodne zgradbe I. Ljubljana. Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za
mehaniko tekočin: 147 str. Mikoš, M. 2000. Urejanje vodotokov:
skripta, verzija 01. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo, Katedra za splošno hidrotehniko: 182
str. Brilly, M., Šraj, M. 2000. Osnove hidrologije. Univerzitetni
učbenik. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo
in geodezijo: 234 str. ARSO, Atlas okolja. Dostopno na spletu:
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja iObčina - spletni geografski
informacijski sistem – Oblčina Borovnica Arhiv podjetja Hidrotehnik
d.d.
-
Hidrološko hidravlični elaborat - Gameljščica v Povodju
Stran 1 od 2
PRILOGE