II. UPRAVNI SPOR
1. UVOD
1.1 POJEM UPRAVNEGA SPORA
Gre za poseben postopek sodnega nadzora nad delom uprave, ki pa
nima nobene zveze z upravnim postopkom. Upravni spor je popolnoma
loen od upravnega postopka, je pa namenjen sodni kontroli odlob
upravnih organov. To kontrolo izvajajo naeloma neodvisna sodia,
drave pa se temu upirajo. Presoja zakonitosti zgolj pred upravnimi
organi bi bila nezadostna, saj so upravni organi velikokrat pod
vplivom navodil, smernic, pojasnil hierarhino vijega organa. Zato
je potreben poseben zunanji nadzor sodia, ki je vezano le na ustavo
in zakon gre za sodni nadzor.Upravni spor pa ni izredno pravno
sredstvo!
Skozi zgodovino so se razvila: posebna upravna sodia upravni
spor ima korenine v francoskem dravnem svetu (Napoleon - Conseil
d'Etat). Le-ta je sestavljen iz uradnikov, vendar deluje zunaj
uprave ('upravo najbolje poznajo uradniki'). Preko Kraljevine SHS
pride ta sistem tudi do nas. redna sodia drug sistem je nemki, ki
ponuja nadzor znotraj rednega sodstva ali specialnega sodia
UPRAVNEGA SODIA. Ta sistem dravi onemogoa poseg v odloanje o
upravnih sporih.
Upravni spor je vedno namenjen izkljuno presoji upravnih aktov.
Ostalim aktom ni namenjen, RAZEN e zoper te akte ni zagotovljeno
drugo sodno varstvo in se z njimi posega v ustavne pravice in tako
kritev stori upravni organ (157. len URS!!).
Problem upravnega spora je v tem, da pomeni poseg sodne veje
oblasti v odloanje upravnih organov. Sodstvo lahko le kontrolira
upravne organe, ne sme pa odloati v upravnih zadevah!
Sodie Evropskih skupnosti ni pristojno za sodni nadzor nad
upravnimi organi drav lanic, tudi kadar izvrujejo svoje naloge na
temelju evropskega prava. Zato se je razvil institut evropskega
sodnika gre za dravne sodnike, ki pri svojem odloanju uporabljajo
evropsko pravo.Evropsko pravo pa naeloma ne vsebuje izrecnih
predpisov o obveznostih drav lanic po doloeni ureditvi postopka
upravnega spora. Dravni sodni organi pa so dolni odkloniti uporabo
nacionalnega materialnega ali procesnega predpisa, e je le-ta v
nasprotju s pravnim redom Evropske skupnosti. Opredeljeni so tudi
doloeni standardi pravnega varstva evropskih pravnih norm.
1.2 CILJ in NAMEN UPRAVNEGA SPORA
Upravni spor je namenjen varstvu posameznika pred oblastvenim
delovanjem uprave.Loimo 2 koncepta: objektivni namen je objektivno
presoditi odloitev oziroma delo uprave. S tem se postavlja tonika v
slabi poloaj; e ne toi, bo njegov poloaj iten. Taka presoja oz.
nadzor nad upravo neznansko obremenjuje sodstvo. V potev pride, ko
je podan javni interes, ki ga oblikuje posebni organ (vlada preko
zastopnika javnega interesa). Zastopnik javnega interesa lahko
izpodbija katerikoli akt ali dejanje uprave, ki je v nasprotju s
pravnim redom; subjektivni namen je varstvo pravic posameznika.
Sodstvo se vmea le na zahtevo stranke na vloeno tobo. Sodie je
vezano na predlog stranke in ne more odloiti preko ali mimo
tobenega zahtevka.Novi ZUS-1 temelji na subjektivnem konceptu, ki
izhaja e iz Ustave. Tonik mora dokazati, da je odloba nezakonita IN
da je prizadet njegov pravno varovani interes. Pojavljajo pa se
tudi posamezni elementi objektivnega upravnega spora z institutom
zastopnika javnega interesa.
1.3 POOBLASTILA SODIA
Upravna sodia imajo lahko dve vrsti pooblastil: kasatorina
zadeva je razveljavljena/odpravljena in vrnjena v ponovno odloanje
dravni upravi; reformatorina sodie lahko smo spremeni obravnavani
upravni akt. To pomeni tako hud poseg v delitev oblasti, da ga
nekateri sistemi prepovedujejo ali pa ga strogo omejujejo tudi pri
nas!
1.4 NOVI ZUS
Pomanjkljivosti prejnje ureditve: podvajanje monosti sodnega
varstva mono je bilo sproiti ve sporov v zvezi z istim predmetom;
upravni spor so uporabljali tudi toniki, ki v svojih pravicah sploh
niso bili prizadeti; vedno veji pripad zadev, ki sploh niso spadale
v pristojnost upravnega sodstva; izpodbijanje procesnih aktov, ki
niso vsebovali vsebinske odloitve; ena najvejih teav dvostopenjsko
odloanje.
Do 1.1.2007 je bilo upravno sodstvo dvostopenjsko v vseh
upravnih zadevah; to je pomenilo tiristopenjski celotni upravni
postopek. Gre za posledico povezovanja pravice do sodnega varstva
in pravice do pravnega sredstva, emur pa se pridrui e pravica do
sodnega varstva v upravnih zadevah. Predvsem je bil problem v tem,
da se je krila pravica od sojenja v razumnem roku.Ustavno sodie
zadnje ase Ustavo interpretira tako, da pravica do pravnega
sredstva ni vedno nujna in da se lahko nadomesti oziroma izpolni e
s pravico do sodnega varstva v upravnih zadevah. Pritoba zoper
sodbe v upravnem sporu je po novem MONO omejena.
Novi ZUS doloa strogo upotevanje naela subjektivnosti upravnega
spora. Odloa se o pravicah in koristih posameznega dravljana, a ne
pomeni neke superinstance.
1.5 PREDMET UPRAVNEGA SPORA
Loimo sistem generalne klavzule in sistem enumeracije. sistem
generalne klavzule sodno varstvo je mono glede vseh oblastvenih
aktov in dejanj uprave, ne glede na podroje in nain delovanja. Pri
nas je sistem generalne klavzule doloen e z Ustavo (120/III URS).
sistem enumeracije v upravnem sporu je mogoe izpodbijati zakonitost
le nekaterih aktov ali dejanj uprave, to je z ustavnega vidika
lahko pomeni e omejevanje sodnega nadzora nad zakonitostjo
aktov.
Kot predmet presoje v upravnem sporu je se je izoblikoval pojem
upravnega akta. Upravni akt je javnopravni, enostranski, posamini,
oblastveni akt, z zunanjimi in normativnimi uinki, izdan v okviru
upravne funkcije.
Izpolnjena pa morata biti 2 pogoja: materialni pogoj z njim se
vsebinsko odloi o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke;
formalni pogoj gre za akt, ki je izdan s strani organov javne
uprave dravni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih
pooblastil.Pojem upravnega akta ne pomeni zgolj upravne odlobe,
ampak tudi druge oblike odloitev nosilcev upravne funkcije, ki
posegajo v pravni poloaj posameznika.
Kriteriji za upravni akt: oblikovanje pri izvrevanju upravne
funkcije kriterij je opredeljen glede na organ, ki akt izda. e gre
za organ izvrilne oblasti ali drug nosilec oblasti pri izvrevanju
upravne funkcije, gre za upravni akt. e je akt sprejel organ pri
izvrevanju zakonodajne ali sodne oblasti ali e gre za akt vladanja
(politina izvrilna funkcija), ne gre za upravni akt; enostranski
akt temeljno je razlikovanje z dvostranskimi (npr. pogodbenimi)
oblikami aktov, kjer je potrebno soglasje volj vseh udeleenih
subjektov; oblastveni znaaj temelji na pooblastilu drave, da deluje
na podlagi oblasti (imperiuma); zunanje delovanje akt uinkuje proti
subjektom, ki so loeni od organa odloanja. Ne gre za akte z
notranjim, internim uinkovanjem samo nasproti zaposlenim v organu;
normativni uinek, uinek oblikovanja prava akt nasproti posamezniku
vpliva na njegove pravice, pravne interese in obveznosti. e pa,
nasprotno, posamezni akt oblasti ne ustvarja pravnih uinkov (npr.
obvestilo, opozorilo), zoper njega ni dopusten upravni spor, saj
tudi ni potreben; posaminost in konkretnost kriterij je pomemben za
razlikovanje od splonih in abstraktnih aktov, torej podzakonskih
predpisov. V upravnem sporu pa je posamezniku dovoljeno izpodbijati
tudi zakonitost aktov, izdanih v obliki predpisa, e urejajo
posamina razmerja.
ZUS podaja tudi definicijo aktov, ki NISO upravni akti: akti, ki
jih sprejemajo zakonodajni ali sodni organi v okviru njihovih
ustavnih pristojnosti. akti izvrilnih organov politini akti, ki jih
le-ti izdajo na podlagi svoje oblasti (politine diskrecije) in ne
zakona ali predpisa. akti, izdani na podlagi pravnih sredstev (ki
ne pomenijo zakljuka o zadevi) -> akt odpravijo in vrnejo v
ponovno odloanje, akt s katerim se zavrne pritoba.Lahko pa se
izpodbijajo tudi akti oz. akti oblasti, ki niso upravni, e tako
doloa zakon -> presojajo se lahko akti, s katerimi se odloa o
pravnih sredstvih, a le, e tak akt pomeni konec postopka.
Drugi akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu: akti,
izdani na podlagi pravnih sredstev akti, s katerim se upravni akt
na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev zgolj odpravi ali
razveljavi, e je z njimi postopek konan! -> ugotovitev ninosti,
odprava odlobe, zavrenje vloge zaradi pomanjkanja procesnih
predpostavk. Ni pa mono sproiti upravnega spora zoper akt, ki je
bil e odpravljen ali razveljavljen, saj tak akt ne obstaja ve. Akt,
izdan na podlagi izrednih pravnih sredstev, ni dopustno izpodbijati
na podlagi istih razlogov, ki jih je stranka e navajala (ali bi jih
lahko) v tobi v upravnem sporu zoper sam upravni akt. upravni spor
na podlagi sklepa, a le, e je bil z njim postopek obnovljen,
ustavljen ali konan. Sklepi morajo biti dokonni. Ni mogo upravni
spor zoper odlobo o pritobi, s katero je bil dokonen sklep
odpravljen in zadeva vrnjena v nadaljnje odloanje organu 1.
stopnje. posamini akti, izdani v obliki predpisa gre za predpis po
obliki in za odlobo po vsebini. Stranka ima monost postopka pred
upravnim sodiem, saj ga Ustavno sodie ne presoja, saj gre po
vsebini za posamini akt. Vendar pa je teko zartati natanno mejo med
splonostjo in posaminostjo.
V upravnem sporu se obravnavajo le dokonni akti, zoper katere
niso mona redna pravna sredstva. Upravni spor tudi ni dopusten, e
je stranka imela monost vloiti pritobo (ali drugo redno pravno
sredstvo), pa pritobe ni vloila ali jo je vloila prepozno. To ni
mono niti tedaj, e je akt nien!Tonik lahko izpodbija le tiste
dokonne akte, ki prizadevajo njegov pravno varovani interes.
Toba v upravnem sporu je mona tudi zaradi MOLKA ORGANA; to je
mono po ZUP, kaknem specialnem zakonu ali ZUS. Slednji doloa
objektivni rok 3 leta od zaetka postopka.
Upravne zadeve, v katerih ni mogo upravni spor:Upravni spor ni
mogo le tedaj, kadar je zoper upravne akte predvideno drugo sodno
varstvo izven upravnega spora. Primer: socialni spor o zakonitosti
akta, ki ga je izdal ZPIZ glede obveznega pokojninskega
zavarovanja.
1.6 KVAZI UPRAVNI SPOR
Gre za varstvo posameznika pred kritvami njegovih ustavnih
pravic. Pogoji, da je moen upravni spor: gre za poseg v lovekove
pravice in temeljne svoboine; v pravice posegajo dravni organi; ni
zagotovljeno drugo sodno varstvo.Podlaga za to je drugi odstavek
157. lena URS, ki doloa subsidiarno uporabo upravnega spora.
1.7. VRSTE UPRAVNEGA SPORA GLEDE NA POOBLASTILA SODIA
1.7.1. SPOR O ZAKONITOSTI DOKONNEGA UPRAVNEGA AKTASodie presoja
le zakonitost, ne pa smotrnost oz. primernost upravnega akta
(primer: presojanje akta, izdanega po prostem preudarku) presoja
materialne zakonitosti presoja se: uporabo materialnega predpisa,
formalno zakonitost, vpraanje pristojnosti, postopek in sestavne
dele izdanega akta; presoja formalne zakonitosti vkljuuje tudi
presojo dejanskega stanja.
e sodie ugotovi nezakonitost, akt odpravi. Tonik na podlagi tega
ne more neposredno uveljavljati svoje pravice, saj sodie ni odloilo
meritorno (o pravici, pravni koristi ali obveznosti), ampak je
zgolj presodilo zakonitost akta. Pristojni organ mora ele izdati
novi upravni akt in meritorno odloiti. Pri izdaji novega akta je
vezan na mnenje sodia glede uporabe materialnega prava in stalia
glede postopka.
1.7.2. SPOR POLNE JURISDIKCIJESodie ima v tem sporu ira
pooblastila. Sodie namre najprej presoja zakonitost upravnega akta
in ga kot nezakonitega odpravi, vendar za tem e meritorno odloi v
upravni zadevi. Takna sodba neposredno uinkuje na pravno razmerje
stranke in predstavlja izvrilni naslov.
S tem pa se pojavi vpraanje oz. problem irjenja pristojnosti
upravnega sodia, ki s svojim odloanjem prevzema upravno funkcijo in
posega na podroje delovanja uprave. Sodie namre ni najprimerneji
organ za presojanje javnega interesa, ki ga opredeljuje
zakonodajalec in izvrilna veja oblasti. Nadzorstvena funkcija sodia
zato ne sme pomeniti konkurence upravni funkciji.
Pogoji za spor polne jurisdikcije: dejansko stanje je
razjasnjeno; stranka je v tobi to zahtevala odloitev sodia je mogoa
le v mejah tobenega zahtevka; podani so zakonsko doloeni pogoji ali
je to potrebno zaradi narave stvari.
Pravna ovira za odloanje v sporu polne jurisdikcije je npr.
podeljena diskrecija upravnega organa, dejanska ovira pa lahko
izvira iz oblike akta (npr. potnega lista se ne da izdati v obliki
sodne odlobe, ampak le predpisanega obrazca upravnega organa);
Primeri po ZUS: e pristojni organ v 30 dneh po odpravi upravnega
akta ne izda novega upravnega akta, niti na posebno zahtevo stranke
v 7 dneh; tudi o tonikovem zahtevku po vrnitvi stvari ali povrailu
kode v adhezijskem postopku (lahko pa tudi napoti na pravdo, e je
npr. potrebno ugotavljanje dejstev).
Nadomestitev upravne odlobe je zadnja monost uinkovitega varstva
pravic posameznika. V potev pride le, e uprava: ne spotuje sodbe
sodia in sploh ne izda nove odlobe ali je ta v nasprotju s sodbo
sodia; sploh ne odloi o pravici ali obveznosti posameznika molk
organa.
2. PROCESNE PREDPOSTAVKE
2.1 IZRPANOST PRAVNIH SREDSTEV in OMEJITEV TOBENIH RAZLOGOV
Glavna procesna predpostavka je izpolnjenost pravnih sredstev; e
jih stranka ne izkoristi ali zamudi, ni tobe v upravnem sporu.
6/II len ZUS-1 omejuje vsebino tobe. e je bilo strank v postopku
ve (npr. v postopku denacionalizacije), je bilo mono upravni spor
zlorabljati in je prilo do ve upravnih sporov o isti zadevi v zvezi
z vsako od strank. Omejitev se zato pojavi v obliki prepovedi v
tobi zoper akt, s katerim je bilo odloeno o izrednih pravnih
sredstvih, ni dopustno navajati razlogov, ki jih je stranka e
uporabila v tobi zoper akt, ali pa bi jih lahko uporabila. To
prepreuje ve upravnih sporov v isti zadevi. Ta omejitev omejuje
tobene razloge; e jih zahtevek presee, sodie tobo zavrne in njegovo
delo je s tem zelo olajano. Sodie pa bo moralo voditi spisek e
zatrjevanih tobenih razlogov, eprav bo to obiajno navajala
nasprotna stranka (upravni organ).
2.2 PRISTOJNOST SODIA
V upravnem sporu sodi specializirano Upravno sodie na sedeu in
na zunanjih oddelkih (Celje, Nova Gorica, Maribor). Pristojnost
sodia se doloa glede na prebivalie ali sede tonika, e pa ga nima v
Sloveniji pa glede na kraj izdaje izpodbijanega upravnega akta. Na
sedeu pa sodi vedno v zadevah azila, varstva konkurence in davnih
zadevah (razen v zadevah dohodnine in v zadevah po Zakonu o davkih
obanov).
Kot specializirano sodie ima poloaj vijega sodia, sodniki pa so
izenaeni z vijimi sodniki (v nekaterih dravah pa poznajo
specializirane sodnike).Samo upravno sodie ima pravico presojati
zakonitost upravnih aktov -> ima status vijega in
specializiranega sodia. To pomeni med drugim tudi vije
kvalifikacije za sodnika izpolnjevati mora pogoj minimalno 10 let
delovne dobe na podroju upravnih zadev.
Poseben poloaj pa ima tudi Vrhovno sodie. Specializiranega
upravnega vrhovnega sodia nimamo. Ima pa Vrhovno sodie, ki je po
URS najvije sodie v RS, upravni oddelek, ki odloa o: pravnih
sredstvih zoper odlobe upravnega sodia in sporih glede pristojnosti
med upravnim in Vrhovnim sodiem, vpraanjih v zvezi z dravnimi
volitvami vedno odloa Vrhovno sodie na 1. stopnji in zoper to
odloitev ni pravnih sredstev.
V upravnem sporu je uveljavljeno naelo dveh stopenj, vendar pa
je to naelo z ZUS-1 mono omejeno. Moni sta pritoba in revizija.
Na obeh sodiih (US in VS) je predvideno kolegialno odloanje, kar
pripomore k zmanjanju pritiska na sodie. Na obeh sodiih sodi senat
3 sodnikov. Na Vrhovnem sodiu sodnikov posameznikov ni, razen v
primerih ustavitve postopka. Vrhovno sodie sodi v senatu 5 sodnikov
v sporih o pristojnosti.Na Upravnem sodiu pa je uveden sodnik
posameznik, a le, e: je vrednost spora manja od 20.000, razen e gre
za pomembno pravno vpraanje (o tem odloa senat na predlog sodnika
poroevalca). V zvezi s tem se pojavi velik problem, saj je vrednost
spora v upravnem sporu nemogoe oceniti, razen e je vrednost v sporu
numerino navedena. Vasih pa bo imela bagatelna zadeva uinek na
veliko tevilo ostalih zadev vpliv na prakso. e gre za pomembno
pravno vpraanje, ni dobro, da sodi sodnik posameznik, zato se
dovoli, da odloa senat. se izpodbijajo procesni sklepi; gre za
enostavno dejansko in pravno stanje; ima upravni akt take
pomanjkljivosti, da ga ni mogoe preizkusiti.
2.3 RAZLIKE S PRAVDNIM POSTOPKOM na kratko
ugotavljanje dejanskega stanja sodie v upravnem sporu lahko
preiskuje dejansko stanje le v okviru tobenih navedb; e stranka
doloenega dela akta ne izpodbija, ga sodie ne sme preverjati;
izvajanje dokazov pooblastila sodia so razirjena, saj sodie ni
vezano na dokazne predloge strank. Glede ius novorum velja enako
kot v pravdnem postopku; zaslianje strank e je sodie samo
ugotavljalo dejansko stanje, mora dati strankam monost, da se
izjavijo o dejstvih in okoliinah, ki so pomembni za odloitev. e pa
ni ugotavljalo samo, stranki ni potrebno omogoiti zaslianja, e je
imela monost izjaviti se e v postopku izdaje upravnega akta;
zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v postopku s
pritobo in z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja
dejanja v postopku samo po pooblaencu, ki ima opravljen pravniki
dravni izpit.
3. STRANKE
Upravni spor je namenjen varovanju strank in njihovih pravic
proti dravni upravi. Formalno sta tonik in toenec sicer izenaena,
imata enakopraven poloaj, a de facto temu ni tako. Drava ima namre
na voljo ogromno strokovno kapaciteto in podatkovne baze, zato je
posameznik nujno v slabem poloaju.
V upravnem sporu nastopajo 3 stranke: aktivno legitimirani tonik
prizadeti posameznik ali zastopnik javnega interesa; pasivno
legitimirani toenec oblastveni subjekt, ki je izdal upravni akt;
oseba, ki je lahko z odloitvijo prizadeta ni pa stranske
intervencije.Skladno s subjektivnim konceptom je moen upravni spor
samo, e je prilo do dejanske kritve subjektivnih pravic
posameznikov.
3.1 TONIK
Za zaetek upravnega spora je vedno potrebna toba, nikoli ga ni
mogoe zaeti po uradni dolnosti (ex offo).
1.) oseba, ki je z aktom upravnega organa prizadeta, e je bila
krena kakna njena pravica ali na zakon oprta neposredna osebna
korist. Cilj: varstvo pravic posameznika subjektivni upravni
spor.Lahko je le tista oseba, ki je imela formalni poloaj stranke v
predhodnem upravnem postopku (aktivna ali pasivna stranka v
upravnem postopku ter stranski udeleenec). Razloga za to sta dva:
problem v zvezi z aktom naj se rei v upravnem postopku in ne
upravnem sporu e oseba v upravnem postopku ni bila stranka, potem
ne more biti niti v upravnem sporu; oseba lahko dobi akt, pa ni
bila stranka v postopku ali pa je stranka z aktom zadovoljna in
spora ne bo sproila.Tonik mora izkazati svojo legitimacijo za
sproitev upravnega spora z zatrjevanjem, da je bila z aktom krena
njegova pravica ali pravna korist. e akt oitno ne posega v tonikovo
pravico ali pravno korist, sodie tobo s sklepom zavre. e kasneje ni
ugotovljena kritev, pa tobo zaradi neutemeljenosti zavrne.Tobo kot
stranka lahko vloi tudi njen pravni naslednik ali pa kolektivna
oseba, ki ni pravna oseba, je pa lahko nosilec pravic in obveznosti
po materialnem predpisu (naselje, skupina oseb,...)
Oseba, ki v upravnem postopku ni sodelovalaTaka oseba lahko
pridobi poloaj tonika le v zakonsko predvidenih primerih: z
izrednimi pravnimi sredstvi (npr. obnova po 9. toki 260. l ZUP); s
tobo, s katero izpodbija dokonni sklep, s katerim ji je bila
pravica do udelebe zavrnjena.
2.) zastopnik javnega interesa, to je lahko dravni organ (dravni
toilec, dravni pravobranilec), oseba, ki izpolnjuje pogoje za
okronega sodnika ali druga oseba (npr. odvetnik). Cilj: varstvo
zakonitosti objektivni upravni spor.Vendar pa mora javni interes
ititi e organ, ki odloa o zadevi po ZUP. Zato se postavlja
vpraanje, ali sploh potrebujemo e en organ, ki bo zopet itil javni
interes in toil organ 1. stopnje. Zastopnik deluje zelo omejeno, ne
sme izpodbijati zakonitosti upravnih aktov samostojno in na podlagi
lastne presoje. Deluje lahko le s posebnim pooblastilom vlade, ki
ga izda za vsak posamien primer, kadar predvideva, da je prilo do
kritve zakona v kodo javnega interesa.
3.2 TOENEC
Toena stranka v upravnem sporu je tisti oblastveni subjekt, ki
je akt izdal (drava, lokalna skupnost ali nosilec javnega
pooblastila ne fizina oseba), s katerim je bil postopek odloanja
konan. Obiajno bo lo za 2. stopenjske organe, tudi e se izpodbija
akt 1. stopnje (postopek se kona na 2. stopnji, eprav morda z
zavrnitvijo pritobe). Lahko gre tudi za organ, ki bi moral izdati
akt, pa ga ni (molk organa).
3.3 OSEBA, KI JE LAHKO Z ODLOITVIJO PRIZADETA
Gre za posebno vrsto intervenienta, ki ima posebno vlogo v
postopku. Gre namre za osebo, ki je z upravnim aktom dobila doloene
pravice ali pravne koristi, odprava ali sprememba dokonnega
upravnega akta pa bi ji bila v neposredno kodo. Njen interes je, da
brani obstoj izpodbijanega upravnega akta, zato predlaga le, naj
sodie tobo zavrne.Primer: gradbeno dovoljenje izpodbija sosed
graditelj bo ta oseba!Sodie mora na njihovo udelebo paziti po
uradni dolnosti (ex offo). Sodie mora taki osebi poslati prepis
tobe in jo obravnavati kot vsako drugo stranko v upravnem sporu.Pri
tem pa je izkljuena monost sodelovanja osebam, ki so svoj poloaj v
upravnem postopku opustili ali ga izgubili (npr. se ni udeleeval
obravnav). e namre oseba ne reagira v upravnem postopku, ne more
imeti vloge v upravnem sporu.
4. POOBLAENCI
Novi ZUS v 22. lenu doloa, da mora biti pooblaenec pred vijimi
sodii (to je tudi upravno sodie) nujno osebe s pravosodnim izpitom.
Po odlobi Ustavnega sodia je mogoe, da se v postopku pritobe na
Vrhovno sodie v upravnih zadevah stranka zastopa sama. Sicer
potrebujejo stranke namre pred Vrhovnim sodiem pooblaenca pravnika
s pravnikim dravnim izpitom.
5. ROKI IN VRNITEV V PREJNJE STANJE
Rok za tobo zane tei z vroitvijo upravnega akta stranki oziroma
takrat, ko je bilo storjeno posamino dejanje, s katerim se posega v
lovekove pravice in temeljne svoboine posameznika.Rok za tobo zoper
akte, izdane v obliki predpisa, prine tei z objavo akta.Rok za
pravno sredstvo prine tei z vroitvijo sodne odlobe strankam.
e stranka iz opravienega vzroka zamudi ta ali drug zakoniti rok
za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more ve opraviti
(je prekludirana), lahko predlaga vrnitev v prejnje stanje. Predlog
mora podati pravoasno in pristojnemu organu.Predlog je treba vloiti
v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka
zamudila rok; e je stranka ele pozneje zvedela za zamudo, pa od
dneva, ko je za to zvedela (subjektivni rok). Po 3 mesecih od dneva
zamude ni mogoe predlagati vrnitve v prejnje stanje (objektivni
rok).Okoliine za upravienost zamude je treba verjetno izkazati ob
vloitvi predloga. V roku za vloitev predloga je treba opraviti tudi
zamujeno dejanje.Zaradi zamude roka za vloitev predloga za vrnitev
v prejnje stanje ni mogoe predlagati vrnitve v prejnje stanje
(restitutio restitutionis non datur)O vrnitvi v prejnje stanje
odloi sodie, ki mora odloiti o zamujenem dejanju.Zoper sklep, s
katerim se dovoli vrnitev v prejnje stanje, ni pritobe, razen e se
ugodi prepoznemu predlogu za vrnitev v prejnje stanje (restitutio
restitutionis non datur).
6. STROKI POSTOPKA
ZUS-1 doloa: e tonik uspe in se ugotovi nezakonitost ter akt
razveljavi in vrne nazaj, se stroki ocenijo pavalno glede na
pravilnik, ki ga izda ministrstvo olajanje izrauna; e gre za
meritorno odloitev (s katero je odloeno o pravici, koristi ali
obveznosti) se stroki odmerijo po ZPP velja naelo uspeha; e tonik s
tobo ne uspe (se zavre ali zavrne), vsak nosi svoje stroke.
7. TOBA
7.1 SPLONO
Upravni spor ni pravno sredstvo zoper akt organa. Gre za
samostojni postopek, v katerem se smiselno uporabljajo tudi pravila
ZPP. Pri pisanju tobe je treba upotevati, da sodie zadeve ne pozna,
zato bo odloalo le v okvirih, ki jih bo razbralo iz tobe in
odgovora na tobo. Sodie presoja zakonitost izpodbijanega akta v
mejah zahtevka, pri presoji pa ni vezano na tobene razloge.
S tobo se lahko uveljavlja vse napake izdane odlobe - sodie ni
omejeno s presojo le nekaterih vidikov odlobe. Vendar pa na podroje
nekaterih institutov vendarle ne sme posei pri DISKRECIJSKEM
ODLOANJU upravnega organa, sme upravno sodie presojati le obseg in
uporabo prostega preudarka v konkretnem primeru, ostalih vidikov pa
ne! Ne sme presojati pravilnosti odloitve pri diskreciji, presoja
pa se prekoraitev monosti odloanja po diskreciji; torej e jo je
organ uporabil v primeru, ko zakon tega ne predvideva. Zlorabo pa
je teko dokazati, e je prosti preudarek uporabljen v drugaen namen
kot to predvideva zakon. Stranka bi morala dokazati skriti namen,
kar pa je teko.
Sodie mora dejansko stanje preizkusiti v mejah tobenega zahtevka
in ne presoja vidikov, ki jih stranka ne prereka. Teava pa je v
tem, da ima upravno sodie pred seboj celoten spis in ima tudi
vpogled v vse zapisnike. Zato je mono, da sodie odkrije kakno drugo
dejstvo, ki ga stranka ne prereka, je pa problematino. V teh
primerih sodie pogosto posee tudi v ta dejstva in jih popravi, s
imer pa prekorai zakonska pooblastila in prestopi na stran
tonika.
Sodie ni vezano na dokazne predloge strank. Izvede lahko vsak
dokaz, ki se sodiu zdi relevanten. Dokaze pa bo lahko sodie
izvajalo le s tistega podroja oz. dejstva, ki je s tobo prerekano
to lahko stori v korist ali kodo stranke. Sodie mora biti namre
nevtralno!Omejitev v upravnem sporu pa velja, da ni dovoljeno
ponavljati dokazov, ki so bili v upravnem postopku e izvedeni.
Sodie v upravnem sporu nima nobenih obveznosti po uradni
dolnosti (ex offo) glede ugotavljanja napak odlobe, izjema pa je
ugotavljanje ninosti.
7.2 ROK ZA VLOITEV TOBE
Rok je 30 dni od vroitve upravnega akta, s katerim je bil
postopek konan, stranki (vroitev dokonne odlobe). e je bil stranki
dan napaen pouk, da zoper akt ni dovoljen upravni spor, lahko
stranka vedno in v neomejenem roku sproi upravni spor.Zastopnik
javnega interesa mora tobo vloiti v roku 30 dni, odkar mu je bil
akt vroen. e mu akt ni bil vroen, lahko vloi tobo v roku, ki tee za
stranke. Zastopnik javnega interesa je v slabem poloaju kot
stranka, vendar pa ima na razpolago evidence izdanih aktov.e je akt
objavljen (predpis), je rok 30 dni od objave v Uradnem listu.
7.3 NAIN VLOITVE TOBE
Mona sta 2 naina vloitve: neposredno pri pristojnemu sodiu; po
poti.Tobe se ne more vloiti ustno na zapisnik.Za pravoasnost je
pomembno, da se vloi pristojnemu organu, stranki pravoasna vloitev
tobe nepristojnemu organu ne kodi samo, e je to pripisati
nevednosti ali oitni pomoti vlonika.
7.4 VSEBINA TOBE
V tobi je potrebno navesti: stranke; napake odlobe; opredelitev
zahtevka strank e se odloba zgolj izpodbija, je potrebno navesti v
katerem delu; e gre za spor polne jurisdikcije, mora biti zahtevek
jasno specificiran; adhezijski zahtevek (vrnitev stvari,
odkodnina,...) obvezne priloge izvirnik, prepis ali kopija
izpodbijanega akta, kopije tobe za toeno stranko, taksa.e ni
predpisanih sestavin, se pozove na dopolnitev. e ni priloeno
dokazilo o plailu takse niti po pozivu na dopolnitev, se toba teje
za umaknjeno.
7.5 TOBENI RAZLOGI
zmotna uporaba materialnega prava; bistvena kritev dolob
postopka absolutna ali relativna; zmotna ali nepopolna ugotovitev
dejanskega stanja; razlogi, zaradi katerih se upravni akt izree za
ninega.
7.6 ZAHTEVKI V TOBI
(1) S tobo se lahko zahtevajo le tiste izpolnitve, ki jih
predvideva ZUS:1.) odprava upravnega akta izpodbojna toba,2.)
izdaja oziroma vroitev upravnega akta toba zaradi molka,3.)
sprememba upravnega akta toba v sporu polne jurisdikcije; sodie
odloi o zadevi.
(2) S tobo zaradi kritve lovekovih pravic in temeljnih svoboin
po tem zakonu se lahko zahteva:4.) odprava, izdaja ali sprememba
posaminega akta,5.) ugotovitev kritve ugotovitev, da je bilo z
dejanjem poseeno v lovekovo pravico ali temeljno svoboino
tonika,6.) prepoved nadaljevanja dejanja,7.) odprava posledic
dejanja. mona kumulacija
ZUS pa ne pozna tobe na ugotovitev nepravilnosti akta, je pa
mona toba zaradi kritve ustavnih pravic (5. toka), vendar le,
dokler kritev pravic traja (praksa Ustavnega sodia). Taka praksa pa
se iri tudi na ostale zahtevke v zvezi s kritvami ustavnih
pravic.
7.7 TOBA ZARADI MOLKA ORGANA
Gre za t.i. predhodni upravni spor. Odsotnost upravnega akta
nadomesti fikcija, da je bil izdan negativni upravni akt; teje se,
da je bil zahtevek stranke ali njena pritoba zavrnjena.Rok za
vloitev tobe je 2 meseca. e odlobe ne izda organ 1. stopnje, ima
stranka monost pritobe zaradi molka organa. e pa moli e organ 2.
stopnje ima stranka monost tobe zaradi molka organa; e zoper odlobo
1. stopnje ni pritobe ter ni potreben posebni ugotovitveni
postopek, mora stranka vloiti tobo zaradi molka organa najkasneje v
1 mesecu. V drugih primerih pa je rok 2 meseca. Stranka lahko vloi
tobo tudi, e se ne odzove le organ 2. stopnje; e organi v 3 letih
po vloitvi predloga v konkretni zadevi ne odloijo, kljub temu, da
je bila odloba mogoe e izdana, a razveljavljena, je mona toba
zaradi molka organov (molk uprave). Gre za objektivni rok (3 leta)
za odloitev javne uprave, ne glede na specifike postopka, ki je e
stekel. Ni pa moen upravni spor, e je bil postopek ustavljen!
Najprej pa je potrebno pozvati organ, naj odloi in e v 7 dneh ne
reagira, stranka vloi tobo. e se organ predhodno ne pozove, se toba
kot prezgodnja zavre.
7.8 SPREMEMBA IN ODPRAVA UPRAVNEGA AKTA MED UPRAVNIM SPOROM
To monost daje: izredno pravno sredstvo spremembe in odprave
dokonne odlobe v zvezi z upravnim sporom; obnova postopka; odprava
odlobe po nadzorstveni pravici; izrek odlobe za nino.
Spremembo ali odpravo je potrebno naznaniti Upravnemu sodiu, saj
upravni akt z izdajo novega akta ne obstaja ve, zato za upravni
spor ni ve podlage.Sodie po prejemu naznanila od tonika zahteva,
naj mu v 15. dneh sporoi, ali je s poznejim aktom zadovoljen, ali
vztraja pri tobi (in v kaknem obsegu) ali pa jo razirja tudi na
spremenjeni (novi) upravni akt. e moli, se njegov molk teje, da je
z novim upravnim aktom zadovoljen. je zadovoljen sodie s sklepom
ustavi postopek; ni zadovoljen, vztraja pri tobi ni dolan vloiti
nove tobe. Sodie obvesti prizadete osebe.
7.9 ZAASNA ODREDBA
Zaasno odredbo ureja ZUS in ne veljajo dolobe ZIZ. Zaasna
odredba ima suspenzivni uinek na izvritev upravnega akta (to je
pravzaprav bistvo in namen izdaje zaasne odredbe)Zaasno odredbo se
lahko zahteva ele, ko je vloena toba. To pa je precej pozno zlasti
v primerih, ko pritoba ni suspenzivna in se bo akt do odloitve o
pritobi lahko izvreval in sodie v izvritev ne bo moglo posei.Zaasno
odredbo je potrebno zahtevati pri organu, pristojnem za izvrbo, s
posebno zahtevo. Organ o zahtevi odloa po prostem preudarku. Po
uradni dolnosti jo sodie izda le v primeru kritve ustavnih
pravic.
Sodie izda zaasno odredbo, e so za to izpolnjeni zakonski
pogoji, predlagatelj pa mora dokazati, da: bi mu z izvritvijo
nastala teko popravljiva koda in zadranje izvritve ne bo
poseglo/vplivalo na javni interes in interes drugih strank.
Poznamo 2 tipa zaasnih odredb: neprava zaasna odredba zgolj
zadri izvajanje upravnega akta do pravnomonosti odlobe sodia.
Upravnemu sporu tako daje suspenzivni uinek. Vpraanje je, ali je
akt neizvrljiv v asu do odloitve o zaasni odredbi. Kerevan meni, da
ima suspenzivni uinek e predlog za zaasno odredbo. prava zaasna
odredba z njo se zahteva zaasna ureditev spornega stanja do konne
odloitve v tem primeru; zlasti pri trajajoih razmerjih. Zaasno
ureditev razmerja je mogoe predlagati le v zvezi s spornim
razmerjem, ni pa mono, e se predlagateljevo pravno stanje v niemer
bistveno ne spremeni z zaasno ureditvijo razmerja.
Sodie lahko zahteva varino za kodo, ki utegne nastati nasprotni
stranki zaradi izdaje zaasne odredbe. O zaasni odredbi odloi sodie
v 7. dneh s posebnim sklepom. Zoper ta sklep je mona pritoba v 3.
dneh, a ne zadri izvritve zaasne odredbe, o pritobi zoper sklep pa
2. stopnja odloi v 15. dneh.Tudi Vrhovno sodie lahko izda zaasno
odredbo.
8. POSTOPEK PO PREJEMU TOBE
Ko sodie prejme tobo, opravi: predhodni preizkus; pripravljalni
postopek; glavno obravnavo in/ali sejo; odloanje.8.1 PREDHODNI
PREIZKUS
Sodie preveri procesne predpostavke, ko prejme tobo. Kritve, na
katere mora paziti sodie po uradni dolnosti: toba je nejasna ali
nerazumljiva, zato se je ne more obravnavati sodie postavi rok za
odpravo pomanjkljivosti; ni sodne pristojnosti primer: o sporu
glede javnih naroil ne odloa upravno sodie, ampak dravna revizijska
komisija; pravoasnost toba ne sme biti prezgodnja (le zaradi molka)
ali prepozna; tonik ne varuje svojih koristi ali pravic ali po
zakonu ne more biti stranka, izjema je popularna toba po Zakonu o
varstvu okolja; ne gre za upravni akt ali drug akt, ki se lahko
presoja v upravnem sporu (akti poslovanja, materialni akti, sploni
akti, akti zakonodajne in sodne veje oblasti, politini akti); akt
oitno nima nobenih posledic za tonika ali pa so te posledice
zanemarljive, razen e gre za reitev pomembnega pravnega vpraanja;
akt oitno ne posega v tonikovo pravico ali na zakonu utemeljeno
korist tonik mora dokazati, da je kritev vsaj mona, sicer gre za
pomanjkanje legitimacije za tobo. Primer: osemnajstletnik toi za
priznanje starostne pokojnine; izrpanost rednih pravnih sredstev;
ne bis in idem preveri se ali je sodie e meritorno odloalo o isti
zadevi. Za presojo pravnomonosti so 3 kriteriji: istovetnost
strank, istovetnost zadeve in e presojena zadeva;e niso podane, s
sklepom zavre tobo.
Upravni spor se lahko kona e na tej fazi, ker je akt (37. len
ZUS): tako pomanjkljiv, da sploh ni mogoe presojati njegove
zakonitosti v upravnem sporu. Sodie bo tak akt takoj odpravilo in
naloilo izdajo novega; nien sodie ugotovi ninost in akt
razveljavi.Sodie lahko obravnava le tista dejstva in izvaja tiste
dokaze, ki so obstajali v trenutku, ko je o zahtevku odloil upravni
organ na 1. stopnji, razen e jih stranka upravieno ni mogla navesti
e takrat.
8.2 POSTOPEK S TOBO
e sodie tobe ne zavre, akta zaradi pomanjkljivosti ne odpravi
ali zaradi ninosti akta samo ne odloi (37. len ZUS), polje prepis
tobe toeni stranki in prizadeti osebi v odgovor. Rok za odgovor na
tobo doloi sodie, vendar ta rok ne sme biti dalji od 30
dni.Prizadeta oseba (ugotovi jo sodie) ima v upravnem sporu poloaj
stranke in sodie ji mora dati monost udelebe.Odgovor na tobo je
pravica (in ne dolnost) toene stranke in prizadete osebeToena
stranka mora v roku, ki ga doloi sodie, poslati vse spise, ki se
nanaajo na zadevo. e tudi na novo zahtevo ne polje spisov ali e
izjavi, da jih ne more poslati, sme sodie odloiti o stvari tudi
brez spisov.
ZUS zamudne sodbe ne pozna.
8.2.1 ZDRUITEV ALI RAZDRUITEV POSTOPKOVSodie lahko s sklepom
zdrui zahtevke o istem predmetu, lahko pa tudi odloi, da se ve
vloenih zahtevkov obravnava v loenem postopku. Zoper ta sklep ni
dovoljena pritoba.
8.2.2 UMIK TOBEToba se lahko umakne in sodie v tem primeru s
sklepom ustavi postopek. Umik je mogo do pravnomonosti sodne
odlobe, privolitev ali soglasje pa nista potrebna. Tonik pa lahko
preklie umik tobe, dokler sodie ni odloilo o ustavitvi postopka.
Nadaljevanje postopka po ustavitvi ni mono.
8.2.3 SPREMEMBA TOBESprememba tobe je nedopustna, saj bi lo za
poseg v pravnomonost, ker drugi deli e postanejo pravnomoni. Glede
spremembe tobenega zahtevka se upotevajo pravila ZPP in pravilo o
pravnomonosti (ni dovoljeno spreminjati neesa, o emer je e bilo
pravnomono odloeno). ZUS doloa le monost spremembe tobe glede
akcesornih zahtevkov. e se s tobo zahteva vrnitev stvari ali
odkodnina, je sprememba tobe dopustna, e vanjo privoli toenec do
konca glavne obravnave oziroma do odloitve na seji. Privolitev
toenca pa se domneva, e se je brez ugovarjanja spustil v obravnavo
spremenjene tobe. Zoper sklep, s katerim sodie predlog za spremembo
tobe zavrne, ni dovoljena posebna pritoba.
8.2.4 VZORNI POSTOPEKVzorni postopek je posebna oblika upravnega
spora.Sodie lahko po prejemu odgovorov na tobe na podlagi ene tobe
izvede vzorni postopek, ostale postopke pa prekine, e so pri sodiu
vloene tobe zoper ve kot 20 upravnih aktov, pri katerih se pravice
ali obveznosti opirajo na: enako ali podobno dejansko podlago IN;
isto pravno podlago.Sodie glede ostalih postopkov sprejme sklep o
prekinitvi, pred izdajo tega sklepa pa mora sodie omogoiti toniku,
da se izjavi o navedbah v odgovoru na tobo. Zoper sklep o
prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzornega postopka ni dovoljena
pritoba.O zadevah, o katerih se odloa v vzornem postopku, odloa
sodie prednostno.
Po pravnomonosti odlobe, izdane v vzornem postopku, sodie brez
obravnave odloi o prekinjenih postopkih, e ti postopki glede na
vzorni postopek nimajo bistvenih posebnosti dejanske ali pravne
narave in e je dejansko stanje razjasnjeno. e v tem primeru odloi
sodie enako, kot je bilo odloeno v vzornem postopku, lahko odloi o
vseh tobah z eno sodbo.
8.3 pripravljalni postopek in predhodno vpraanje
8.3.1 pripravljalni postopekV pripravljalnem postopku ima
predsednik senata pooblastilo, da poskusi reiti spor e pred glavno
obravnavo. Ukreniti mora vse, kar je potrebno, da se spor im
hitreje rei. ZUS primeroma nateva, kaj lahko predsednik senata
zlasti naredi: stranke povabi k razpravi o spornem stanju ter k
sklenitvi poravnave; strankam naloi, da v doloenem roku navedejo
dejstva in dokaze, dopolnijo ali pojasnijo njihove pripravljalne
vloge ter predloijo listine in druge predmete, zlasti pa, da se
izjavijo o dejstvih, pomembnih za odloitev; pridobi potrebne
podatke.
Prekluzija pri navajanju dejstev in dokazovSodie lahko izjave in
dokazila, ki se navedejo oziroma predloijo po izteku roka, zavrne
in odloi brez nadaljnjega ugotavljanja dejstev, e: bi lo za
zavlaevanje postopka, stranka zamude ni zadostno opraviila, je bila
stranka pouena o posledicah zamude roka.
Predsednik senata lahko: postopek ustavi s sklepom (umik,
poravnava) ali prekine postopek. zavre tobo, e niso podane procesne
predpostavke, o katerih lahko predsednik senata odloa samostojno
(popolnost, pravoasnost, stranka, ni pritobe, res iudicata).
8.3.2 predhodno vpraanjee je odloitev v upravnem sporu v celoti
ali delno odvisna od vpraanja, ki je samostojna pravna celota in
sodi v pristojnost drugega sodia ali organa (predhodno vpraanje),
lahko sodie: samo obravnava predhodno vpraanje pravni uinek samo v
tej zadevi; prekine postopek, dokler vpraanja ne rei pristojni
organ obligatorno: e se predhodno vpraanje nanaa na obstoj
kaznivega dejanja (razen e kazenski pregon ni mogo), obstoj
zakonske zveze ali ugotovitev oetovstva ali e zakon tako doloa.
Sodie mora prekiniti postopek tudi, e o predhodnem vpraanju e tee
postopek pred pristojnim sodiem ali drugim organom. Sodie izda
sklep o prekinitvi postopka, zoper katerega je dovoljena pritoba v
3. dneh vroitve sklepa strankam.Fikcija umika tobe nastopi, e
stranka v doloenem roku ne sproi postopka pred pristojnim organom
za reitev predhodnega vpraanja.
Postopek se nadaljuje, ko postane odloba o predhodnem vpraanju
pravnomona.
8.3.3 predhodna odloba sodia evropskih skupnosti (preliminary
rulings)Sodie Evropskih skupnosti razlaga doloila ustanovnih pogodb
ter drugih aktov in statutov institucij, ki so ustanovljene s
strani Evropske skupnosti.SES zadevo sprejme, e jo nanj naslovi
sodie drave lanice pri obravnavanju sporne zadeve.
SES se izree za nepristojno, e: oitno ni povezave med vpraanjem
in sporno zadevo; je spor zgolj fiktiven; ne razpolaga z dovolj
pravnimi ali dejanskimi informacijami.
Sodie ali tribunali imajo glede obraanja na SES diskrecijsko
pravico in drave jih pri tem ne smejo omejevati.Na zakon o sodiih
doloa, da je mono le, e je odloba sodia odvisna od predhodne reitve
vpraanja in stranke nimajo rednega ali izrednega pravnega
sredstva.Do prejema odlobe SES, sme sodie opravljati samo procesna
dejanja, ki ne dopuajo odlaanja, niso vezana na to vpraanje in ne
urejajo razmerja dokonno.Odloitev SES je za sodie obvezujoa.
Predhodno vpraanje SES so dolni postaviti: vsa sodia, e so v
dvomu o pravni veljavnosti sekundarnega akta ES (neskladnost s
primarnim pravom); najvija sodia v dravi, zoper katera niso mona
pravna sredstva (v Sloveniji Vrhovno sodie). Izjemoma lahko Vrhovno
sodie samo razloi pravo ES, e je odgovor oiten ali je SES o
podobnem primeru e razsojalo.Posameznik nima pravice prisiliti
sodia, da postavi predhodno vpraanje SES ali postaviti sam takega
vpraanja.
Predhodna odloba SES vee tudi druge organe ES in organe drav
lanic (ex tunc veljava!), vendar pa ne gre za odloanje v konkretni
zadevi.
8.4 glavna obravnava in seja
8.4.1 SPLONOZUS doloa, da sodie 1. stopnje odloi po opravljeni
glavni obravnavi.Tonik e v tobi navaja dejstva, ki jih je treba
izvesti na glavni obravnavi in opraviiti, zakaj jih ni navedel e v
upravnem postopku. ZUS doloa, da so nova dejstva tista, ki so
obstajala v asu odloanja o zadevi na 1. stopnji. Upoteva se torej
tisto pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v asu odloanja na
1. stopnji.
ZUS ne pozna poravnalnega naroka in mirovanja postopka.
8.4.2 OBLIGATORNA GLAVNA OBRAVNAVAGlavno obravnavo je nujno
izvesti, e: bi oseba morala sodelovati v postopku kot stranka, pa
tega poloaja ni imela le, e oseba ni imela monosti zahtevati
vroitve in izpodbijati s pritobo. Je redko v uporabi, saj je za
vloitev tobe nujno dokazati, da bi posameznik moral biti stranka.
Primeri tob zaradi zavrnitve poloaja stranke v postopku pred
upravnimi organi pa so zelo redki; stranka ni imela monosti
izjaviti se v postopku (ni bila zasliana).
Z glavno obravnavo bo sodie popravilo to nezakonitost (samo iz
tega razloga ne bo potrebno odpraviti akta in ga vrniti v ponovno
odloanje). Sodie lahko odpravi tudi druge bistvene kritve postopka,
e s tem ne spravi stranke v slabi poloaj!S tem se bistveno skraja
postopek in zmanja tevilo upravnih sporov.
Sodie obvesti stranke oz. prizadete osebe o vseh narokih za
izvedbo dokazov. Obravnavo vodi predsednik senata, ki se mora
vzdrati posredovanja svojega lastnega mnenja biti mora
nepristranski in objektiven.Sodie izvaja dokaze, ki e niso bili
izvedeni v postopku izdaje akta ali e kae na to, da jih je potrebno
presoditi drugae kot jih je organ v upravnem postopku.Ni vpliva na
potek postopka, e ena ali ve strank ni prisotna na glavni obravnavi
(tudi ni mirovanja postopka, saj ga upravni spor ne pozna).
8.4.3 SEJA (neobligatorna glavna obravnava)Na seji odloa sodie v
vseh primerih, ko ne odloa na glavni obravnavi. Seje niso javne in
tudi sodbe se ne razglasijo javno. Problem tega je, da stranka
efektivno izgubi svoj poloaj stranke.
Sodie sme odloati brez glavne obravnave, e: dejansko stanje med
strankama ni sporno, bi bila obravnava zgolj v interesu toene
stranke (glavna obravnava je namre namenjena pravici do sodnega
varstva tonika ali drugih oseb).V tem primeru odloa na seji in ne
more ugotoviti druganega dejanskega stanja. Problem pa je, e sodie
ugotovi le zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki pa
ni sporno ali drugano od tistega, ki ga je ugotovil organ. Vendar
pa se tu pojavi problem, ker sodie sploh ne more presojati
dejanskega stanja, e ne izvede glavne obravnave, tako da ne more
ugotoviti niti zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega
stanja.
Tudi e je dejansko stanje sporno, ni potrebno vedno izvesti
glavne obravnave, e: iz same tobe izhaja tako oitna napaka odlobe,
da je potrebno tobi ugoditi in odlobo odpraviti, razen e je v
postopku prisotna stranka z nasprotnim interesom; stranka navaja
tista dejstva in dokaze, ki jih sodie ne sme izvesti ali so
nerelevantni; je sodie e odloalo o isti zadevi (s podobno dejansko
in pravno podlago) med istima strankama in je sodba pravnomona.
Vselej se na seji odloa: o pravnih sredstvih; v sporih o
zakonitosti aktov volilnih organov.
8.4.4 PORAVNAVAPoravnava je mona do izdaje sodbe, vendar pa
zakon izkljuuje posebni poravnalni narok.Poravnava ni dopustna, e
je v nasprotju z zakonom (ne pa, e je v nasprotju z javnim
interesom, saj sodie ne presoja javnega interesa, pa pa ga toenec
upravni organ). Poravnava pride v potev predvsem takrat, ko je
upravnemu organu prepueno polje lastne presoje.Poravnava deloma ali
v celoti nadomesti izpodbijani upravni akt (zato je podobna sporu
polne jurisdikcije).
8.5 odloanje sodia
Namen upravnega spora je odprava nezakonitih upravnih aktov.
Uspeh tobe pomeni padec odlobe, neuspeh pa praviloma pomeni
pravnomonost odlobe.
ZUS strogo upoteva subjektivni koncept upravnega spora. Tonik
brani lastni pravni poloaj, sodie pa presoja predvsem ali upravni
akt posega v strankin pravni poloaj. e sodie ugotovi, da odloba ne
posega v tonikov pravni poloaj, tobo zavrne (ali zavre, e je e na
zaetku oitno), ne glede na to, ali je odloba zakonita ali ne. To ne
pomeni posega v ustavno zavarovano pravico stranke do pravnega
sredstva, saj strankine pravice sploh niso bile prizadete.
8.5.1 ZAVRNITEV TOBESodie tobo zavrne, e:1.) je odloba pravilna,
vendar napano obrazloena (slaba argumentacija) sodie odlobo dopolni
s svojo argumentacijo;2.) je bil postopek sicer nezakonit, vendar
ne posega v tonikovo pravico ali pravno korist (subjektivni
koncept);3.) je bil postopek sicer nezakonit, vendar je sodie v
svojem postopku nezakonitost odpravilo primer: upravno sodie na
glavni obravnavi zaslii stranko in s tem sanira napako, da upravni
organ ni zaslial stranke, pa bi jo moral.
Zavrnitev tobe pomeni le neutemeljenost tobenega zahtevka in ne
zakonitost ali nezakonitosti upravnega akta.
8.5.2 ODPRAVA ODLOBE IN VRNITEV ZADEVE UPRAVNEMU ORGANUSodie
odpravi upravni akt, e:1.) ga ni izdal pristojni organ;2.) gre za
zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker: so bili
zmotno presojeni dokazi, so ugotovljena dejstva v nasprotju s
podatki spisa, so v bistvenih tokah dejstva nepopolno ugotovljena
ali je bil iz ugotovljenih dejstev narejen napaen sklep glede
dejanskega stanja in da je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v
upravnem postopku;3.) je lo za bistveno kritev pravil postopka, pa
sodie v svojem postopku takih kritev ni odpravilo in ni pogojev za
zavrnitev tobe;4.) je lo za kritev materialnega prava in akt je
posegel v tonikovo pravico, pa ni pogojev za zavrnitev tobe.
Sodie o zadevi odloi samo, razen izjemoma vrne zadevo v ponovno
odloanje: niso podani pogoji za odloanje v sporu polne
jurisdikcije; e gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki ga
je potrebno ugotoviti v upravnem postopku.
Razloga za odstop zadeve upravnemu organu sta dva: naelo delitve
oblasti sodie ne more vselej spreminjati odloitev uprave oz.
odloati v upravnih zadevah in spor polne jurisdikcije ni vedno
moen; kritev materialnega prava je pogosto povezana e s kakno drugo
kritvijo, ki zahteva odpravo.
Upravni organ pa je pri ponovnem odloanju vezan na
interpretacijo in stalia upravnega sodia glede nadaljnjega
postopka. Obrazloitev sodia je tako pravno zavezujoa.
Problem se lahko pojavi, e se pred odpravo odlobe spremeni
zakon. V trenutku vrnitve organu 1. stopnje velja nov zakon, ki
lahko zadevo ureja drugae naloeni so lahko dodatni ali stroji
pogoji. Vpraanje je, kateri zakon se uporabi, obstajata pa 2
monosti: zakon, ki velja v trenutku odloanja utemeljitev za to je,
da odloba sploh ne obstaja in se teje, da se zaenja nov postopek;
stari zakon e se ugotovi nezakonitost odlobe, je za stranke
pravino, da se uporabi stari zakon, saj je stranka raunala prav na
pogoje starega zakona. Ta reitev velja za boljo.
Organ mora po odpravi upravnega akta odloiti v roku 30 dni,
lahko pa sodie ta rok tudi podalja.e se izpodbija upravni akt v
celoti, ugotovi pa se nezakonitost le dela izreka, se tobi deloma
ugodi.
8.5.3 UGOTOVITVENA SODBAUgotovitvena sodba je novost ZUS-1.
Ugotovitvene tobe ni mogoe vloiti (toba se lahko glasi le na
odpravo ali spremembo), a ima sodie monost zgolj ugotoviti
nezakonitost akta, ne da bi ga odpravilo. Pogoj za to je, da bi
odprava povzroila nesorazmeren poseg v e pridobljene pravice
(navadno zaradi dolgotrajnosti postopkov).Primer: nezakonito
gradbeno dovoljenje gradna je konana in stavba je e naseljena, nato
pa se ugotovi nezakonitost.8.5.4 SPOR POLNE JURISDIKCIJESodie
odpravi odlobo in samo odloi. Gre za poseg v izvrilno vejo oblasti,
zato je potrebno postaviti omejevalne pogoje.
Pogoji so: dejansko stanje je razjasnjeno; tonik izrecno zahteva
odloitev polne jurisdikcije v tobi; tako doloa zakon ali narava
stvari to dopua npr. nedoloeni pravni pojmi: potrebna je prosta
presoja sodia in za to se sodia redko odloajo. Sodie pa v
diskrecijo organa ne sme posegati.
8.5.5 ODLOANJE O AKCESORNIH ZAHTEVKIHSodie sme odloiti tudi
akcesornih zahtevkih (povrnitev kode in vrailo stvari), a le, e
odloa v sporu polne jurisdikcije in odloi meritorno.e pa sodie ne
bo odloalo samo (v sporu polne jurisdikcije), napoti stranko na
pravdo. Pravdno sodie pri presoji odkodninskega zahtevka ne sme
presojati zakonitosti upravnega akta. Pravdno sodie bo lahko
odloilo o odkodnini le, e je akt predhodno spoznan za
nezakonitega.
Pogoji: zahteva se spremembo upravnega akta IN povrnitev kode
ali vrailo stvari; upravni akt je bil vsaj delno izvren; sodie ima
dovolj podatkov, da ugotavljanje dejanskega stanja ne bi bistveno
podaljalo odloanja v upravnem sporu.
8.5.6 ODLOANJE O NINOSTI AKTASodie s sklepom izree akt za
ninega.
8.5.5 ODLOANJE V PRIMERU MOLKA ORGANAe je toba upraviena, ji
sodie s sodbo ugodi. Pri tem loimo 3 monosti: zahtevku ugodi in
naloi organu kakno odlobo naj izda e ni mogoe odloiti v sporu polne
jurisdikcije, ker za to niso podani pogoji. e organ ne ravna po
navodilih sodia in je zato ponovno sproen upravni spor, odloa sodie
v sporu polne jurisdikcije. Obiajno bodo sodia uporabila to monost,
da bi v upravnih zadevah imbolj pogosto odloali upravni organi.
Vendar pa izogibanje odloanju kae na neuinkovitost tega pravnega
sredstva; zahtevku ugodi in naloi organu vroitev odlobe kadar je
upravni akt izdan, a toniku e ni vroen (vroitev pa je po zakonu
obvezna); sodie meritorno odloi ob izpolnjenih pogojih (tonik
zahteva, narava stvari dopua, podlaga za to v podatkih postopka)
odloi sodie v sporu polne jurisdikcije in tako odpravi
pomanjkljivost uprave.
8.5.6 KVAZI UPRAVNI SPORPooblastila sodia so pri tej monosti ira
sodie lahko ugotovi obstoj kritve in doloi vse tisto, kar je
potrebno, da se kritev odpravi.Problem pa je v tem, ker ne moremo
predvidevati, kakne zadeve se bodo znale pred sodiem.
8.6 OBJAVA IN VROITEV SODNIH ODLOB
Sodbo razglasi predsednik senata in ob razglasitvi sodbe navede
najpomembneje razloge odloitve. V zapletenih primerih ni potrebna
ustna razglasitev sodbe, temve jo je potrebno izdati v 8. dneh od
konca glavne obravnave.e je sodie sklenilo, da kona glavno
obravnavo, pa je treba preskrbeti e spise ali listine, v katerih so
dokazi, se mora sodba izdati v 8. dneh od prejetja spisov ali
listin.
V vsakem primeru je potrebno sodbo izdati in vroiti e v
overjenem prepisu.
Sestavni deli pisnih sodb so: uvod; izrek (dispozitiv) vsebuje
odloitev sodia (e je odloilo meritorno), naloi organu izdajo odlobe
(e gre za molk organa), odloi o akcesornih zahtevkih ali napoti
tonika na pravdo; obrazloitev je dvodelna: v prvem delu se nahaja
potek postopka, vsebina izpodbijanega akta, zahteve in navedbe
strank, itd. Drugi del vsebuje predpise, na katere se sodba opira
in zakljuek; pouk o pravnem sredstvu pouka se ne daje o izrednih
pravnih sredstvih (revizija, obnova); podpis.
9. pravna sredstva
Ustavno sodie RS je nekoliko odstopilo od loenega obravnavanja
pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva.Omejitev
pravice do pritobe je dopustna le v doloenih primerih (zadevah). V
vseh drugih primerih je dopustno vloiti revizijo (e so zanjo
izpolnjeni predpisani pogoji).Revizija je pravno sredstvo za
odpravljanje materialnopravnih in postopkovnih napak, obnova
postopka pa za napake dejanskega stanja in nekatere kritve pravil
postopka.
9.1 pritoba
9.1.1 DOVOLJENOST PRITOBEPritoba je po ZUS dopustna le v tistih
primerih, ko je zaradi zagotavljanja uinkovitega pravnega sredstva
ponovno instanno preverjanje nujno. Te potrebe praviloma ni, e:
upravno sodie ni spreminjalo odloitve upravnega organa; e je sodie
na 1. stopnji sicer odloalo v sporu polne jurisdikcije, vendar je
odloalo na podlagi istega dejanskega stanja kot je bilo ugotovljeno
v postopku izdaje upravnega akta.
Pogoja za dopustnost pritobe, ki morata biti izpolnjena
kumulativno, sta: sodie je samo ugotovilo drugano dejansko stanje,
kot ga je ugotovila toena stranka; sodie je na tej podlagi (novo
ugotovljenemu dejanskemu stanju) spremenilo izpodbijani upravni
akt.Pritoba je torej nepotrebna, e je sodie sicer ugotovilo drugano
dejansko stanje, vendar je odlobo zgolj odpravilo in jo vrnilo v
ponovno odloanje, ali pa je spremenilo odlobo, ne da bi ugotovilo
drugano dejansko stanje.
Pravico do pritobe pa lahko doloi zakon po ZUS je dopustna
pritoba, e je sodie odloalo o zakonitosti posaminega akta ali
dejanja, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika (kvazi
upravni spor).
Pritoba pa ni dopustna, e je na 1. stopnji odloalo Vrhovno sodie
ter v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov za lokalne
volitve.
9.1.2 PRAVICA DO PRITOBEPogoja sta dva: sodelovanje v postopku
na 1. stopnji; pravni interes.
Pravico do pritobe imajo samo tiste stranke, ki so sodelovale v
upravnem sporu e na 1. stopnji. S tem je izkljuena monost pritobe
za tiste osebe, ki menijo, da bi morale sodelovati e na 1. stopnji,
vendar tega niso uspeno uveljavljale v postopku na 1. stopnji.
Lahko pa vloijo zahtevo za obnovo.
Pritonik mora ves as izkazovati, da bi ugoditev pritobi zanj
pomenila doloeno korist ali izboljanje pravnega poloaja. Ravno zato
pa se je v sodni praksi razvilo stalie, da sodie pritobo zavre, e
gre za pritobo zoper sodbo, s katero je bila odloba upravnega
organa odpravljena. Odprava odlobe je namre najveja mona korist za
toeo stranko, zato ne more izkazati, da bi ugoditev pritobe
pomenila zanjo neko vejo korist. Sodie pritobo zavre zaradi
pomanjkanja pravnega interesa.
9.1.3 PRITOBENI ROK IN NAIN VLOITVEPritobo je potrebno vloiti v
15. dneh od vroitve predpisa sodbe strankam. Vloi se pri sodiu, ki
je izdalo sodbo na 1. stopnji (Upravno sodie) neposredno ali po
poti, v zadostnem tevilu kopij za sodie in stranke, ki so se
udeleevale postopka na 1. stopnji.
O pritobi odloa Vrhovno sodie v senatu treh sodnikov.
9.1.4 VSEBINA PRITOBEVsebine pritobe ZUS ne ureja, zato se
primerno uporabljajo dolobe ZPP!
Pritoba mora tako obsegati: navedbo sodbe; navedbo, ali se sodba
izpodbija v celoti ali le v doloenem delu; pritobeni razlogi;
podpis pritonika.
e je pritoba nepopolna, mora dati sodie pritoniku rok za
dopolnitev oz. popravo. e v roku ne popravi, sodie pritobo s
sklepom zavre.e je pritoba vsebinsko e kako drugae pomanjkljiva, jo
sodie 1. stopnje polje sodiu 2. stopnje brez zahteve pritoniku, naj
jo dopolni ali popravi.
Nova dejstva in dokaze lahko pritonik navaja le, e izkae za
verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma
predloiti do konca glavne obravnave. Navajajo pa se lahko le tisti
dokazi, ki bi jih pri svojem odloanju moral upotevati e upravni
organ 1. stopnje torej so morali obstajati e v tistem trenutku.
9.1.5 PRITOBENI RAZLOGISodba se lahko izpodbija s pritobo
zaradi:1.) bistvene kritev pravil postopka (absolutne in relativne
- 75. len ZUS);2.) zmotne uporabe materialnega predpisa ALI zmotne
presoje pravilnosti postopka izdaje akta; 3.) zmotno ali nepopolno
ugotovljenega dejanskega stanja.
Sodie po uradni dolnosti preizkusi samo: zmotno uporabo
materialnega prava in bistvene kritve postopka.
V pritobenem postopku se lahko izpodbija le tisto dejansko
stanje, ki ga je sodie samo ugotovilo v upravnem sporu, saj gre za
pravno sredstvo zoper sodbo sodia 1. stopnje in ne zoper
izpodbijani upravni akt.
9.1.6 ODLOANJE O PRITOBIPredsednik senata pritobo s sklepom
zavre, e je prepozna, nedovoljena ali vloena s strani neupraviene
osebe.
e pritobe sodie 1. stopnje ne zavre, vroi pritobo nasprotni
stranki v odgovor, za odgovor ima 8 dni asa. Prepozen odgovor na
pritobo se ne zavre, ampak se vseeno polje sodiu 2. stopnje, ki ga
upoteva, e je to mogoe. Po izteku roka za odgovor, polje sodie 1.
stopnje pritobo z vsemi spisi ter odgovor sodiu 2. stopnje.
Sodie praviloma odloa na nejavni seji, izpodbijano sodbo pa
preizkua v mejah tobenega zahtevka.
Glavna obravnava se opravi le izjemoma, in sicer, e sodie:
spozna, da je potrebno ponoviti e izvedene dokaze; meni, da je
potrebno ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze.Za glavno
obravnavo na Vrhovnem sodiu se smiselno uporabljajo predpisi, ki
veljajo za obravnavo pred sodiem 1. stopnje.
e pritoba ni utemeljena, jo sodie 2. stopnje zavrne.
e Vrhovno sodie ugotovi, da pritoba je utemeljena, pritobi ugodi
in uporabi svoja kasatorina pooblastila, in sicer: s sodbo
razveljavi sodbo in odpravi upravni akt e bi moralo e sodie 1.
stopnje zaradi pomanjkljivosti akt odpraviti; s sklepom razveljavi
sodbo in: zavre tobo v primeru, da bi moralo sodie 1. stopnje tobo
zavrei s sklepom, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke;
jo vrne sodiu 1. stopnje v novo sojenje ali jo odstopi pristojnemu
sodiu e sodie 2. stopnje ugotovi bistvene kritve postopka, vendar
jih samo ne odpravi; jo vrne sodiu 1. stopnje v novo sojenje ali
zavre tobo e se je postopka pred sodiem 1. stopnje udeleeval nekdo,
ki ne more biti stranka v upravnem sporu ali e je prilo do napak v
zastopanju ali pri pooblaencu; jo vrne sodiu 1. stopnje v novo
sojenje e je potrebno ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze
ali e je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno
ugotovljeno dejansko stanje (v tem primeru lahko tudi odpravi
izpodbijani upravni akt in vrne zadevo pristojnemu organu, e je to
potrebno glede na okoliine primera).
Vrhovno sodie ima v pritobenem postopku tudi reformatorina
pooblastila, predvsem v primerih, ko samo opravi glavno obravnavo
in ugotovi drugano dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodie 1.
stopnje. V takem primeru lahko: s sodbo spremeni sodbo sodia 1.
stopnje; s sodbo spremeni sodbo sodia 1. stopnje in spremeni ali
odpravi izpodbijani upravni akt.Izjemoma ima reformatorina
pooblastila tudi, e ne izvede glavne obravnave, in sicer e meni, da
je sodie 1. stopnje: zmotno presodilo listine ali posredno izvedene
dokaze; nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev; zmotno
uporabilo materialno pravo; kot neutemeljeno zavrnilo tobo,
izpodbijani upravni akt pa je po mnenju Vrhovnega sodia nien.
V pritobenem postopku velja naelo prepovedi reformatio in
peus.
9.1.7 PRITOBA ZOPER SKLEPMona je le, e jo izrecno doloa ZUS. V
vseh primerih pa je dovoljena pritoba zoper sklep, s katerim je
onemogoen nadaljnji postopek mednje pa ne spadajo tisti sklepi, ki
predstavljajo meritorno presojo sodia (npr. sklep, s katerim se
upravni akt izree za ninega). V slednjih primerih je pod zakonskimi
pogoji mono vloiti le revizijo.
9.2 revizija
9.2.1 SPLONORevizija je izredno pravno sredstvo. Poleg tega je
razlika s pritobo: poleg varstva pravic posameznikov je namenjena
tudi zaiti pravne enotnosti; presoja se zgolj materialnopravne in
postopkovne napake.
Sodna praksa bo morala e odgovoriti na vpraanje, ali je revizija
dopustna zoper vse pravnomone sodbe sodia 1. stopnje v upravnem
sporu ALI zgolj zoper tiste, s katerimi se je konal postopek
odloanja (torej tiste sodbe, s katerimi je sodie 1. stopnje tobo
zavrnilo ali odloilo v sporu polne jurisdikcije). Cilj revizije je
zagotoviti pravilno in zakonito sodno odlobo ter zagotoviti
enotnost pravnega reda. To je smotrno le tedaj, ko je postopek
odloanja v celoti zakljuen. Dosedanja praksa Vrhovnega sodia je
tela, da stranka nima ve pravnega interesa za pritobo (in tudi
revizijo), e je e bil izdan nov akt in sproen nov upravni spor med
pritobenim (revizijskim) postopkom. e je prilo do odprave in
vrnitve v ponovno odloanje, revizija ni dopustna zaradi pomanjkanja
pravnega interesa, saj imajo stranke e monost pravnega varstva.
9.2.2 ROKRok za vloitev revizija je 30 dni od vroitve prepisa
sodbe.
9.2.3 PRAVICA DO VLOITVE REVIZIJEPogoja za upravienost vloitve
revizije sta 2: oseba je sodelovala kot stranka v upravnem sporu na
1. stopnji; revident mora imeti pravni interes izkazati mora, da bi
se z uspehom v reviziji njegov pravni poloaj izboljal. e mu
revizija oitno v niemer ne korist, je revizija nedovoljena.
9.2.4 DOVOLJENOST REVIZIJERevizija zoper pravnomono sodbo je
dopustna, e: vrednost izpodbijanega dela dokonnega upravnega akta
presega 20.000 (le, kjer je z odlobo izraena pravica in obveznost v
nominalnem znesku); po vsebini gre za pomembno pravno vpraanje (to
presoja Vrhovno sodie) ali sodba 1. stopnje odstopa od ustaljene
prakse Vrhovnega sodia; ima odloitev v sodbi za stranko zelo hude
posledice (vsekakor se teje za tako posledico, e izguba pravice ali
naloena obveznost presega 20.000 , ali je ogroeno preivljanje
stranke ali njenih blinjih,).
Revizija ni dovoljena: e jo vloi neupraviena oseba; v volilnih
zadevah; v sporih, v katerih je dovoljena pritoba; e ne izpolnjuje
zakonskih pogojev.
9.2.5 REVIZIJSKI RAZLOGI1.) bistvene kritev pravil postopka v
upravnem sporu;2.) zmotna uporaba materialnega prava.
Vrhovno sodie preizkusi revizijo le v tistem delu, v katerem se
izpodbija in v mejah revizijskih razlogov, pri emer pa po uradni
dolnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.
Ius novorumNova dejstva in dokazi se smejo navajati le, e se
nanaajo na bistvene kritve dolob postopka v upravnem sporu. Drugih
dejstev in dokazov ni mogoe uveljavljati, saj revizija ne obravnava
napak pri ugotavljanju dejanskega stanja!
9.2.6 POSTOPEKRevizija se vloi pri Upravnem sodiu, ki posreduje
revizijo in vse spise o zadevi Vrhovnemu sodiu v nadaljnji
postopek.
Vrhovno sodie najprej izvede predhodni postopek, v katerem
preveri procesne predpostavke (pravoasnost, popolnost,
dovoljenost). Prepozno ali nepopolno revizijo s sklepom zavre
sodnik poroevalec, nedovoljeno revizijo pa senat Vrhovnega
sodia.
V postopku pred Vrhovnim sodiem je obvezno pravno zastopanje
(pooblaenec z dravnim pravnikim izpitom), zato so postavljene vije
zahteve glede pravilnosti vloene vloge ne polje se v popravo ali
dopolnitev, ampak se nepopolno ali nejasno vlogo takoj zavre.e so
procesne predpostavke podane, polje sodnik poroevalec Vrhovnega
sodia izvod revizije nasprotni stranki, ki lahko v 30. dneh poda
odgovor nanjo.
9.2.7 ODLOANJE O REVIZIJIVrhovno sodie lahko: zavrne revizijo
kot neutemeljeno; ugotovi nezakonitost: bistvena kritev pravil
postopka - Vrhovno sodie: samo odpravi ugotovljene kritve, e je to
glede na naravo stvari mogoe; s sklepom razveljavi sodbo in vrne
zadevo v novo sojenje; s sklepom razveljavi izdane odlobe in zavre
tobo, e zadeva ne sodi v sodno pristojnost. zmotno uporabljeno
materialno pravo: s sodbo ugodi reviziji in spremeni sodbo sodia 1.
stopnje. e pa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno
ugotovljeno dejansko stanje, Vrhovno sodie s sklepom ugodi
reviziji, razveljavi sodbo in vrne zadevo v novo sojenje.
Revizija nima suspenzivnega uinka.
9.2.8 REVIZIJA ZOPER SKLEPRevizija zoper sklep je dovoljena le v
enem primeru, in sicer zoper sklep sodia 1. stopnje, s katerim je
bila ugotovljena ninost akta. Vendar tudi v tem primeru revizija
zoper sklep ni dovoljena, e ne bi bila dovoljena revizija zoper
pravnomono sodbo.
9.3 obnova postopka
9.3.1 LEGITIMACIJA ZA OBNOVOZahtevo za obnovo postopka lahko
vloi: stranka tonik, toenec ali stranski intervenient; oseba, ki bi
morala biti udeleena kot stranka v konanem upravnem sporu.
9.3.2 POGOJ ZA OBNOVOPoleg obnovitvenega razloga je pogoj za
obnovo ta, da gre za pravnomono konan sodni postopek, pri emer pa
ni pomembno, ali je postopek konan s sodbo ali sklepom sodia.Sodni
postopek je konan, e zoper izdano sodbo ni ve mona pritoba.
9.3.3 OBNOVITVENI RAZLOGIObnova je mogoa le iz enega od
taksativno natetih razlogov:1.) stranka izve za nova dejstva ali
najde nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje
reen, e bi se nanje sklicevala ali e bi jih uporabila v prejnjem
postopku;2.) ponarejena listina ali kriva izpovedba prie, izvedenca
ali stranke pri zaslievanju pred sodiem;3.) sodie ni bilo
sestavljeno po dolobah tega zakona;4.) sodeloval sodnik, ki bi
moral biti po zakonu izloen;5.) se je postopka udeleeval nekdo, ki
ne more biti stranka v upravnem sporu, ali e stranke v skladu z
zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik
oziroma pooblaenec stranke ni imel dovoljenja za opravljanje dejanj
v postopku, razen e so bila posamezna dejanja v postopku pozneje
odobrena;6.) odloba opira na sodbo, ki je bila pozneje
razveljavljena z drugo pravnomono sodno odlobo;7.) do odlobe je
prilo zaradi kaznivega dejanja sodnika ali delavca pri sodiu,
strankinega zastopnika ali pooblaenca, njenega nasprotnika ali
nasprotnega zastopnika ali pooblaenca;8.) stranka najde odlobo, ki
je bila izdana e prej v istem upravnem sporu, ali dobi monost, da
jo uporabi;9.) prizadeti osebi ni bila dana monost udelebe v
upravnem sporu.
Zaradi razlogov iz 1. toke prejnjega odstavka se sme obnova
dovoliti le, e je sodie samo ugotavljalo dejansko stanje.Zaradi
razlogov iz 1., 2. in 5. do 9. toke se sme dovoliti obnova samo, e
se stranka brez lastne krivde ni mogla sklicevati nanje v prejnjem
postopku.
9.3.4 ROK ZA OBNOVOStranka lahko zahteva obnovo sodnega
postopka: v subjektivnem roku najpozneje v 30. dneh odkar je
izvedela za obnovitveni razlog oziroma odkar bi ga lahko uporabila.
e pa je izvedela za obnovitveni razlog preden je bil postopek pri
sodiu konan, zane tei rok z vroitvijo sodne odlobe; v objektivnem
roku v 5. letih od pravnomonosti sodne odlobe (izjema: 6.
toka!)
9.3.5 POSTOPEKPredlog za obnovo se vloi pri sodiu, ki je izdalo
odlobo (sodie na katerega se nanaa obnovitveni razlog). O predlogu
za obnovo doloi sodie v senatu 3. sodnikov.
V predlogu mora stranka navesti: na katero sodbo se nanaa;
obnovitveni razlog; dokazi, ki kaejo na verjetnost obnovitvenega
razloga; okoliine, iz katerih izhaja, da je predlog pravoasen.
Sodie najprej na nejavni seji izvede predhodni postopek, v
katerem preizkusi, ali je predlog pravoasen, vloen s strani
upraviene osebe in ali je izkazana verjetnost obnovitvenega
razloga. e sodie ugotovi, da ti pogoji niso izpolnjeni, predlog s
sklepom zavre.V nasprotnem primeru predlog polje nasprotnim
strankam in prizadetim osebam, ki lahko nanj odgovorijo v 15.
dneh.
9.3.6 ODLOANJE O PREDLOGU ZA OBNOVOPo opravljeni seji izda sodie
sklep, s katerim dovoli obnovo postopka ali zavrne predlog za
obnovo. V sklepu s katerim se dovoli obnova postopka, se razveljavi
izdana odloba.e je potrebno izvesti glavno obravnavo, jo sodie
razpie. Sodie odloi na podlagi podatkov, zbranih v prejnjem in
obnovljenem postopku.Sodie lahko po konanem obnovitvenem razlogu:
tobo zavrne; tobi ugodi in odpravi ali spremeni izpodbijani upravni
akt.
9.3.7 PRAVNA SREDSTVAZoper odlobo sodia v obnovljenem postopku
so dovoljena tista pravna sredstva, ki so dovoljena zoper
sodbo.