UVOD - УКИМ...• Krzno – specifi~no proizvodstvo – karakul ko`i~ki za proisvodstvo na bundi i {ubari (Kavkaski region) Proizvodni sistemi • Intenziven – se sproveduva

1

Овчарство

Универзитет „Св. Кирил и Методиј“ ‐ СкопјеФакултет за земјоделски науки и храна ‐ Скопје

Проф. д‐р Сретен АНДОНОВ

Асис. м‐р Александар УЗУНОВ

Предмет: Основи на сточарско производствоМатеријал: www.fznh.ukim.edu.mk/stocarstvo Предавање бр. 10

UVOD

• Mesto i zna~ewe na malite pre`ivari vo sto~arskoto proizvodstvo

• Rasprostraneti vo {irok goegrafski pojasr r r r f j

• Prolagodeni kon mnogu razli~ni uslovi (pustinski – vla`ni klimatski uslovi)

2

Biolo{ki karakteristiki

• Op{ti karakteristiki

– mal rast

3

– golema podvi`nost– stadno povedenie– sposobnost da koristi kabasti krmi

(trevni asocijacii)

2

Biolo{ki karakteristiki

• Specifi~ni karakteristiki – pre`ivari– multiparni `ivotni

(

4

– sezonski poliestri~ni (dol`ina na estrus 16-17 dena), polovata aktivnost zapo~nuva 6 nedeli po letniot solsticium

– predispozicii za proisvodstvo na meso, mleko, volna, krzno i ko`i)

Komparativni prednosti

• Golema podvi`nost i prilagodonenost kon planinski strmni tereni

• Mo`nost da pasat kusa treva (pokusi od 6 )

5

sm) • Skromni kon potrebi vo smestuva~ki

objekti

Preduslovi

• Prirodni resursi

• ^ove~ki resursi

6

• Finansiski mo`nosti

• Pazar za proizvodite

3

Pazar za proizvodite

K ?

7

• Koi proizvodi?

– Jagne konfekcionirani proizvodi– Mleko mle~ni proizvodi– Volna– Ko`a– Krzno

• Jagne{ko meso– specifi~en proizvod koj se prodava vo

Pazar za proizvodite

8

odredeni periodi (negovoto proizvodstvo e sezonsko)

– mo`nosti za proizvodstvo vo tekot na cela godina

– specifi~ni pazari (zapaden, italijanski, blisko-isto~en)

• Ov~o mleko– visoka zastapenost na masti (nad 6 % vo

sporedba so kravjoto 3.5-4 %)

Pazar za proizvodite

9

r d r j )

– вisokoceneti mle~ni proizvodi (rokfor, pekorino, ka{kaval, sve`o mleko)

– pazarot bara visoka standardizacija na proizvodite proizvеdeni vo visoki sanitarni uslovi

4

• Volna– visoko cenet proizvod– fizi~kite osobini na volnata (finost

Pazar za proizvodite

10

fizi~kite osobini na volnata (finost, branovidnost, dol`ina, elasti~nost) se presudni za finalnite proizvodi

– pazarot e zasiten od evtina volna od Avstralija i Nov Zeland

• Ko`a– surovina za ko`arskata insdustrija– baran proizvod

Pazar za proizvodite

11

baran proizvod• Krzno

– specifi~no proizvodstvo– karakul ko`i~ki za proisvodstvo na

bundi i {ubari (Kavkaski region)

Proizvodni sistemi

• Intenziven– se sproveduva vo zapadnite zemji – specijalizirano proizvodstvo na

j

12

jagne{ko meso ili mleko– nikade ne e celosno intenziviran

• Poluintenziven– najracionalen vo pogled na

iskoristuvawe na prirodnite uslovi i vlo`eniot kapital

5

Proizvodni sistemi

• Ekstenziven– tradicionalen low input-low output– nomadski

13

– polunomadski– transhuman

Proiзvoden pravec – meso

• Na pazarot se prodava jagne{ko meso, konfekcionirano i tn lesno jagne

14

– Jagne{ko meso `iva masa nad 25 kg (trup nad 13 kg)

– konfekcionirano (tipi~no za amerikanskot i angliskiot pazar)

– lesno jagne so `iva masa do 20 kg (trup od 7 do 13 kg)

• Klasifikacija na trupovi od lesni jagniwa spored SEUROP standard– Prilagoden ssitem na procenka

prifaten od ~lenkite na EU koj treba a

Proiзvoden pravec – meso

15

prifaten od ~lenkite na EU koj treba a go determiniraat kvalitetot na zaklanite `ivotni vo pogled na nivnata konformacija i zgoenost, odnosno % na mesnatost !

6

– Zo{to SEUROP?• Uniformnost vo odnos na procenkata na kvalitetot

i mo`nosti za ramnopravni trgovski odnosi;

• Pla}awe na farmerite spored te`inata i kvalitetot na `ivotnoto;

• Pomo{ za klani~nata industrija vo pravec na

Proiзvoden pravec – meso

16

Pomo{ za klani~nata industrija vo pravec na procenka na `ivotnite za kolewe i optimalnoto koristewe na razli~nite trupovi zaklani `ivoti;

• Indikator na uspe{nosta i optimalnoto proizvodstvo na farmerite - nivnite farmi (genetika, ishrana, reprodukcija, smestuvawe i sl.);

• Va`en izvor na informacii za procenaka na odgleduva~kata vrednost na `ivotnite;

• Va`en preduslov za prilagodlivost kon evropskite institucii - izvoz, agroekonomski merki i statistika

• Specifi~nosti– masa na trupot vo 3 kategorii:

•• AA - pod ili 7 kg

Proiзvoden pravec – meso

17

•• BB - od 7,1 do 10 kg;•• CC - od 10,1 do 13 kg

– vo sekoja kategorija se ocenuvastepenot na zaloenost i bojata namesoto

• Stepen na zaloenost

Proiзvoden pravec – meso

18

mo{ne slaba сlaba sredna visoka

7

• Boja

1 SVETLO ROZOVA

Proiзvoden pravec – meso

19

1. SVETLO ROZOVA

2 ROZOVA

Proiзvoden pravec – meso

20

2. ROZOVA

3 CRVENA

Proiзvoden pravec – meso

21

3. CRVENA

8

Proiзvoden pravec – mleko

• Proizvodstvo na mleko– samo 3-5 % od svetskoto proizvodstvo na

mlekopogolema sodr`ina na masti (6 12 %)

22

– pogolema sodr`ina na masti (6-12 %)– sve`o i prerabotki– laktcijata e pokusa 5-7 meseci– bara pove}e rabotna raka

• Specifi~nosti

Proiзvoden pravec – mleko

23

• Specifи~nosti– vo grupata na

te{ko molzni30 40 % e

Proiзvoden pravec – mleko

24

– 30-40 % e cisternsko mleko, 70-60 % e alveolarno

9

– relativno mala koli~ina na mleko se molze (lokalni ovci 45-70 kg mleko za 150 dena ili vo prosek 0.3 – 0.5 kg dnеvno)

Proiзvoden pravec – mleko

25

d )

– specifi~ni lakraciski krivi • klasi~na,• proporcionalna,• so pove}e pikovi

Proiзvoden pravec – mleko

26

–ra~no molzewe makotrpna, spora i higienski nesoodvetna postapka

Proiзvoden pravec – mleko

27

postapka

–ma{insko so prilagodeni ma{ini za molzewe so visoka frekvencija i adekvaten soodnos vakuum : masa`a

10

28

Zo{to ovcite gi ima i kakvo e nivnoto zna~ewe za Makedonija?

• 50 % od zemjodelskata povr{ina e pod planinski pasi{ta, so specifi~na reqefna,

29

po~vena i vegetativna struktura• Tradicionalna zemjodelska dejnost• Porano imalo nad 4 milioni ovci koi se

odgleduvale na polunomadski na~in (zime vo Solunsko pole, leto na visoki pleninski pasi{ta – Gali~nik, [ara ...

Zo{to ovcite gi ima i kakvo e nivnoto zna~ewe za Makedonija?

• Aktuelna populacija okolu 1 milion ovci• Devizen priliv od okolu 10 mil $/god.

30

De ze r l od o olu 0 l $/ od.• Proizvoden pravec: jagne, mleko, volna (od se

pone{to) • Proizvoden sistem maksimalno prilagoden

kon prirodnata vegetacija i niskite vlo`uvawa

11

Rasi ovci• Spored proizvoden pravec

za volnaza mesoza mleko mnogu plodni i za ko`i~ki

31

za mleko, mnogu plodni i za ko`i~kikombiniraniza krznoza meso loj

• Spored morfolo{ki karakteristiki

Staro {panski merino rasi

Elektoral; eskurial; negreti; gvadalupa;

Merino rambue,

Germanski merino,

Merino rasi Merino rasi --proizvodstvo na volnaproizvodstvo na volna

32

Germanski merino,

Amerikanski merino (amerikanski merino; dilein merino; amerikanski rambue;

Avstraliski merino, pepin merino

Stavropolski merino,

Groznenski merino,

Merino arl

Merino rasi Merino rasi -- priozvodstvo na volna priozvodstvo na volna -- mesomesoAskaniska rasa,

Kavkaska rasa,Sovetski merino, Doma{en merino.

Merino rasi Merino rasi -- priozvodstvo na meso priozvodstvo na meso -- volnavolna

33

Francuski mesnat merino - Merino Prekose,

Germanski mesnat merino, Il d’ frans,

Germanski domasen merino - Virtemberg ,Merino lest,Kazakstanski merino,

Sovetski merino prekos.

12

Rasi za proizvodstvo na volnaRasi za proizvodstvo na volna

Zastapeni so 20 % od cela populacija na ovci, produkcija 80 % volna i 20 % meso,

C rs a o s ja raz e a

34

Cvrsta konstitucija i razviena ko`a

Produkcija na volna so volneni ni{ki od 20-25 µm, naglasena branovidnost, mnogu serej, obrasnati noze i glava do mucka, na 1sm2 ko`a 4 -10.000 vlakna, so dol`ina od 4-10 sm.

Staro{pansko merinoStaro{pansko merino

Postanokot na finorunite rasi e nedovolno poznat arheolo{ki izvori

r a e a os oe e e re 3000

Merino rasi

35

tvrdat deka postoele u{te pred 3000 god. p.n.e.

Pirinejski poluostrov razvoj na centri.

Elektoral;Elektoral; Infantido;Infantido;Eskurial;Eskurial; Gvadalupa;Gvadalupa;Negreti;Negreti; PauljarPauljar

Merino rasi

Merino rambue

36

Germanski merino

13

Merino rasi

Amerikanski merino

37

Avstraliski merino

Kraj na 19 i po~etok na 20 vek:Industrija, porast na populacija, potreba od meso (jagne{ko i ov~o), podobra cena meso + volna.

Merino rasi so pravec meso-volna

38

Anglija gojni rasi so dolga volnaSe stvaraat merino rasi za meso i golema koli~ina na volna,Krstosuvawe na merino rasi so gojni rasi so dolga volna,Ramni~arski reoni so intenzivno poljodelstvo,

Dobieni ovci so slednive slednive karakteristikikarakteristiki:Ranostasni,@ M 65 75 110 120

Merino rasi so pravec meso-volna

39

@.M. 65 -75kg; 110 - 120 kgJagne - 100 dena so @.M. od 27 - 30 kg.,Volna 4 -5; 7 -9 kg., R = 40 -45%, finost 22 - 25 µm, cilindri~en pramen 7 -9 sm

14

Merino rasi so pravec meso-volna

Prekos

40

Il D’ fransIl D’ frans

Merino rasi so pravec meso-volna

Merinoland{af -Virtemberg

41

Kazakstanski Kazakstanski merino (arhar merino (arhar merino)merino)

Karakteristiki na trupot: ranostasnost, golema `.m., telo vo vid na paralelopiped so izrazeni {irini, razviena muskulatura i masno tkivo,

b

Rasi za proizvodstvo na mesoRasi za proizvodstvo na meso

42

mramorirano, koski - kusi dobro gradeni, cvrsti i vo pomal %.Glava: kusa; Vrat: kratok i {irok; Gradi: dlaboki i {iroki; Ple{ki: mesnati i dobro srasnati so trupot; Grb i slanini: ramni i {iroki; Sapi: muskulozni {iroki i dolgi.

15

Gojni rasi so dolga volnaGojni rasi so dolga volna

Laj~ester

43

LinkolnLinkoln

Gojni rasi so dolga volnaGojni rasi so dolga volna

Kotsvold

44

TekselTeksel

Gojni rasi so sredno dolga Gojni rasi so sredno dolga volnavolna

Romni mar{

45

Border Border laj~esterlaj~ester

16

Gojni rasi so sredno dolga Gojni rasi so sredno dolga volnavolna

Germanska beloglava

46

Gojni rasi so kusa volnaGojni rasi so kusa volna

Saut daun

47

Hemp{irHemp{ir

Gojni rasi so kusa volnaGojni rasi so kusa volna

[rop{ir

48

SafolkSafolk

17

Gojni rasi so kusa volnaGojni rasi so kusa volna

Oksvord daun

49

Germanska Germanska crnoglavacrnoglava

Gojni rasi so kusa volnaGojni rasi so kusa volna

[eviot

50

Dorset hornDorset horn

• Aklimatizacija - isto~no friziska ovcaZoolo{ka i proizvodna klasifikacija -Evropa so dolga i tenka opa{ka, Aija i Afrika masno opa{ni ovci. Volna

Rasi za proizvodstvo na Rasi za proizvodstvo na mlekomleko

51

fr cgruba, polugruba mal del fina.

• Mal broj na rasi

18

Rasi za proizvodstvo na Rasi za proizvodstvo na mlekomleko

Isto~no friziska

52

AvasiAvasi

Rasi za proizvodstvo na Rasi za proizvodstvo na mlekomleko

Lakon

53

HiosHios

Rasi za proizvodstvo na Rasi za proizvodstvo na mlekomleko

Sardiniska

54

19

Visoko plodni rasiVisoko plodni rasi

Romanovska

55

FinskaFinska

KrznoKrzno--mohermoher

Karakul

56

KembrixKembrix

Doma{ni ovci Doma{ni ovci -- pramenkipramenki

Karaka~anska

57

20

Doma{ni ovci Doma{ni ovci -- pramenkipramenki

[arplaninska

58

Doma{ni ovci Doma{ni ovci -- pramenkipramenki

59

Ov~epolskaOv~epolska