688 Theoph Sim VI VI Bjuri ovoj nastan od nepoznati pri~ini go datira vo 592 godina iako
kaj Simokata precizno e navedena 594 godina J B Bury A History of the Later Roman Empire from
209
Slednata godina (595) zapo~nala pogolema romejska ofanziva protiv
Slovenite koi ja opqa~kale Zaldapa isto~no od Varna Aksis kaj Anhijal i
edno nepoznato mesto Skopis na crnomorskiot breg Za centar na operacijata
bil izbran Markianopol Predhodnicata unitila eden odred na Slovenite i
im go odzela plenot i zarobenicite Pri obidot za premin na Dunav romejskata
vojska se sudrila so Slovenite na ~ie ~elo bil Pirigast koj verojatno bil Ant
Ovoj premin mnogu ja ~inel romejskata vojska bideji iako zaginal Pirigast
taa zagubila mnogu vojnici i edvaj se spasila so begstvo vo logorot na desniot
breg691
Vo 596 godina Prisk koj bil vraten na komandanskata pozicija go zapo~nal
svojot vtor pohod protiv Slovenite vo Vlaka pri to dool do Gorno Nove
na leviot breg na r Dunav692 Tuka pristignalo edno kaganovo pratenitvo koe
691 Theoph Sim VII II-V 692 Za ubikacijata na ovaa tvrdina (grad) vidi VIINJ 120 bel 67 Spored redaktorite na
prvoto izdanie na VIINJ lokalizacijata na bilo kakva isto~noromejska tvrdina na levata
strana od Dunav odnosno na avarska teritorija e pogreno Spored toa ovoj podatok na
Simokata ne mo`e da se zeme kako verodostoen i najverojatno se raboti za greka pri
odreduvawe na mestopolo`bata na mesnosta Gorno Nove Ovaa mesnost treba da se bara vo
provincijata Gorna Mezija a ne vo oblasta na den Vlaka
Po odnos na praaweto dali Imperijata imala fakti~ka vlast na levata strana od Dunav
opirna analiza dava Iuml Fran~es (Vizantiйskoe gosudarstvo i levobre`Yacutee DunaOcirc v VI v VV XX
Moskva 1961 14-22) Spored nego iako vo oficijalnite imperatorski dokumenti (noveli) i
informaciite koi gi davaat sovremenite narativni izvori (Prokopij Agatij Simokata) se
zboruva za postoewe na imperatorska vlast na levata strana od Dunav vo sutina ne mo`e da se
ka`e deka ovie podatoci ja odrazuvaat realnata sostojba Imeno vo mnogu slu~ai imperatorite
preku sklu~uvawe na sojuzni~ki dogovori so pograni~nite plemiwa (Gepidi Anti) davaji im
subsiidii gi obvrzuvale da gradat tvrdini na leviot breg na Dunav koi bi gi koristele samite
plemiwa-sojuznici za odbrana na severnata imperatorska granica od ostanatite plemiwa So
samoto toa to Imperijata ja finansirala izgradbata na ovite tvrdini taa gi smetala za svoi
Me|utoa samite Romei ne znaele kade gi podignuvale nivnite sojuznici ovie tvrdini pa poradi
toa ne mo`ele da bidat precizno zapoznaeni so sostojbite na levata strana od Dunav pri to
~estopati ne gi znaele to~nite imiwa na mesnostite gi ozna~uvale opto (kako mnogu tvrdini)
ili pak ne ja zanele nivnata to~na lokacija Osven toa imalo slu~ai koga nekoi plemenski
voda~i otkako e osvoele nekoja od imeperatorskite oblasti Imperijata vo nemo`nost da ja
povrati nazad istata sklu~uvala dogovor so odnosniot plemenski voda~ priznavaji ja negovata
vlast no istovremeno spored romejskite sfaawa takvata teritorija koja ja vladee sojuznik na
Imperijata se smetala kako sostaven del od samata Imperija Spored toa Imperijata na vakov
210
go izvestilo romejskiot komandant deka go prekril mirot so Avarite bideji
negovata vojska navlegla na avarska teritorija Na ovoj kaganov protest
strategot odgovoril deka se nao|a na romejska teritorija693
Vo me|uvreme dodeka Prisk vojuval so Slovenite Avarite go napadnale
Singidunum gi razruile negovite yidini i odvele del od naselenieto vo
zarobenitvo (596 g) Doznavaji go ova Prisk se upatil kon gradot za da im
izleze vo presret na negovite `iteli Prvin bile vodeni pregovori vo
Konstantinopol me|u Prisk i kaganot okolu sudbinata na Singidunum i otkako
ne bil postignat nikakov dogovor posledniot se zakanil deka e razruel ute
mnogu drugi gradovi Prisk vedna ja ispratil re~nata flotila na ~elo so
Guduin Avarite im pru`ile otpor na Romeite opkru`uvaji go gradot so koli
no ne za dolgo Prisustvoto na romejskata vojska vo nivnata bilzina gi
ohrabrila `itelite na Singidunum da im se sprotivstavat na Avarite po to
poslednite bile prinudeni da se povle~at Toa ne mu se dopadnalo na kaganot
koj se zakanil deka e go narui mirot trgnuvaji vo pohod kon Dalmacija694
Zakanite na kaganot se obvistinile bideji Avarite vo 597 godina
navistina trgnale vo napad na Dalmacija Go zavzele podra~jeto na Vonka
(Balkes jugoisto~no od Bawa Luka) i osvoile duri ~itirieset utvrduvawa
Avarskiot napad vo Dalmacija zavril neslavno bideji carskata vojska gi
napadnala od zaseda i im go odzela plenot695
Po dve godini (599) kaganot sobral vojska i odnovo se upatil na romejska
teritorija ovojpat vo Dolna Mezija postavuvaji logor kaj gradot Tomi Vo toa
vreme Romeite go slavele golemiot hristijanski praznik Veligden i bideji kaj
niv zavladeal glad kaganot se ponudil da im dostavi prehrambeni namirnici
Ovoj neobi~n predlog go za~udil Prisk no se soglasil so kaganot na
petnaesetdnevno primirje Kaganot im dostavil golema koli~ina na
prehrambeni produkti Otkako romejskata vojska dobila sicirc to e neophodno za
`ivot kaganot ispratil molba do Prisk da dobie indiski za~ini Strategot so
na~in imala samo formalna (posredna) vlast vo nekoi oblasti na leviot breg na Dunav a ne i
fakti~ka Samata reka Dunav bila prirodna i fakti~ka granica me|u Imperijata i varvarskiot
svet
693 Theoph Sim VII VII 694 Theoph Sim VII X-XI 695 Theoph Sim VII XII
211
zadovolstvo odgovoril na molbata od kaganot ispraaji mu biber indiski list
i tn koston Kaganot bil mnogu zadovolen od romejskite darovi i dodeka trael
praznikot ne prevzel nikakvi voeni dejstvija Me|utoa otkako doznal deka
romejskiot vojskovoda~ Komentiol doa|a so vojska vo Nikopol kaganot mu
trgnal vo presret i go porazil vo blizina na Remesijana kade bilo sklu~eno
primirje koe imalo lokalno zna~ewe Obnovata na neprijatelstvoto dovela do
poraz kaj kastrumot Jaterus (Jantra) na istoimenata pritoka na Dunav Porazot
kaj Jaterus iacute ovozmo`il na avarskata kowanica prodor kon Konstantinopol pri
to bila osvoena tvrdinata Drizipara Zaradi epidemija me|u Avarite kaganot
se odlu~il na mir koj bil sklu~en vo spomenatata tvrdina dobivaji od Romeite
20 000 solidi a Imperijata go zadr`ala pravoto nejzina vojska da go preminuva
Dunav i da gi napa|a Sklaviniite vo Vlakata nizina696
Za da ja iskoristi nepovolnata situacija to nastapila vo redovite na
avarskiot tabor predizvikana od epidemijata imperatorot reil da im zadade
reitelen udar na Avarite Imeno vo 600 godina Romeite go naruile mirot
so Avarite postignat prethodnata godina (599)697 koga romejskiot vojskovoda~
Prisk trgnal vo napad preku Dunav i Tisa vo Panonija i im zadal na Avarite
nekolku posledovatelni i teki porazi pri to bile zarobeni golem broj
Avari Sloveni i drugi varvari vo koi verojatno vleguvaat i Gepidite Sepak
ovie zarobenici na barawe od kaganot bile vrateni nazad698 Po ovoj nastan
verojatno bil sklu~en mir bideji Simokata veli deka vo devetnaesetata
godina (avgust 600-juli 601) od vladeeweto na Mavrikij ne se slu~ilo nito
zna~ajno me|u Romeite i varvarite699
Otkako rabotite so Avarite bile uredeni so miroven dogovor Romeite se
svrtele kon Slovenite Poslednata akcija protiv Slovenite zad Dunav Romeite
ja izvrile vo 602 godina koga Guduin zamenikot komandant pomonik na
Petar otkako ja preminal rekata so ostriot me~ ubil golem del od
neprijatelite a eden del od niv gi odvel vo zarobenitvo Kako odgovor na ovoj
696 Theoph Simocatta VII XIII-XV cf Istorija Srbskog narod tom I Beograd 1981 109-122
697 So ovoj kratkotren mir me|u Imperijata i Avarite rekata Dunav bila utvrdena kako
slu`bena granica me|u niv Cf Theoph Simocatta VII 15 14 698 Theoph Simocatta VIII 3 699 Theoph Simocatta VIII IV 9
212
romejski poteg avarskiot kagan mu naredil na svojot general Apsih da gi
napadne i uniti tradicionalnite romejski sojuznici Antite700 Me|utoa koga
vojskata dobila naredba povtorno da prezimuva od drugata strana na rekata
izbuvnal bunt Pobunetite vojnici go dignale na tit i go proglasile za
imperator Foka podoficer od poluvarvarsko poteklo i naputaji gi svoite
pozicii trgnale na Konstantinopol Mavrikij bil soboren a Foka (602-610) so
soglasnost na senatot bil krunisan za imperator701
Po nasilnoto simnuvawe na Mavrikij od prestolot nastapila anarhi~na
situacija vo Imperijata to rezultiralo so oslabnuvawe na odbranata na
dunavskata granica702 Sepak vo toj period ne se registrirani novi slovensko-
avarski upadi na Balkanot Takvata mirna situacija na dunavskiot limes se
objasnuva so mirot koj Foka go sklu~il so avarskiot kagan vo 604 godina koga
noviot romejski imperator prifatil na Avarite da im plaa golema suma
tribut703 Ovoj mir to go postignal Foka so kaganot vsunost pretstavuva
potvrda deka novoizbraniot imperator e se pridr`uva do uslovite za mir
koito gi dogovoril negoviot prethodnik bideji imal namera da vojuva so
Persija i mu bil potreben bezbeden grb Toa mu dalo mo`nost da gi povle~e
voenite odredi od dunavskata granica za da gi anga`ira vo vojnata so Persija
Na toj na~in dunavskiot limes fakti~ki bil ostaven bez voena odbrana
Negovata odbrana vo slednite godini ne bila doverena na romejskata armija
700 Theoph Simocatta VIII V 12-13 701 G Ostrogorski Istorija na Vizantija 110 D Obolenski Bizantium and the Slavs 31
702 Slabeeweto (opa|aweto) na dolnodunavskata granica (limes) na potegot od elezna
porta do Dunavskata delta e rezultat prvenstveno na avarskite i slovenskite napadi pri to
ovoj postepen proces mo`e da se sledi vo podolgi vremenski ramki (577-587) i (593-602) Ako se
zeme vo predvid deka unituvaweto na limesot go ozna~uva pred sicirc povlekuvaweto na romejskata
armija od pograni~nite tvrdini ovoj proces koj bil nasilen i trael do 598 godina e posledica
od varvarskite invazii Sepak nekoi tvrdini pre`iveale i po ovaa godina otkako romejskite
odredi si zaminale od niv Izumiraweto na ovie gradovi ili tvrdini ne bilo rezultat na novi
invazi tuku na postepenoto ekonomsko opa|awe na Isto~no-romejskata dr`ava Pri to se
zabele`uva tranzicija od urban kon ruralen `ivot za da na krajot otkako e zaminelo
naselenieto od ovie naselbi kone~no zgasnuval `ivotot vo niv na miren na~in Sp A Madgearu
The End of The Lower Danubian Limes A Violent or a Peaceful Process Studia Antiqua et Archaeologica
XII Iaşi 2006 151-168 703 Theophanis Chronographia p 292
213
tuku na malite lokalni garnizoni i na lokalnoto naselenie koi ne bile golema
pre~ka za novite varvarski upadi Vakvata situacija im odela celosno vo
prilog na Avarite i Slovenite koi gi obnovile nivnite napadi vo po~etnite
godini od vladeeweto na Iraklij (610-641) kojto bil celosno anga`iran na
obnoveniot isto~en voen front protiv Persija za smetka na to bila
zanemarena odbranata na Balkanot Ovaa situacija veto ja iskoristile
prvenstveno Slovenite koi vo 610 godina prodol`ile pointenzivno da se
smestuvaat (utvrduvaat) na balkanskite teritorii704 Dodeka Avarite gi
zavzemale i opustouvale romejskite gradovi na Slovenite im se pru`ala
ansa nivnoto naseluvawe da go prenesat od vongradskite vo gradskite sredini
pri to mo`ele slobodno da gi koristat naputenite urbani celini705
Balkanot ne bil poteden nitu od Avarite koi gi obnovile napadite i vo
614 godina prodrele kon jadranskiot breg unituvaji ja Salona
administrativniot centar na Dalmacija
Slovenite koi vee trajno zasednale na romejska teritorija ne miruvale i
ponatamu Iako vo prethodnite obidi bile neuspeni pri opsaduvaweto na
Solun tie ne se obeshrabruvale i prodol`ile so nivnite opsadni aktivnosti
kon ovoj grad so namera da go osvojat i zavladeat Taka anonimniot avtor na
vtorata kniga ^udata na Sv Dimitija Solunskirdquo vo 6156 godina zabele`al
deka Solun bil opsaden od narodot na Slovenite Toj precizno gi
identifikuval napa|a~ite koito gi naveduva poimeni~no Draguvite
Sagudati Velegizitei Vajuniti i Berziti706 So ogled na toa to ovaa opsada
bila organizirana i sprovedena od glavniot inicijator i izvritel Hacon
voda~ot odnosno egzarhot na Slovenite zboruva za edno nivo povisoko vo
voenata organizacija ~ijato cel bila osvojuvawe na gradot707 Solun iako
istovremeno bil napadnat od kopno i od more ne bil osvoen itelite na
704 M Panov smeta deka slovenskata kolonizacija na Balkanot zapo~nala vo vremeto na
Iraklij Cf M B Panov Reconstructing 7th century Macedonia 103 705 P Lemerle Invasion et migration dans les Balkans depuis la fin de l`eacutepoque romaine jus`qu du VIII
siecle Revue Historique CCXI (1954) 292 sq Q Maksimovi˚ Severni Ilirik u VI veku 49 706 Miracula II 1 179-180 cf M B Panov Reconstructing 7th century Macedonia 104 707 Spored A Atanasovski Slovenite go imale regulirano svojot prestoj vo okolinata na
Solun odnosno deka vee tuka `iveele a ne deka dole od Vlaka odnosno od zad Dunav (A
Atanasovski Vizantija i Slovenite od Makedonija vo VII vek 3)
214
gradot duri uspeale da go zarobat Hacon Toj izvesno vreme bil krien vo
domovite na vidni gra|ani no sepak najposle bil najden i kamenuvan do smrt od
razbesnatite `eni vo Solun708
Osven vtoriot po golemina grad vo Imperijata na opasnost bila izlo`ena
i samata prestolnina Neprijatelite iacute se pribli`uvale od dve strani od istok
Persijcite od severozapad Avarite i Slovenite
Persijcite nezapirlivo napreduvale kon zapad osvojuvaji gi isto~nite
romejski provinci pri to izbile do Halkedon sproti samiot Konstantinopol
(615 g)709 Dodeka pak Avarite koi zapo~nale nov voen pohod na romejska
teritorija vo 617 godina stignale vo Trakija Za da go spre~i nivniot
ponatamoen prodor imperatorot Iraklij se odlu~il da pregovara so niv za
sklu~uvawe mir Pri sostanokot so avarskiot hagan vo Herakleja istata godina
za malku to ne padnal i samiot imperator kako `rtva na atentat710 Imeno
spored Teofan ldquoAvarite prevzele pohod protiv Trakija Iraklij ispratil kaj
niv pratenici i pobaral mir Bideji kaganot se soglasil da sklu~i mir
imperatorot zaedno so site kopjenosci i so mnogu i golemi darovi izlegol od
Dolgiot Yid da go presretne kaganot koj mu vetil deka e sklu~at miroven
dogovor me|u sebe Me|utoa varvarinot otkako go naruil dogovorot i
vetuvaweto se vputil odedna so oru`je protiv imperatorot Isplaen od
neo~ekuvaniot presvrt na rabotite imperatorot pobegnal i se vratil vo
prestolninatardquo 711 Avarite trgnale da go gonat imperatorot Otkako stignale
do samata prestolnina zapo~nale da gi pqa~kosuvaat okolnite mesta i da go
ubivaat romejskoto naselenie Uspeale da ja zaplenat imperatorskata obleka
708 Miracula II 1181-194 709 Za romejsko-persiskata vojna vo vremeto na Iraklij vidi Acirc A ManandOcircn Marrutint
persidski pohodov imeratora IrakliOcirc VizantiŸskiŸ Vremennik t III Moskva 1950 133-153
710 Hronologijata na ovoj nastan ne e precizno utvrdena bideji dva izvora davaat dve
razli~ni godini imeno Teofan go datira ovoj nastan vo 619 g Theophanis Chronographia I ed C
de Boor Leipzig 1883 301 a Veligdenskata hronika vo 623 g Vizantijski izvori t1 144-145 bel
4 Nie ovde ja prifaame hronologijata na N Baynes The Date of the Avar Surprise BZ 21 (1912)
110-128 G Ostrogorski Istorija na Vizantija 125 Ovoj nastan se doveduva vo vrska so avarsko-
slovenskata opsada na Solun koja se odigrala vo 618 g Dokumenti t1 32 Vizantijski izvori t
I 194-196 Sp i J Kova~evi˚ Avarski kaganat 63
711 Theophanis Chronographia I 301 26-33 3021 Sp V TIacutepkova-Zaimova R Pend`ekova
Vizantireg prez pogleda na sIacutevremennicite ntilde Plovdiv 2002 79
215
koja imperatorot vo me|uvreme ja sobekol i ostavil po patot od bezbednosni
pri~ini - da ne bide prepoznaen od neprijatelot Osven toa Avarite zarobile
golem broj ma`i i `eni koi gi odvele zaedno so zaplenetata stoka zad Dunav712
Ovoj nastan vo istoriografijata e prifaten kako prv napad na Avarite vrz
Konstantinopol713 Sepak vakvoto tvrdewe ne mo`e da se prifati kako takvo
bideji iako Avarite iacute se pribli`ile na romejskata prestolnina tie ne
izvrile napad vrz samiot grad kako to toa go napravile podocna (626 g) na
klasi~nen na~in upotrebuvaji gi site raspolo`livi sredstva za prevzemawe na
gradot Pri ovoj napad nastradala samo negovata okolina vklu~itelno so
naselenieto od zasegnatite mesta (podgraditeto) Osven toa Avarite nemale
odnapred napraven plan za napad na gradot nivnoto dobli`uvawe do
Konstantinopol bilo samo posledica od povlekuvaweto na imperatorot i
negovata pridru`ba koi pak bile zateknati od izmamata na kaganot Vo prilog
na toa deka Avarite nemale namera da go napadnat i osvojat gradot zboruva i
faktot to tie se zadovolile so pqa~kosuvawe na okolnite oblasti
zarobuvaji stoka i lu|e (za koi verojatno se ponadevale deka e dobijat otkup)
po to se povlekle vo svojata zemja O~igledno e deka namerata na kaganot bila
preku izmama da stekne materijalna korist a ne da osvojuva teritorii
Verojatno dodeka Avarite bile vo Trakija Slovenite koi go opsaduvale
Solun sakale da ja iskoristat nivnata blizina povikuvaji gi na pomo Imeno
poradi neuspeniot potfat na Slovenite okolu opsaduvaweto na Solun tie
reile po smrtta na nivniot voda~ Hacon preku svoi pratenici da pobaraat
pomo od avarskiot kagan daruvaji mu podaroci i vetuvaji mu del od plenot
otkako bi go osvoile gradot Vo ovoj slu~aj Slovenite i Avarite dejstvuvale
kako dva posebni subjekti Prvin Slovenite samostojno ja zapo~nale opsadata
na gradot a potoa gi povikale preku pratenici Avarite sojuzeno da go osvojat
gradot Vo ovaa opsada o~igledno e deka u~estvuvale Slovenite koi ne bile pod
avarska vlast odnosno Slovenite od dolnodunavskiot region koi vee se
712 Brojkata od 270 000 zarobenici koja ja naveduva patrijarhot Nikifor e sekako
preterana Nikephoros Patriarch of Constantinopole Short History trans by C Mango Washington 1990 51
53 Sp Izvori za bIacutelgarska istorireg VI- Grcki izvori za bIacutelgarska istorireg III red I DuŸ~ev i
dr Sofireg 1960 293 713 J Kva~evi˚ Avarski kaganat 63
216
nao|ale te bile naseleni vo okolinata na Solun Vo ovoj slu~aj Avarite i
Slovenite istapuvaat kako sojuznici protiv Romeite714 Kaganot im ispratil na
Slovenite kako pomo svoi voeni odredi vo 618 godina za opsadata na Solun
koja sepak zavrila neuspeno Pod pritisok na romejskata vojska koja ja
ispratil imperatorot kako pomo vo odbranata na gradot avarskiot kagan se
soglasil da ja simne opsadata pod uslov da dobie izvesni darovi Kaganot dobil
otkup izvesna suma pari i namirnici za zarobenicite koi gi oslobdil to
bilo sosema dovolno za da se povle~at Avarite zad Dunav715
Sepak Avarite i ponatamu pretstavuvale zakana za romejskite oblasti
Zatoa imperatorot i pokraj gorkoto iskustvo vo pregovorite so kaganot (617 g)
odlu~il povtorno da pregovara za cvrst mir koj bi garantiral deka Avarite
nema da izvruvaat invazii vo romejskite provincii Taka Iraklij vo 61920 g
odnovo ldquoispratil pratenici kaj kaganot na Avarite go ukoril za izvrenite
bezzakonija i mu predlo`il mir Toj (Iraklij ba) imal namera da vojuva
vpro~em so Persija i zatoa sakal da ima mir so kaganot A kaganot zasramen od
miroqubieto na imperatorot priznal deka se kae i vetil deka e go po~ituva
mirot I otkako sklu~ile dogovor pratenicite se vratile so mirrdquo716 Iraklij
za ovoj mir moral da dade zalo`nici kako garancija deka e gi ispolni
obvrskite koi gi prevzel Me|u zalo`incite bile negoviot nezakonit sin Jovan
Atalarih i vnukot Stefan sin na carevata sestra Marija Osven toa bil
zgolemen i godiniot danok koj im go plaal na Avarite717
Uslovite od postignatiot miroven dogovor Avarite gi po~ituvale do 626
godina koga im se uka`ala povolna prilika (obnovuvawe na romejsko-
persiskata vojna) za vozobnovuvawe na voenite dejstvija na romejska teritorija
pri to ovojpat namerata ne im bila da gi pqa~kaat okolnite oblasti tuku da
go napadnat i kako to se zakanil kaganot da go osvojat glavniot grad na
Isto~nata imperija
714 Za sojuzni~kite osnosi me|u Avarite i vlakite Sloveni vidi T ivkoviEcirc Odnosi
Avara i podunavskih Slovena 579-626 godine 16
715 Vizantijski izvori I 196
716 Theophanis Chronographia I 302 15-21 Vizantijski izvori t I 155 bel 15 VTIacutepkova-
Zaimova R Pend`ekova Vizantireg prez pogleda na sIacutevremennicite ntilde 79
717 F Uspenski Istorija Vizantijskog carstva t 1 461 462
217
3 Opsadata na Konstantinopol (626 g) Pa|awe na avarskata mo
Vo ekot na Iraklieviot pohod na Persija718 prestolninata se soo~ila so
najgolemata opasnost - opsada od kopno i od more Imeno vo zimata 62526 g
aziskata strana na Bosforot i Mramornoto more se nao|ala pod vlast na
Persijcite bideji [ahrbaraz gi zavzel Halkedon i Hrisopol i gi opustoil
krajbre`nite oblasti No toj ne pretstavuval opasnost za Konstantinopol
zaradi toa to nemal voeni brodovi Tokmu poradi toa na Persijcite im bila
potrebna sojuzni~ka sila od evropska strana so koja e izvrat istovremen
napad od istok i od zapad na prestolninata i ja nale vo liceto na avarskiot
kagan719 So ogled na toa to Imperijata podolg vremeski period bila vo
permanentna vojna so Persija koja povremeno bila prekinuvana so mirovnite
dogovori a od vtorata polovina na VI vek se soo~ila so novoto voinstveno
pleme Avari koi stanale postojana zakana za severnata granica soglasno
podatocite od izvorite ne e precizno jasno od kade poteknala inicijativata za
opsada na Konstantinopol od persiska ili avarska strana720 Avarite mnogu
~esto prethodno ja koristele zafatenosta na romejskite vojski na Istokot za da
izvrat pqa~kaki prodori vo vnatrenosta na Balkanot Me|utoa imaji vo
predvid deka romejskata vojska na ~elo so impertorot uspeno napreduvala
dlaboko vo vnatrenosta na persiskata teritorija verojatno Persijcite so
vospostavuvaweto na kontakt so Avarite za zedni~ki napad na Konstantinopol
imale za cel da go dekoncentriraat imperatorot so odvlekuvawe na negovoto
vnimanie od persiskite posedi zagrozuvaji ja samata prestolnina Za opsadata
na Konstantinopol detalni podatoci dava Teodor Sinkel vo negovata Beseda
Soglasno negoviot izvetaj varvarinot od Istokot odnosno Persijcite prvi gi
zapo~nale neprijatelskite dejstvija opsaduvaji go gradot Halkedon koj bil
718 Za podgotovkite po~etokot i tekot na voeniot pohod na Iraklij vo Persija vidi
povee kaj Acirc A ManandOcircn Marrutint persidski pohodov imeratora IrakliOcirc VizantiŸskiŸ
Vremennik t III Moskva 1950 133-153 W E Kaegi Hiraclius Emperor of Byzantium Cambridge 2003
100-192 Whittow M The making of Byzantium 600-1025 Berkeley 1996 69-82 719 Uspenski F Istorija vizantijskog carstva t1 466
720 M Vitov smeta deka prisustvoto na dvete vojski vo blizina na Konstantinopol bi
mo`elo da e slu~ajnost me|utoa spored nego poverojatno e deka planot bil namerno napraven
Sp M Whittow The making of Byzantium 78
218
lociran sproti Konstantinopol a vedna potoa po~nal da dejstvuva i
avarskiot kagan721 Vo Pashalnata hronika stoi podatokot deka persiskiot
vojskovoda~ vee nekolku dena go ~ekal pristignuvaweto na kaganot722 Georgi
Pisida pak veli deka Slovenot se dogovoril so Hunot Skitot so Bugarin a
Midiecot odnosno Persijanecot so Skitot723 Pod Skiti ovde o~igledno se
misli na Avarite Od site ovie podatoci indirektno se nasetuva deka
inicijativata za ovoj napad na Konstantinopol poteknala tokmu od Persijcite
to ja potvrduva naata pretpostavka So ogled na toa to Persijcite i
prethodno (573 g) se obiduvale da gi pridobijat Avarite za sojuznici mo`e da
se pretpostavi deka ovoj obid za zaedni~ko opsaduvawe na Konstantinopol bilo
rezultat tokmu na tie poraneni napori to gi pravele Persijcite za da go
pridobijat avarskiot kagan protiv zaedni~kiot neprijatel - Imperijata724
Koga se podgotvuvala golemata opsada na Konstantinopol Avarite se
nao|ale vo Trakija So ovoj napad komanduval samiot kagan a Veligdenskata
hronika go spomenuva i avarskiot vojskovodec Ermices Sostavot na avarskata
vojska bil etni~ki mone heterogen Od samite Avari bila sostavena
kowani~kata prethodnica koja izbila na Dolgiot yid mesec dena pred
doa|aweto na samiot kagan Avarite ja so~inuvale posadata na brojni voeni
spravi postaveni na Teodosieviot yid oklopnata kowanica i vtoriot red na
oklopna peadija Slovenite725 i Bugarite726 ja so~inuvale posadata na
flotilata so monoksilite podgotveni za napad preku Zlatniot rog Vo napadot
na Gradot u~estvuvale i pot~inetite na Avarite Gepidi727 kako i drugi
plemiwa koi vo izvorite se krijat pod imeto Skiti ili pod nazivot drugi divi
narodirdquo ili raznorodni plemiwardquo728 Slovenite isto taka go ~inele prviot
721 Izvori za bIacutelgarska istorireg VI- Grcki izvori za bIacutelgarska istorireg III 46 722 Chronicon paschale ed L Dindorf vol 1 CSHB Bonn 1832 p 716 723 Georgius Pisidia Bellum Avaricum p 55 197-198 ed B G Niebuhrii CSHB Bonn 1837 724 Za ovoj obid vidi pogore vo tekstot na strana 185 bel 628
725 Veligdenska hronika Nikifor (Viz izvori t1 146 240) 726 Pisida naveduva i Bugari (Viz izvori t I 156) 727 Teofan pokraj Avari naveduva Bugari Sloveni i Gepidi (Theophanis Chronographia I
315 9-10) 728 Teodor Sinkel osven Avari i Sloveni razlikuva i drugi divi plemiwa (Viz izvori t
I 163)
219
neoklopen boen red vo bitkata na bedemite Odnosot na Avarite i Slovenite vo
opsadata na Konstantinopol patrijarhot Nikifor go narekuva summachia te
zaedni~ka borba to uka`uva na va`nosta na ulogata na Slovenite vo
kaganovata vojska Va`nosta na Slovenite osobeno se potvrduva so nivnoto
u~estvo kako mornarica vo ova opsada bideji bile iskusni vo mornarskite
raboti Avarite taa vetina na Slovenite mone ja cenele so ogled na toa
to znaele deka Konstantinopol ne bi mo`el da bide osvoen samo od kopno bil
potreben napad i od more za to bile neophodni brodovi i iskusna posada a toa
tie go nemale Avarskata vojska bila mone solidno opremena za ovoj napad
Izvorite spomenuvaat za avarska oklopna kowanica so lemovi i me~evi kako
i za peadija so voeni trubi frla~ki na ogan frla~ki na kamewa drveni
podvi`ni kuli helepoli e`evi i sli~no a za pomorski napad ~amci i
monoksili Brojnosta na vojskata teko bi mo`ela da se odredi precizno
Brojkata od 80 000 lu|e729 na avarska strana ili srazmerot od 1001 ili 101730 vo
odnos na brojnosta na posadata na odbranata na Konstantinopol to se navedeni
vo izvorite treba da se zemat samo proizvolno731 Osobeno soodnosot to go
dava Teodor Sinkel sto nasprema eden732 e naprosto fantasti~en i toj podatok e
razbirliv od pri~ina to deloto na ovoj avtor pretstavuva pofalna beseda
posvetena na zatitni~kata na gradot - Bogorodica na koja vsunost iacute se
pripiuva uspehot vo odbranata na Gradot Za da toj uspeh bide to pogolem vo
o~ite na sovremeniot sluatel odnosno podocna ~itatelot avtorot ja navel taa
nerealna brojka za soodnosot na dvete sprotivstaveni strani od napa|a~i i
braniteli
So ogled na toa to imperatorot se nao|al daleku na isto~niot front
odbranata na Konstantinopol im bila doverena na decata na Iraklij i
patricijot Bon (magister millitum) pod ~ie zapovednitvo se nao|ale okolu 12 000
braniteli733 Patrijarhot Sergij kako duhoven branitel bil zadol`en da ja nosi
ikonata na Bogorodica okolu yidinite na gradot kako natpriroden zatitnik
729 Geogre of Pisidia Bellum Avaricum p 56 219
730 IBI VI - GIBI III (Himna Akatist) 171 731 J Kova~eviEcirc Avarski kaganat 63-64 732 Izvori za bIacutelgarska istorireg VI- Grcki izvori za bIacutelgarska istorireg III 47 733 Chronicon Paschale vol 1 718
220
Kaganot so zapalen ogan go izvestil aziskoto krajbre`je za svoeto doa|awe
i im go ispratil na regentite zarobeniot Romeec patrikijot Atanasij zaradi
pregovori i voedno za izviduvawe na sostojbata vo gradot Kaganot baral da mu
se predadat site bogatstva za da se povle~e no bil odbien Vo o~i na 29 juni
kaganot se pribli`il na opkoleniot grad so svoite glavni sili ~ij zna~aen del
go ~inele Sloveni od Balkanskiot Poluostrov Na 30 juli Avrite gi postavile
`elkite a sledniot den izvrile napad vrz yidinite postavuvaji gi i drugite
opsadni spravi kuli i katapulti Prvi napadnale Slovenite a potoa Avarite
Nivniot napad vo oblasta Pige go odbile Romeite Na 1 avgust Avarite se
obidele da donesat duzina kuli me|u portata Poliandros i Romanskata porta za
da go zasilat napadot na yidinite no po kusa borba bile odbieni od
branitelite na Gradot734
Patricijot Von vo avarskiot logor ispratil pratenitvo so ponuda za
plaawe danok no kaganot drsko insistiral na baraweto site `iteli na
Konstantinopol da izlezat od gradot i na Avarite da im gi preputat svoite
bogatstva735 Osven toa kaganot se falel deka mo`e da go zagrozi gradot
istovremeno i od kopno i od more Za toa planiral da gi iskoristi Slovenite
koi `iveele na bregot na Sredozemno more i na ostrovite bideji vee imale
pomorski znaewe i bile iskusni mornari736
Sepak na 2 avgust kaganot pobaral da dojde vo negoviot logor romejsko
pratenitvo za da pregovara Bile isprateni pettmina eminentni Romei
patricij Georgi Atanasij patricij i logotet Teodosij Teodor Sinkel i
komerkarij Teodor Vo isto vreme koga pristignalo romejskoto pratenitvo
vo avarskiot logor bile dojdeni i persiskite pratenici Kaganot se odnesuval
nadmeno sprema Romeite ne udostojuvaji gi ni da sednat za vreme na
pregovorite Se pofalil deka Persijcite mu ponudile 3000 lu|e737 na pomo i
povtorno im predlo`il na romejskite pratenici `itelite na gradot da ja
ponesat so sebe najosnovna garderoba i da go naputat gradot Romeite ne se
734 Chronicon Paschale vol 1 719-720 Cf W E Kaegi Hiraclius Emperor of Byzantium 136-137 735 Vizantijski izvori t I 148 736 Isto 165 737 Spored Pisida na Avarite im bil ponuden odred od 1000 Persijci Geogre of Pisidia
Bellum Avaricum p 60 342
221
soglasile so vakviot predlog i zaminale Nota koga persiskoto pratenivo se
obiduvalo so slovenski korabi-monoksili da premine od evropskiot vo
aziskiot del Romeite gi zarobile gi potopile slovenskite monoksili i gi
ubile Persijcite738 Glavniot motiv na Romeite za ubistvoto na persiskite
pratenici bil verojatno odmazda zaradi upatenite navreduva~ki zborovi kon
imperatorot Iraklij
Nedostigot od namirnici vo opustoeniot kraj go prinudil kaganot da
privruva so voeniot pohod Poradi toa kaganot donel odluka na 7 avgust da
bide izveden efektiven dvoen napad vrz Gradot od kopno i more Avarite
trebale da trgnat so site raspolo`livi sredstva kon gradskite yidini od kopno
a Slovenite koi so nivnite ednodrvki bile stacionirani vo vodite na Zlatniot
rog trebale da go napadnat Gradot od more
Pritoa odlu~nata bitka trebala da bide na more bideji na Avarite
iskustvoto im poka`alo deka zavzemaweto na golemite pomorski gradovi bez
obezbedena flota mora da pretrpi neuspeh Zaradi toa bila soberena flota od
monoksili ili pak tie bile praveni na lice mesto Posadata od monoksili ja
so~inuvale kako to doznavame od Pisida slovenskite plemiwa i Bugrite739
Po nekolku neuspeni obidi monoksilite da bidat sputeni vo vodite na
Zlatniot rog bideji romejskite brodovi im popre~uvale vo namerata kone~no
vee na 1 avgust na kaganot mu polo od raka svoite korabi da gi sputi kaj
mostot Sv Kalinik vo plitkite delovi kadeto romejskite golemi i teki
brodovi ne mo`ele da imaat pristap740 Bilo dogovoreno Avarite od
nadvoreniot bedem na Vlaherni koj se vikal Pter da dadat zanak so ogan za
Slovenite koi vee 6 dena bile stacionirani vo vodite na zalivot da trgnat vo
istovremen napad na gradot Magisterot Von skoval voena zamka davaji sli~ni
predvremeni signali zatoa Slovenite od r Barbis koja se vleva vo Zlatniot
Rog kaj mostot Sv Kalinik trgnale predvremeno vo napad Nivniot juri bil
738 Chronicon Paschale vol 1 721-722 Vizantijski izvori t I 148 739Vizantijski izvori t I 156
740 Chronicon paschale vol 1 72018 Izvori za bIacutelgarska istorireg VI- Grcki izvori za
bIacutelgarska istorireg III 81 Za lokalizacijata na mostot Sv Kalinik vidi M Hurbanič A
topographical note concerning the Avar siege of Constantinopol The question of localization of St Callinicus
bridge Les articles preacutesenteacutes agrave lrsquoocassion du XIIe Congregraves international des eacutetudes byzantines (Sofia 22-27
aoucirct 2011) 1-10
222
vperen kon Vlaherni no do`iveale katastrofalen poraz Monoksilite bile
izgoreni so ldquogr~ki oganrdquo a pre`iveanite vojnici se pravele mrtvi ili se
kriele pod prevrtenite monoksili741 Po ova nastanal haos vo avarskiot tabor
pa kaganot na 8 avgust moral da ja krene opsadata otkako gi otstranil opsadnite
spravi od yidinite gi zapalil i se povlekol so svojata dezorganizirana i
razret~ena vojska Iako kaganot pretrpel golemi zagubi vo `iva sila na
zaminuvawe se zakanil deka povtorno e se vrati za da go zeme toa to mu
pripa|a odnosno negovata ambicija bila da go osvoi Konstantinopol Sepak
negovite zakani ne se ostvarile bideji vo redovite na negovata vojska dolo
do dezorganizacija a se pojavile i vnatreni nemiri Kaganot posebno im bil
lut na Slovenite koi bile porazeni na more taka to i tie to uspeale da ja
pre`iveat bitkata po naredba na kaganot bile ubieni742
Opsadata traela vkupno 10 dena bila zapo~nata na 29 juli i zavrila so
posledniot napad na 7 avgust Avarskiot poraz go nateral [ahrbaraz da se
povle~e od Halkedon bez da prevzeme bilo kakvi voeni dejstvija kon romejskata
prestolnina743
Isto~nata imperija osloboduvaweto od nesreata go proslavila vo duhot
na tipi~noto srednovekovje so peewe moleben na Bogorodica (zatitni~kata
na gradot) na ~ija to pomo bilo pripiano spasuvaweto na gradot744 Samite
Romei toj nastan go za~uvale vo postojan spomen so proglasuvaweto na 7 avgust
741 Vizantijski izvori t I 149 Izvori za bIacutelgarska istorireg VI- Grcki izvori za
bIacutelgarska istorireg III 294 742 Chronicon Paschale ed L Dindorf [Corpus Scriptorum Historiae Byzantinae] (Bonn 1832) p 724 743 Barišić F La siegravege de Constantinopol par les Avares et les Slaves en 626 Byzantion 24 1954 386
J Kova~eviEcirc Avarski kaganat 65-66 F Uspenski Istorija vizantijskog carstva t1 469
Podatokot to e naveden vo Himnata Akatist deka kaganot i [ahrbaraz se sojuzile i go
napadenale Gradot od kopno i more bez opsadni spravi e sosema neto~en Sp (IBI VI - GIBI
III 172) Ovoj podatok e osamen so ogled na toa to ne e potvrden od nieden drug sovremen
izvor Persijcite voopto ne bile vklu~eni vo direktnite voeni dejstvija protiv
prestolninata Spored toa sosema e pogreno i tvrdeweto na D Obolenski koj verojatno se
vodel tokmu od ovoj podatok veleji deka ldquoneprijatelite od sever i istok go uskladile trudot i
izvele zaedni~ki napad na Carigradrdquo Sp (Vizantijski komonvelt 66) Me|utoa avtorot podolu
vo tekstot i samiot se negira veleji deka ldquopersiskite odredi vo tekot na celata opsada bile
samo pasivni nabquduva~irdquo (Vizantijski komonvelt 67)
744 Vizantijski izvori t I 172 167
223
za religiozen i naroden praznik Na toj den po povod osloboduvaweto na gradot
od nesreata sekoja godina se dr`ele propovedi ili pak se ~italo od
Sinaksarite vo crkvite745
Pri~inata za neuspenata avaro-slovenska opsada na Konstantinopol
le`i prvenstveno vo nemaweto dovolno prehrambeni produkti za vojskata so
ogled na toa to verojatno neplanirano se odolgovlekla opsadata Imaji go vo
predvid nadmenoto odnesuvawe na kaganot pretpostavuvame deka toj verojatno
planiral nabrzina da go zavzeme gradot Me|utoa osven nedostig od hrana
napa|a~ite imale i drugi slabi strani neuspena takti~ka koordinacija so
Persijcite nedostig od tehnologija i trpenie za da se zavzeme gradot slaba
logistika i nedovolni pomorski resursi da se pokrie pogolem del od morskata
voda Seto ova dovelo do neuspeh
Po porazot to go do`iveale Avarite vo 626 godina se povlekle vo
oblastite severno od Dunav i vee ne pretstavuvale seriozna zakana za
Isto~nata imperija Poradi toa isto~norimskite pisateli vo nivnite dela
prestanale da gi spomenuvaat Avarite Toa zboruva deka Avarite povee ne
pretstavuvale tolkava golema opasnost za Imperijata kako nekoga pa zatoa
sovremenicite prestanale da bele`at za voenite nastani me|u kaganatot i
isto~nata vlada kako i za pregovorite i razmenata na pratenitva me|u dvete
strani746 Sepak romejsko-avarskite relacii ne bile prekinati celosno vo
narednite decenii tie i ponatamu delumno bile odr`uvani no bil smenet
nivniot karakter povee ne bile vo centarot voenite praawa i mirovnite
pregovori kako porano Nivnite kontakti bile preorentirani kon kulturnata
sfera i trgovskata razmena za to zboruvaat golemiot broj materijalni naodi
745 F Barišić La siegravege de Constantinopol 372 Diehl Ch-Marccedilais G Le monde oriental 148
Uspenski F Istorija vizantijskog carstva t1 469
746 Po opsadata na Konstantinopol (626 g) zabele`ani se sicirc na sicirc tri razmeni na
pratenitva me|u Imperijata i Avarite vo 6345 g dve imperatorski delegacii prestojuvale
kaj Avariteso cel da otkupat trojica romejski blagorodnici a vo 678 godina edna avarska
delegacija bila pre~ekana vo Konstantinopol G Kardaras Byzantine-Avar relations after 626 and the
possible channels of Communication Archivum Euroasiae Medii Aevi ed Th T Alssen and al 18
(Wiesbaden 2011) 21
224
od romejsko poteklo ili naodi vo koi e zabele`ano romejsko vlijanie kako i
golemiot broj na numizmati~ki naodi747
Porazot to go pretrpele Avarite pri neuspenata opsada na
Konstantinopol se odrazil krajno nepovolno vrz nivnata polo`ba (politi~ka i
voena) so ogled na toa to bil zabrzan procesot na raspa|awe na kaganatot
oslaben od vnatrenite nemiri koi go potresuvale Za toa pomognalo
vostanieto na Samo koe izbuvnalo vo 623 godina Postoi mislewe vo
literaturata deka ovaa vostanie bilo rezultat na uspenata diplomatija na
Iraklij748 Dali bilo taka e neizvesno no nema somnenie deka toa iacute donelo
golema polza na Isto~nata imperija bideji pridonelo za zna~itelno slabeewe
na avarskata mo749 Po 626 godina Slovenite vo Panonija se oslobodile od
avarskoto gospodstvo Direktna posledica od slabeeweto na Avarite bilo
naseluvaweto na Srbite i Hrvatite koi se smestile na carskata teritorija
kako brana protiv Avarite Konstantin Porfirogenit izri~no ka`uva deka
Hrvatite pri dosleuvaweto vo Dalmacija gi zatekle Avarite so koi vojuvaji
del ubile a del pokorile750 Prabugarskiot voda~ od plemeto na Unogondurite
Kuvrat ja otfrlil zavisnosta od avarskiot kagan (635 g) gi porazil negovite
odredi i osloboduvaji zna~itelen broj Romei zapleneti od Avarite trgnal na
747 G Kardaras Byzantine-Avar relations after 626 35-42 748 I Duй~ev VizantiOcirc i slavOcircnskiOcirct svOcirct Izbrani proizvedeniOcirc Tom pIacutervi SofiOcirc 1998
29 bel 10
749 D Obolensky Bizantium and the Salvs 32 750 Constantine Porphyrogenitus De Administrando imperio ed D Moravscik-RHJ Jenkins
Washington 1976 3014263-69 Po odnos na verodostojnosta na podatocite izneseni vo deloto na
Porfirogenit za naseluvaweto na Hrvatite i Srbite postojat povee tolkuvawa vo
istoriografijata od onie koi celosno gi otfrlaat do onie koi bezrezervno gi prifaaat kako
to~ni B Ferjan~iEcirc Dolazak Hrvata i Srba na Balkansko poluostrvo (osvrt na nova tuma~ewa)
ZRVI (35) 1996 117-150 [to se odnesuva pak do praaweto povrzano so dosleuvaweto na
Hrvatite i Srbite na carska teritorija i ulogata to pritoa ja imal imperatorot Iraklij
isto taka se izneseni razli~ni mislewa vo istoriskata nauka Sublimiran pregled na
tvrdewata povrzani so ovaa problematika pred sicirc vo hrvatskata istroiografija davaat
avtorite Z Antunovi i H Gra~anin Sp Z Antunović H Gračanin Bizantski car Heraklije I u
hrvatskoj historiografiji Povijesni prilozi 43 (2012) 9-30
225
jugoistok751 Novoobrazuvanata bugarska dr`ava stanala isto~en sosed na
avarskiot kaganat Pod vlasta na kaganot ostanal del od sredno Podunavje
751 H Gračanin Salveni u ranosrednjovjekovnoj Južnoj Panoniji 28
226
4 Diplomatija Romejsko-avarskite relacii osven dominantnite voeni konflikti
opfaale i diplomatski aktivnosti vo vid na razmena na pratenitva koi gi
ureduvale me|usebnite odnosi Celta koja bila postavuvana pred pratenicite
bila od razli~na priroda Ponekoga bile dogovarani me|usebni prijatelski
voeni sojuzi (558 g 578 g) ponekoga razmenata na pratnici bila naso~ena kon
postignuvawe miroven dogovor so koj se prekinuvale me|usebnite voeni
dejstvija i najposle avarskite pratenici naj~esto doa|ale vo Konstantinopol za
da go pobaraat danokot ili da dobijat bogati podaroci od imperatorot
Voobi~aeniot danok i bogatite podaroci koito gi dobivale Avarite od
Romeite ne gi smetale kako del od obvrskite koito proizleguvale od
sojuzni~kiot dogovor postignat so imperatorot Justinijan I naprotiv
odnesuvaji se nadmeno potencirale deka Romeite koi bile nemoni vo odnos na
Avarite so parite i podarocite go kupuvale mirot Toa se potvrduva od
sledniot pasus vo deloto na Menandar koj vsunost gi prenesuva zborovite na
avarskoto pratenitvo koe mu se obraalo na imperatorot Justin II vo 565
godina tvojot tatko (se misili na Justinijan I b a) nicirc po~esti so darovi
zatoa ne ja napa|avme romejskata dr`ava iako imavme mo`nost Duri storivme i
neto povee gi unitivme neo~ekuvano sosednite vai varvari (se misli na
Kutrigurite i Utigurite b a) koi postojano ja opustouvaa Trakija i od niv
ne ostana nikoj za da gi napa|a trakiskite predelirdquo752 Poslednata re~enica od
ovoj pasus isto taka potvrduva deka Avarite ne se dr`ele do sojuzni~kiot
dogovor odnosno deka ne gi porazile Kutrigurite i Utigurite kako sojuznici
na Romeite praveji im usluga koja proizleguva od dogovorot tuku toa go
storile po svoja volja za sopstveni interesi i takviot poteg go smetaat kako za
neto to storile mnogu povee od toa to go zaslu`uvaat Romeite Spored
odnesuvaweto na Avarite proizleguva deka Romeite osnovnoto neto koe go
zaslu`uvale bilo toa da ne bidat napa|ani i opustouvani romejskite
teritorii od samite niv dodeka za prijatelsko sojuznitvo i pokornost na
Avrite ne mo`elo da stane zbor Ovaa konstatacija ja potvrduva sledniot pasus
752 Menander fr 14 P 218-219 Izvori za bIacutelgarska istorireg III - Grcki izvori za bIacutelgarska
istorireg II Sofireg 1958 237
227
to ni go predava Menandar ldquoPristignavme vpro~em za da gi dobieme
voobi~aenite darovi zatoa to znaj inaku ne e vozmo`no naiot voda~ da bide
prijatelski raspolo`en kon tebe i romejskata dr`ava ako prethodno ne mu bide
dadeno toa zaradi koe se odlu~i da ne diga oru`je protiv Romeiterdquo753 Od
navedentoto proizleguva deka Avarite edinstveno gi zadovoluvalo toa da gi
pretvorat Romeite vo danokoplaa~i
Od romejska strana isplatata na danokot pretstavuvala sram i
poni`uvawe taka to od odgovorot to go dal imperatorot doznavame deka
Avarite mo`at da dobijat pari i podaroci kako nagrada za slu`bata a nikako
kako danok za otkupuvawe mir i manifestirawe na pokornost i
snishodlivost754
Avarsko-romejskoto neprijatelstvo tolku mnogu bilo izrazeno to dvete
strani ponekoga ne samo to ne se pridr`uvale do odredbite na postignatite
dogovori tuku i gi prekruvale me|unarodnite konvencii (obi~ai) Tuka
mislime prvenstveno na jus gentium spored koe pratenicite u`ivale apsoluten
diplomatski imunitet755 Taka Bajan kaganot na Avarite koga imal namera da
go opsadi Sirmium vo 568 godina go stavil vo zatvor preveduva~ot Vitalijan i
pratenikot Komitas Dvajcata romejski pratenici imperatorot Justin II gi
ispratil prethodno kaj kaganot za da go molat da omekne po odnos na nekoi
raboti (praawa) Me|utoa toj gi zadr`al vo zatvor protiv optiot obi~aj za
pratenicite756 Vakvata postapka na zatvorawe pratenici ja primenil i
romejskiot imperator Mavrikij koga vo 585 godina go stavil vo zatvor
avarskiot pratnik Targitij
Vo opredeleni slu~ai koga gi ureduvale me|usebnite odnosi Romeite i
Avarite pri postignuvawe na spogodba po odredeno praawe bila davana
zakletva so cel da se ubedi sprotivnata strana vo iskrenata namera na onoj
kojto se soglasuva so spogodbata Taka zapian e eden slu~aj od Menadar
Protektor koga avarskiot kagan gi ubeduva pratenicite na strategot na
Singidunum Sitos deka mostot to zapo~nal da go gradi vo 578 godina na
753 IBI III-GIBI II 237-238 754 IBI III-GIBI II 238 755 E N Luttwak The Grand Strategy 104 756 IBI III-GIBI II 245
228
rekata Sava nema za cel da im nateti na Romeite tuku deka go gradi so namera
podocna da premine preku Dunav i da gi napadne Slovenite zaradi odmazda
bideji ne mu go dostavile potrebniot danok i gi ubile avarskite pratenici Za
da gi ubedi vo iskrenosta na negovata namera kaganot po barawe na Romeite se
soglasil da dade zakletva nadevaji se deka Romeite e mu poveruvaat na
ka`anoto i deka nema da ja popre~uvaat izgradbata na mostot Spored avarskiot
obi~aj kaganot se zakolnal koga go izvadil me~ot i se prokolnal sebe si i
celiot avarski narod ako pomislel neto loo protiv Romeite so izgradbata
na mostot na r Sava da zaginel od me~ samiot toj i celto avarsko pleme a
neboto i nebesniot bog (TengriTangra vrhovno bo`estvo kaj tursko-
mongolskite narodi b a) da frlat ogan vrz niv i okolnite planini i r Sava da
se izlee od koritoto i da gi potopi site Otkako se zakolnal spored avarskiot
obi~aj kaganot im predlo`il na Romeite zakletvata da ja dade i na romejski
na~in Spored romejskiot obi~aj zakletvata se davala vrz svetite knigi Taka
kaganot bo`emno so golem strav i po~it go prifaa ona vo koe to veruvaat
Romeite i nivnite obi~ai koleni~eji se zakolnal vo imeto na onoj koj go
propoveda slovoto bo`je (Isus Hristos b a) deka toa koe go ka`al nema da
izleze deka e laga757 Sepak kaganot i pokraj toa to se zakolnal na dvata
na~ina deka ja zboruva vistinata i se pridr`uva do dogovorenoto go napravil
tokmu sprotivnoto go izgradil mostot na Sava za polesno da go osvoi Sirmium
Od pogore iznesenoto mo`eme da zaklu~ime deka avarskiot kagan nemal nikakvi
zadrki vo naruuvaweto na dogovorite koi gi sklu~uval so Romeite odnosno
deka ne bil dlaboko religiozen i ne se plael od nikakva natprirodna te
bo`ja kazna Naprotiv ja koristel sekoja prilika za da ja narui sostojbata na
mir so Isto~nata imperija da gi obnovi voenite dejstvija ili slu`eji se so
uceni se nadeval deka na toj na~in e izvle~e materijalna korist za sebe i
svoite podanici
Osven zakletvata koja kako instrument vo romejsko-avarskata diplomatska
aktivnost slu`ela kako garancija za ispolnuvawe na uslovite od postignatiot
dogovor bil koristen i instrumentot na davawe zalo`nici Pritoa bilo
nastojuvano vo zalo`nitvo da bidat dadeni lica bliski po rodninstvo na
vladetelot ili eventualno ugledni lu|e koi imale visoki pozicii vo
757 Menandr fr 63 IBI III-GIBI II 251-252
229
optestvoto Taka pri sklu~uvaweto na eden me|useben dogovor (570 g)
Romeite koi se somnevale vo iskrenite nameri na kaganot koj ~esto gi
naruuval primirjata ili ne gi ispolnuval uslovite od dogovorot pobarale od
nego kako zalo`nici da gi isprati negovite sinovi Zalo`nici bile davani i
od romejska strana Taka Iraklij koga se podgotvuval za reava~ki pohod
protiv Persija za da go osigura mirot so Avarite (61920 g) gi ispratil kako
garanti negoviot nezakonit sin Jovan Atalarih i vnukot Stefan sin na
carevata sestra Marija Instrumentot na davawe zalo`nici daval pogolema
sigurnost za ispolnuvawe na odredbite od dogovorite otkolku davaweto na
zakletva so ogled na toa deka se raboti za bliski lica ~ij `ivot bi bil
doveden vo opasnost dokolku nekoja od stranite ne se pridr`uva do
dogovorenoto
Neodminliv element od romejsko-avarskite razmeni na pratenitva bil
podarokot (darot) Vsunost se raboti za zadol`itelen element koj vleguval
vo protokolot za priem na avarskite pratenici vo isto~noromejskata
prestolnina Osven zlatoto voobi~aenite podaroci koi Avarite gi dobivale
od Romeite bile |erdani so zlatni ukrasi sedla oglavi divani i svileni
obleki kowi srebro indiski za~ini (biber indiski list i tn koston) Vo
edna prilika na avarskite pratenici im bilo podareno i oru`je no potoa im
bilo odzemeno
Zlatoto koe go dobival avarskiot kagan vo vid na podaroci ili tribut
(danok) potoa go koristel kako sredstvo za isplata na ~lenovite na avarskata
elita i vojskata za da ja osiguri nivnata lojalnost758
758 F Curta Avar Blietzkrieg Slavic and Bulgar Raiders and Roman Special Ops Mobile Warriors in
the 6th-Century Balkans 73
230
GLAVA OSMA
VARVARITE VO ISTO^NOROMEJSKOTO OP[TESTVO
INTEGRACIJA I INTERAKCIJA
1 Integracija
Seto naselenie to `iveelo nadvor od granicite na Rimskata imperija
poto~no zad rekite Rajna i Dunav za Rimjanite bilo varvarskordquo Za niv varvari
bile Keltite germanskite i slovenskite plemiwa kako i drugi nivni sosedi
Vo IV vek varvarite ne bile onie istite kakvi to gi znaele Rimjanite vo
vremeto na Cezar i Tacit Razvojot na zemjodelstvoto i zanaet~istvoto kaj niv
sega otiol daleku ponapred Trgovskite vrski na Imperijata so ovie plemiwa
sega bile potesni Trgovcite od Imperijata kupuvale od varvarite lebno `ito
kowi ko`i meso i dr Zaedno so ekonomskiot razvoj kaj varvarskite plemiwa se
odvivala i nivnata politi~ka konsolidacija Kaj niv se pojavile plemenski
sojuzi na ~elo so iskusni voda~i759 Taka zajaknati tie kompaktno po~nale da gi
preminuvaat granicite na Imperijata i da gi pustoat oddelnite selski i
gradski naselbi ^estite vnatreni borbi koito se vodele pome|u
pretendentite za vlast vo Imperijata vlijaele taa sicirc povee i povee da se
razedinuva i da slabee Toa go iskoristile nadvorenite zavojuva~i za
pomasovno prodirawe na teritorijata na Imperijata
Vo mnogu navrati isto~nata vlada morala voeno da im se sprotivstavuva na
varvarite da gi proteruva od svojata teritorija so site raspolo`livi sredstva
me|utoa vo golem broj na slu~ai bila prinudena da ja koristi i vetinata na
svojata diplomatska politika Koga seto toa ne uspevalo odnosno koga
rezultatite izostanuvale Imperijata se svrtuvala kon mirno reavawe na
konfliktite so toa to varvarite gi preobratuvala od neprijateli vo nejzini
prijateli i lojalni sojuznici koristeji gi protiv treta stana Varvarite bile
osobeno korisni za Romeite sekoga koga Imperijata uspevala da gi vrbuva za
svoite interesi So anga`irawe na edna grupa varvari protiv druga
759 A R KorsunskiŸ O socialYacutenom stroe Vestgotov v IV v VDI (3) 93 (1965) 54-74
231
Imperijata uspevala da ja namali voenata zakana na granicata i na toj na~in da
ja osiguri bezbednosta na istata
Zaradi polesno regulirawe na odnosite so varvarite i kontrola na
nivnoto dvi`ewe prvenstveno vo prestolninata Imperijata imala oformeno
tn biro za varvari (scrinium barbarorum) koe pretstavuvalo poseben oddel vo
isto~norimskata administracija prvpat zabele`ano vo Notitia Dignitatum (V
vek) a koe se nao|alo vo nadle`nost na magister officiorum760 Noticijata naveduva
~etvorica sekretari za ~etirite pogolemi administrativni oblasti na koi
bila podelena Isto~nata imperija Orient Pont Azija i eden sekretar za
Trakija i Ilirik zaedno Sekretarite bile nazna~uvani od postoe~kite agentes
in rebus ili od nekoe drugo biro Tie bile zadol`eni da se zanimavaat so
praawa povrzani so protokolot (organizirawe na prevod vospostavuvawe
komunikacija korespodencija i sl) i vodewe na evidencija za varvarite
Spored Bjuri Biroto vrelo nadzor nad site stranci koi go posetuvale
Carigrad koe bilo pod nadzor na logotetot na imperatorskiot dvor761
Varvarite koi bile vo formalin odnosi so Imperijata mo`eme da gi
raspredelime vo tri kategorii dediticii laeti i foederati
Dediticii bile onie varvari koi iacute se predale samite na Imperijata a taa gi
prifatila za naseluvawe na nejzina teritorija Vtorata kategorija ja
pretstavuvaat varvari koi bile zarobeni od Romeite i naseleni vo ramkite na
nivnata dr`ava Poslednata kategorija gi opfaa federatite ili varvarite
koi sklu~ile dogovor so Imperijata Me|utoa imalo i takvi varvari koi ne
spa|aat vo nitu edna od ovie kategorii toa se onie koi vlegle vo regularnata
romejska vojska i gi imalo vo prili~no golem broj Ako bile naseleni na
romejska teritorija tie stanuvale romejski gra|ani po zavruvawe na svojata
slu`ba762
Varvarite koi e se nale na romejska teritorija bile izlo`uvani na
silno vlijanie od povisokata romejska kultura no osven toa onie koi trajno
zaseduvale na romejsko tlo bile soodvetno vklu~uvani vo romejskoto optestvo
kako bi stanale negov korisen ~len Integracijata na varvarite vo
760 Notitia Dignitatum p 31-33 761 J B Bury The Imperial Administrative System in the ninth century London 1911 93 762 G Halsall Barbarian migrations and the Roman West 376-568 152-153
232
isto~noromejskoto optestvo se vrela preku razli~ni metodi i kanali Nie
ovde razgleduvame nekolku od niv koi bile dominantni i toa
- Trgovija usvojuvawe na obi~ai i naviki
- Religija obrazovanie i vospitanie
- Voena i dvorska slu`ba (davawe na tutuli voveduvawe vo dvorskata
hierarhija)
Prvite dva metoda prvenstveno imale za cel da gi vklu~at varvarite vo
sferata na romejskoto vlijanie dodeka posledniot slu`el za nivno
pretopuvawe i celosno integrirawe vo romejskoto optestvo
Vo periodot koga otsustvuvale voeni konflikti me|u Imperijata i
varvarite zad Dunav odnosno vo mirnovremenski uslovi se odvivale intenzivni
trgovski aktivnosti Taka vo vremeto od Konstantin I do Valens trgovskite
vrski so Gotite osobeno o`iveale Toga bil podignat most kaj Eskus koj imal
prvenstveno strateka cel no vo isto vreme igral i va`na ekonomska uloga Vo
toj period Gotite i podanicite na Imperijata mo`ele slobodno da trguvaat
kade e posakaat po mnogubrojnite pazarita kako to sooptuva Temistij763
Trgovskite punktovi bile smesteni predimno vo gradovite po celiot dunavski
limes Za `ivata trgovska dejnost koja se odvivala vo ovoj region svedo~i
zna~itelniot numizmati~ki materijal pronajden na teritorija na denena
Romanija pokraj Dunav Najdeni se glavno bronzeni i pomalku srebreni moneti
Zlatni moneti ne se nao|aat soglasno zabranata od 374 godina koga ne bilo
dozvoluvano povee na varvarite da im se plaa so zlato za robovi ili
proizvodi764
Kolku bila va`na trgovijata na Imperijata so varvarite ni ka`uva toa
to skoro pri sekoe sklu~uvawe na miroven dogovor bila predvidena klauzula
za trgovska razmena Taka koga po zavruvawe na prvata gotska vojna vo 370
godina Valens i Atanrih sklu~ile dogovor trgovijata bila vklu~ena vo posebna
klauzula Temistij koga raska`uva za ovie nastani pojasnuva deka Valens
izgradil pazari samo vo dva grada pokraj Dunav (Konstantiana Dafne i
763 Themistius Orationes X 135 p161 764 V Velkov GradIacutet 158
233
Noviodunum) kade mo`ela da se odviva razmenata a na toj na~in i da se
kontrolira dvi`eweto na Gotite vo Imperijata765
Za trgovijata so Hunite sooptuva Prisk koga zboruva za baraweto na
Atila (448 g) dotoga postoe~kiot pazar na bregot na Dunav da se premesti vo
Naisus kadeto trebala da pominuva granicata na negovata dr`ava so Romeite
Za obnovuvawe na trgovskite vrski stanuva zbor i pri edna podocne`na poseta
(468 g) na hunsko pratenitvo koe bilo isprateno vo Konstantinopol od
sinovite na Atila
iva trgovska aktivnost se odvivala i me|u Imperijata i Avarite za to
svedo~at numizmati~kite arheoloki naodi Isto~noromejskite pari bile
koristeni na nivnata teritorija vee vo VI vek Osven romejski trgovci vo
Panonija bile prisutni i zanet~iite koi vo rabotata to tuka ja obavuvale se
obiduvale svojata tehnika da ja prilagodat na vkusot na svoite avarski
pora~ateli Trgovcite i zanaet~iite vo Panonija gi privlekuvala koli~inata
na zlato koja bila vo opteg a koja Imperijata kako danok ja isplaala na
Avarite766
Celata taa trgovija bila kontrolirana od strana na Imperijata Osven
ograni~uva~kite merki kako opredeleni punktovi opredelena stoka vo IV ndash V
vek bila sozdadena i edna dol`nost - comes commerciorum koj bil zadol`en da go
sledi pravilnoto i redovno trguvawe na Imperijata so plemiwata zad
granicite Za negovata dol`nost nemame mnogu deteli osven deka bez negovo
znaewe bilo zabraneto da se primaat tu|u trgovci i deka toj go kontroliral
iznesuvweto na stokite Vo Notitia Dignitatium za Isto~nata imperija se poso~eni
trojca comes commerciorum i toa za Istokot i Egipet za Mezija Skitija i Pont
i za Ilirik767
Za stokite koi se uvezuvale i izvezuvale od Imperijata podatoci imame vo
pravnite izvori Od Gotite romejskite trgovci kupuvale naj~esto robovi kako
i nekoi produkti od `ivotinsko poteklo i ko`i Gotite pak imale potreba
voglavno od prehrambeni produkti Imperijata naj~esto izvezuvala vino
765 Them Or X 135 766 D Obolenski Vizantijski komonvelt 164
767 Not Dign 12 6-9
234
zrnesta hrana maslo sol sekakov vid na oru`je surovo i obraboteno `elezo768
Bila iznesuvana i obleka koja sekoga bila barana od plemiwata pri
sklu~uvawe na dogovori zaedno so isplaawe na pari769
^estite romejsko-varvarski trgovski vrski vodele kon razmena na vlijanie
me|u navidum dvata razgrani~eni sveta Vo toj kontekst varvarite koi doa|ale
na romejska teritorija po~nuvale da usvojuvaat i praktikuvaat odredeni obi~ai
i naviki (usvojuvawe na romejskata moda vo oblekuvaweto nakitot frizurata i
sl) Me|utoa i Romeite koi e se nale na varvarska teritorija potpa|ale pod
izvesno varvarsko vlijanie Takov primer e zabele`an od Prisk za eden Romej-
trgovec od Viminacium koj se naol vo hunsko zarobenitvo ostanal vo taa
sredina se o`enil so varvarka i gi prifatil varvarskiot na~in na `ivot
nivnite zakoni i naviki770
Me|utoa trgovijata ne bila dovolna samata po sebe za da gi odr`uva
mirnovremenskite uslovi Preku nea varvarite mo`ele da vlezat vo sferata na
romejskoto vlijanie no taa ne bila dovolna garancija deka tamu sekoga e
ostanat Zatoa isto~nata vlada trebala da prevzeme takvi merki so koi
varvarite potesno e gi vrze za Imperijata Edna od tie merki bila
sproveduvawe na hristijanizacija vrz paganskite (politeisti~kite) narodi
Metodot na pokrstuvawe na varvarite prvenstveno imal za cel da gi
vovle~e vo religioznata i kulturnata sfera na romejskoto optestvo i na toj
na~in da potpadnat pod vlijanie na Imperijata Isto~nata vlada ja koristela
hristijanizacijata kako eden vid na crkovna diplomatija me|u varvarite771
Hristijanskata religija so svojata dogmatska sodr`ina imala za cel da gi
skroti diviterdquo varvari i istite da gi napravi posluni podanici na
Imperijata koja e mo`e da gi koristi kako selani-plaa~i na danok772 i voena
sila podgotvena da odgovori na barawata na isto~nata vlada
768 Cod Iust 4 41 1 2 769 Them Or X 135 a Theoph Sim 1 3 3 Cf A R KorsunskiŸ O socialYacutenom stroe
Vestgotov v IV v 58 770 Priscus fr 11 2 Ed R C Blockley 771 Za crkovnata diplomatija zboruvavme vo gl III podglavje 5
772 Imperijalnite vlasti im otstapuvale teritorija za naseluvawe na Gotite
pretpostavuvaji deka e bidat zemjodelci Claudius Claudianus In Eutropium II v 194-196 (MGH
AA X) Cf A R KorsunskiŸ O socialYacutenom stroe Vestgotov v IV v VDI 93 (1965) 56
235
Paganite koi stanale hristijani osven to usvoile nova religija bile
podlo`eni i na usvojuvawe novi oblici na odnesuvawe nov na~in na
oblekuvawe izvruvawe na novi praktiki romejsko vlijanie vo maj~iniot
jazik preku infiltrirawe na zborovi od latinsko i gr~ko poteklo773 itn Kaj
onie koi dobile ugledni tituli i bile nazna~eni na visoki pozicii vo
isto~no-romejskoto optestvo istisnuvaweto na maj~iniot jazik bilo ute
podrasti~no za smetka na oficijalniot latinski odnosno gr~ki jazik Osven
toa mnogumina varvari dobile romejsko obrazovanie i se steknale so golem
broj privilegii Sekoj poedinec koj e stanel del od hristijanskata zaednica se
steknuval so pravoto da se integrira vo romejskoto optestvo da dobiva visoki
po~esti i funkcii da sklu~uva brak so Romejka to prethodno bilo najstrogo
zabraneto774 i sekako da dobie romejsko gra|anstvo (dr`avjanstvo) to bilo
najgolema ~est za eden imperatorski podanik
Vo kontekst na romejskoto obrzovanie i vospitenie koe go dobivale
varvarite karakteristi~en e primerot so Teodorih Amal sinot na
ostrogotskiot vladetel Tjudimir koj kako zalo`nik prestojuval vo
Konstantinopol Obrazovanieto i vospitanieto so koe se steknal vo
isto~noromejskata prestolnina odigralo sutestvena uloga pri negovoto
vladeewe kako samostoen vladetel vo svoeto kralstvo vo Italija Vo odnosot
kon romejskite podanici i pravoslavnata religija bil toleranten go zadr`al
upravniot poredok (instituciite i zakonite) i odr`uval do krajot na svoeto
vladeewe prete`no prijatelskite vrski so isto~nata vlada Hunerih sinot na
vandalskiot kral Gejzerih kako zalo`nik prestojuval na dvorot vo Rim i se
o`enil so erka na zapadniot imperator Od toj brak se rodil sinot Hilderih
koj nesomneno silno bil izlo`en na rimsko vlijanie za koe bila zaslu`na
negovata majka a verojatno se zdobil i so rimsko obrazovanie i vospitanie
Kako rezultat na toa celoto negovo vladeewe bilo ispolneto so tolerancija
773 H Wolfram The Roman Empire and its Germanic peoples pp 77 774 Brakot so varvarka odnosno varvarin se kaznuval so smrt Cf Theodosiani libri XVI cum
constitionibus Sirmondianis et leges novella ad Theodosianum pertimentes ed Th Mommsen et P M Meyer
vol I-II Berolini 1905 III 14 1 Cf Izvori za bIacutelgarska istorireg II - Latinski izvori za bIacutelgarska
istorireg I Sofireg 1958 262-263
236
kon negovite rimski podanici i harmoni~ni odnosi so Isto~nata imperija Vo
nego isto~niot imperator videl romanofil dostoen za po~it
Silnoto kulturno vlijanie koe go vrela Imperijata vrz varvarite gi
otkrilo novite vidici na Romeite kon varvarskiot svet Isto~nata vlada
uvidela deka krutata percepcija za varvarite kako surovi i divi neprijateli
nema da iacute donese svetla perspektiva zatoa i bil smenet blagovremeno kursot na
politikata kon niv Prv od imperatorite koj reil da go promeni pravecot na
politikata kon varvarite bil Teodosij I Toj dool do kone~en zaklu~ok deka
gr~ko-rimskiot svet vee ne bil vo sostojba da se bori so novite branovi koi
doa|ale od severoisto~na Evropa i deka bilo beznade`no i natamu uporno da se
istrajuva vo sprotivstavuvaweto na varvarskiot svet Sfaaji deka mora da
bara reenie Teodosij odlu~il od samite tie varvari da sozdade bedem koj e go
spre~i raspa|aweto na Imperijata Za da se postigne taa cel tie morale da
bidat vovle~eni vo interesite na rimskata dr`ava da bidat vrzani so zakoni
ustanovi i kulturni dobra na Romeite Zaradi toa Teodosij I go prifatil
bra~noto povrzuvawe na Germanite i Romeite i irokiot priem na germanskite
plemiwa vo voenite i gra|anskite dol`nosti Osven toa istiot imperator
napravil zna~itelni otstapki od religiozniot princip primaji vo slu`ba i
sledbenici na paganskiot kult Zatoa negoviot dvor bil opkru`en so istaknati
lu|e od razli~ni narodnosti i religii na koi toj ne se kolebal da im dade
visoki tituli i dol`nosti Takvi bile Rihomer Saul Stilihon Arbogast
Gajna i drugi Germanskite plemiwa vnesuvale dlaboki promeni vo vojskata kade
steknuvale ne samo brojna prednost nad starosedelcite tuku predizvikuvale
promeni i vo samoto voeno ureduvawe Od krajot na IV vek germanskiot element
mone silno se zacvrstil vo Imperijata i zapo~nal da go podgotvuva onoj
prevrat koj vo Zapadnata imperija zavril so osnovawe na germanski dr`avi i
so is~eznuvawe na samata Imperija775
Otkako bile prifateni varvarite vo Imperijata sistemot na voenata
organizacija pretrpel seriozni promeni Taka to domanata vojska bila
zameneta so naemni~ki odredi i federati Vo kontekst na ova Sokrat veli
ldquododeluvaji im ja Trakija na dojdencite imperatorot toa go smetal kako
povolna okolnost za Imperijata bideji mislel deka vo varvarite steknal
775 F Uspenski Istorija vizantijskog carstva t 1 125
237
spremna i odli~na vojska Nadevaji se deka varvarite e bidat najdobri ~uvari
na romejskata zemja toj ne se gri`el za zgolemuvawe na brojot na rimskata
vojska tuku voenata obvrska ja pretvoril vo parirdquo776 Ovoj izvetaj mone
realno ja ocenuva politikata na Teodosij I i celite to sakal da gi postigne so
istata me|utoa se nayira istovremeno i opravdaniot strav to go imale
sovremenicite od vakvata politika Na Romeite voopto ne im bilo milo to
varvari se nao|ale na ~elo na visoki voeni pozicii vo administracijata i
senatot Toa za niv bilo sram i poni`uvawe Proekciite na sovremenicite za
ldquopogubnatardquo politika nabrzo i se ostvarile Toa se slu~ilo toga koga
prvenstveno germanskite plemiwa ja sfatile svojata polo`ba vo Imperijata
Tie zapo~nale prezrivo da se odnesuvaat kon vlastta i razgalenite
pretstavnici na aristokratijata Predvodnicite na odredite koi vo
Imperijata zavzemale visoki voeni pozicii ne mo`ele a da ne dojdat do
pomislata da go sruat postoe~kiot poredok i da ja zamenat domanata vlast so
germanska Takvo neto se slu~ilo nabrzo po smrtta na Teodosij I777
Vo toa vreme germanskata partija na ~ie ~elo stoel Gajna zapovednikot na
isto~nata armija bila mone silna vo Konstantinopol Toj uspeal da go
zavzeme Gradot i da predizvika mete` me|u isto~nite trupi imaji namera da
zavladee so samata Imperija Toj gi imal site sredstva za toa bideji vo
svojstvo na vrhoven zapovednik na isto~nite vojski na ~elo na legiite postavil
lojalni lu|e od gotska narodnost778 Sepak vakviot obid ostanal bezuspeen
bideji Gajna vo evnuhot Evtropij naol dostoen protivnik Evtropij go
zamenil Rufin po negovata smrt na pozicijata regent i prv minister i bil
pretstavnik na antigotskata struja Ovie dvajca ~elnici zapo~nale me|usebna
vojna vo koja Gajna bil porazen po to se obidel da izbega vo Mala Azija no
bideji ne uspeal se vratil vo Trakija i ottamu pobegnal zad Dunav kade to
bil presretnat i ubien od hunskiot voda~ Uldis779 Glavnata pri~ina za ovoj
neuspeh le`i vo toa to gotskata partija vnatre bila razedineta po religiozna
osnova Eden del od Gotite bile privrzanici na arijanstvoto drug del bile
776 Socrates HE IV 34 777 F Uspenski Istorija vizantijskog carstva t 1 129 778 F Uspenski Istorija vizantijskog carstva t 1 128-129 779 Sozomen HE IBI I - GIBI I 81
238
pagani a nekoi mu pripa|ale na pravoslavieto (nikejskata dogma) Vakviot
vnatreen razdor po~nal da ja slabee gotskata partija Ottamu crkovnata
tolerancija to ja propagiral Teodosij vo odnos na germanskite plemiwa odela
vo svesna nasoka kon nivno me|usebno sprotivstavuvawe i iscrpuvawe Toa i
dovelo do nivno vnatreno slabeewe to na Romeite potoa im ovozmo`ilo da
gi dr`at Gotite pod celosna kontrola
Pripadnicite na germanskite plemiwa se ~ini deka bile najdominanten
varvarski elemen vo vojskata i administracijata Osven to bile nazna~uvani
na visoki pozicii im bile dodeluvani i po~esni zvawa Taka na primer sestrata
na Teodorih Amal Amalafrida ja nosela po~esnata titula-imperatorska
dvorska dama
Ilustrativno vee navedovme nekolku primeri vo kontekst na nivnata
asimilacija i romeizacija780 Ovde bi navele ute nekolku primeri za da se
dolovi nivnata brojnost pred sicirc vo komandanskiot kadar na romejskata vojska
Taka na primer romejskata flota koja vo ja~ina od 1100 brodovi isplovila kon
Severna Afrika protiv Vandalite bila predvodena od pet generali so
germansko poteklo781 Isto taka vo 441 godina na rakovodnata pozicija -
domestik na sholite na zapad bil nazna~en Jovan Vandal kogo go ubil i na toa
mesto go zamenil drug so germansko poteklo Arnegiskul Istata godina
isto~noromejskata vojska vo borba protiv Hunite bila predvodena od
komandantite Aspar Got ili Alan Areobind i pogorespomenatiot
Arnegiskul isto taka so germansko poteklo782 Osven Germani imalo
pripadnici i na drugi plemiwa koi zavzemale visoki pozicii vo romejskoto
optestvo Takvi se na primer Slovenite i Antite Vee vo prvite decenii na
VI vek koga zapo~nale nivnite ~esti prodori preku Dunav ovie plemiwa bile
vklu~eni vo romejskata voena slu`ba kako peadija i kowanica Ovie
slovenski odredi se nao|ale pod komanda na svoi stareini ustroeni po
odreden hierarhiski princip783 Taka spored piuvaweto na Prokopij se
780 Za ovie primeri vidi go tuka pogavjeto - Religija od paganstvo kon hristijantvo str
95
781 Theophanis Chronographia 101 21 782 Theophanis Chronographia 102 20 Cf T ivkoviEcirc O plemenskom ustrojstvu i vojnoj
snazi podunavskih Slovena ZRVI (35) 1996 106
783 T ivkoviEcirc O plemenskom ustrojstvu i vojnoj snazi podunavskih Slovena 105
239
sretnuvaat slovenski voeni odredi vo sostavot na romejskata vojska koja
vojuvala protiv Ostrogotite vo Italija Pritoa Slovenite se ~ini deka ne
u~estvuvale vo pogolemi sudiri na otvoreno pole tuku im bile zadavani posebni
zada~i kako specijalni edinici od strana na isto~noromejskite oficeri784
Slovenite za razlika od Antite iako ne se javuvaat kako celi plemiwa vo uloga
na romejski sojuznici sepak Imperijata gi koristela nivnite uslugi kako
vojnici-naemnici odnosno platenici vo odreden pomal broj Osven na takov
na~in Slovenite vo romejskata slu`ba bile vklu~eni i kako individui Taka na
primer Suaruan bil slovenski vojnik vo romejskata armija koja operirala vo
kavkaskiot region785 Ute eden slovenski platenik (naemnik) se poka`al
korisen za Velizarij pri opsadata na Auksimum vo 540 godina No za razlika od
Antite ovie Sloveni bile anga`irani na individualna osnova poradi nivnite
izvonredni vetini786 Dabragez romejski oficer Ant po poteklo ja predvodel
romejskata flota pri opsadata na Fas na Krim i zel u~estvo vo pohodot od 555 i
556 godina protiv Persija vo Lazika787 Vo istiot kontekst Agatij kako oficer
go naveduva imeto Leontij za koj se misli deka bil sin na Dabragez788 Ova odi
vo prilog na glediteto kako slu~aj na uspena asimilacija na Slovenite
Hilvud Ant po poteklo bil nazna~en za strateg na Trakija i nemu mu bila
doverena zatitata na dunavskata granica od varvarite vo vremevladeewe na
Justinijan I 789
Mundo koj imal gepidsko ili hunsko poteklo bil eden od najvidnite
Justinijanovi vojskovoda~i Toj ja nosel titulata komandant na ilirskite
vojski (magister militum per Illyricum)
784 Procopii BG II 26 269 4-15 III 22 395 1-6 VIINJ I 36-37 785 Agathias IV 20 4 786 Procopius Wars VI 2616-22 787 Agathias III 6 9 Cf F Curta Making of the Slaves 81 788 Agathias III 216 Cf F Curta Making of the Slaves 83 789 Procopius BG III 14 17-20
240
2 Interakcija
Varvarite koi dole vo dopir so romejskata civilizacija indirektno
preku voeni invazii ili direktno so nivnoto naseluvawe na romejska
teritorija bile podlo`eni na romejsko vlijanie no istovremeno i samite tie
izvrile vlijanie vrz romejskoto naselenie Varvarite iacute predizvikale
nepopravlivi teti na Imperijata i nejzinoto naselenie manifestiraji ja
nivnata diva prirodardquo kako to gi opiuvaat izvorite no osven toa tie so
sebe donele materijalna kultura naviki obi~ai itn Vo toj kontekst podolu vo
tekstot ilustrativno naveduvame nekolku selektirani primeri so koi se
dolovuva interakcijata na Romeite i varvarite prvenstveno vo materijalnata i
voenata sfera
Me|usebnoto romejsko-varvarsko vlijanie se ogleda predimno vo
materijalnata kultura Taka na primer varvarskoto vlijanie se gleda vo
promenite to nastanale vo dekorativniot stil na romejskiot nakit koj bil
prilagoden na vkusot na varvarite Procesot na tn varvarizacija na optiot
stil vo izrabotka na nakitot ne bil ednosmeren bideji mnogu tradicionalni
formi vo neto poizmenet oblik gi zadr`ale i novodojdenite `iteli a
verojatno i lokalnoto naselenie gi prifaalo novinite pred seacute vo
dekorativniot pristap Toa soedinuvawe na tradicionalnite motivi ~ija
smisla donekade bila modificirana i novite dekorativni reenija dobro se
voo~livi na privrzocite vo oblik na Herkulov stap Imeno toj tradicionalen
simbol so izrazen apotropejski karakter koj bil vo najgolema upotreba vo
tekot na III vek germanskite dojdenci so zadovolstvo go prifatile davaji mu
novo zna~ewe Vo duhot na varvariziranata docnoanti~ka estetika deformacija
do`ivuvaat ~lenkovidnite ogrlici potoa dolgite privrzoci za dijadema ili
traka za vo kosa790
Od vtora polovina na IV vek nakitot so polihromen stil go zafatil
celiot anti~ki svet791 Centrite kade to se izrabotuval se nao|ale vo
790 I Popoviћ Kasnoanti~ki i ranovizantijski nakit od zlata u Narodnom muzeju u
Beogradu Beograd 2001 97-98 791 Za pojavata i razvojot na polihromniot stil kaj nakitot i aplikativni ukrasi vidi I
P Zaseckaя Zolotыe ukraeniя gunnskoŸ epoh Leningrad 1975 10-11 13-29 Za vidovi
241
pricrnomorskiot region posebno vo Ker~ a vo negovoto irewe na zapad
golema uloga odigrale varvrskite plemiwa koi vo tekot na hunsko-
ostrogotskiot nalet go prenele vo Podunavjeto Ovoj stil nemal etni~ko
obele`je toj pretstavuval internacionalna moda na varvarskoto
blagorodnitvo od razli~na proviniencija Osven Hunite Vizigotite
Gepidite Alanite go upotrebuvale i pripadnicite na povisokiot sloj na
ostrogotskata zaednica koi vo federatski status kon Imperijata se naseluvale
na nejzina teritorija Verojatno preku niv ovoj stil prodrel i vo Imperijata
Odnosno pod vlijanie na Ostrogotite ovoj nakit go prifatilo i del od
lokalnoto romejsko naselenie792
Na gotskoto poteklo t e Ostrogotite im se pripiuva i eden luksuzno
dekoriran prsten so glava vo oblik na krst so lepezasto proireni kraci od V
vek najden vo Stobi Se pretpostavuva deka prstenot bil izraboten vo
zlatarska rabotilinica na Krim ili eventualno vo Konstantinopol po vkus i
za potrebite na gotskata klientela793
Posebna grupa na men|ui vo forma na podebela alka so pribli`eni
kraevi i poluedarska glava im se pripiuva na ostrogotskite plemiwa vo
Panonija i na Balkanot794
Koga Germanite vlegle vo romejskata vojska najzaslu`nite vojnici bile
odlikuvani so torkvesi i narakvici (bracchialia) koi ~esto bile noseni zaedno
Gi dobivale poedinci koi slu`ele vo scholae palatinae ili vo li~nata
imperatorska garda no i vo edinicite na federatite Nazivite torquatus i
bracchiatus go ozna~uvale ne samo rangot na vojnikot tuku i negoviot socijalen
status so ogled na toa to ovie odlikuvawa gi dobivale vojnici koi se
istaknale so svojata hrabrost potoa onie od palatinskite edinici kako znak za
nivnata slu`ba no i oddelni oficeri kako obele`je na nivniot rang Me|utoa
pokraj ova oficijalna namena torkvesite bile noseni i samo kako ukras taka
polihromni ukrasi vidi I P ZaseckaOcirc KlassifikaciOcirc polihromninth izdeliŸ gunnskoŸ Igravepohi
po stili~eskim danintm 14-26
792 I Popoviћ Kasnoanti~ki i ranovizantijski nakit od zlata 22-23 M B Ccedilukin
GotskiŸ putYacute 340-359 793 I Popoviћ Kasnoanti~ki i ranovizantijski nakit od zlata 24-25 794 Isto 33
242
to teko e da se razgrani~i koi primeroci pretstavuvaat vojni~ki insignii
a koi del od li~en nakit795
Na romejska teritorija se sreavaat razli~ni varijanti na lakovidni
fibuli koi se karakteristi~ni za nosijata na varvarskite poto~no germanski
plemiwa ~ii pomali grupi vee na po~etokot na V vek sklopile federatski
dogovor so Imperijata i se naselile vo voenite punktovi Posle padot na
|erdapskiot limes vo 443 godina germanskata komponenta stanala zna~aen
~initel vo formirawe na materijalnata kultura na balkanskoto naselenie a
pripadnicite na povisokite optestveni sloevi od novodojdenata populacija
koristele ukrasi pa i fibuli od plemeniti materijali i pozlateno srebro ili
bronza796
Okovot za pojas t n orlovska tokardquo isto taka se smeta za tipi~no
varvarski ukras odnosno im se pripiuva na Isto~nite Goti ili na Gepidite
bil nao|an vo bogati `enski grobovi to uka`uva na visokata optestvena
polo`ba na liceto koe go noselo ovoj ukras Najgolem broj naodi se
skoncentrirani na Krim i vo Karpatskata kotlina no bile raireni vo
Podunavjeto i vo mnogu delovi na Balkanot kako import797
Pokraj tradicionalnite rabotilnici vo pogolemiot broj gradski centri
so proizvodstvo na nakit se bavele i patuva~ki zlatari koi mnogu pridonele za
nametnuvawe na isto~no-rimskiot vkus vrz varvarskite narodi Imeno vo
tekot na VI i VII vek zlatarski proizvodi ~ii prototipovi bile izrabotuvani
vo pontiskite rabotilnici bile prifateni i od drugi narodi ili kako import
ili kako lokalen proizvod izraboten vrz osnova na uvezen primerok Taka na
primer Avarite gi prevzele i rairile vo Panonskata nizina obetkite vo
oblik na korpa koi vo sutina bile mediteransko-isto~norimski proizvod798
Avarskiot zlaten pojas so psevdo toki od okolinata na Sirmium koj se
datira prbli`no od krajot na VI do sredinata na VII vek bil izraboten
najverojatno vo konstantinopolskata zlatarska rabotilnica sudeji po
negovata luksuzna izrabotka Ovoj pojas se naol vo racete na avarskiot
795 Isto 63 796 I Popoviћ Kasnoanti~ki i ranovizantijski nakit od zlata 77 797 Isto 79-80 798 Isto 102
243
velikodostojnik (mo`ebi na kaganot Bajan ili negoviot postar sin) ili kako
podarok ili bil napraven po pora~ka Zabele`livo e
docnoanti~kotoranovizantisko vlijanie vo dekoracijata koja sepak bila
izmeneta i prilagodena na kulturniot krug za koj pojasnata garnitura bila
nameneta799
Intenzivnoto romejsko vlijanie vrz Avarite od prviot avarski kaganat
(docen VI-ti i VII -mi vek) nesomneno e vidlivo vo materijalnata kultura
Kanalite na romejsko kulturno vlijanie poteknuvaat od lokalnoto romejsko
naselenie koe prodol`ilo da oddr`uva kontakt so Imperijata i verojatno
preku romejskite voeni zarobenici Ovaa akulturacija e zabele`liva vo ranoto
usvojuvawe re~isi na sicirc to bilo moderno vo toa vreme prvenstveno toa se
odnesuva na dekorativni predmeti za ukrasuvawe na teloto i oblekata (zlatni
obetki so visulka vo forma na konica obetki so sferi~na visulka
diskovidna fibula800 so hristijanska ornamentika fibuli so animalni formi
ptica kow)801 Ponatamu se zabele`uva avarska pozajmica na isto~no-rimska
bronzena okovna garnitura za pojas (toki) koi se sreavaat vo ruevinite na
anti~kite naselbi baziliki a vo pomal broj i kako grobni prilozi Avarskata
produkcija na toki najdeni vo sredno Podunavje kako grobni prilozi
karakteristi~ni za avarskata maka nosija (od krajot na VII -mi VIII -mi i
po~etokot na IX-ti vek sicirc ute zboruva za isto~no-rimsko vlijanie koe iako
namaleno ne is~eznalo i za vreme na vtoriot avarski kaganat) gi imitiraat
zoomorfnite motivi (reljefno izraboteni figuralni ukrasi vo vid na
fantasti~ni `ivotni i toa grif lavoliki yverovi kako i sceni na animalni
799 I Popoviћ Zalatni avarski pojas iz okoline Sirmijuma Beograd 1997 46-48 i 54
800 Fibulite kako element od nosijata ne se svojstveni za Avarite Zatoa naodite od
fibuli vo ranoavarskite grobovi se tolkuvaat kako odraz na egzogamija so ogled na toa to
kako nivni nositeli se javuvaat `enski li~nosti Vo etni~ka smisla tie im se pripiuvaat na
narodite koito im bile pot~ineti na Avarite Sloveni Alani Bugari Gepidi i sl Sp I
Bugarski Nekropole iz doba antike i ranog sredweg veka na lokalitetu ^ik Beograd 2009 99-
101
801 T Vida Conflict and Coexistence The Local Population of the Carpatian Basain under Avar Rule
(sixth to seventh century) In The Other Europe in The Middle Age Avars Bulgars Khazars and Cumans vol
II ed F Curta Brill 2008 28 31-38 I Bugarski Nekropole iz doba antike i ranog sredweg veka
na lokalitetu ^ik 95
244
borbi) koi se upotrebuvale na isto~no-rimskite toki Iako se zabele`uvaat
izvesni razliki vo oblikuvaweto t e vo stilskata kompozicija i vo
ornamentikata na tvorbite od isto~no-rimska i avarska produkcija voo~liva e
odredena vzaemna me|uzavisnot so ogled na sli~niot skoro identi~en izbor na
zoomorfni motivi802 Psevdotokite koi ~esto se sreavaat kako
karakteristi~en ukrasen element na ranoavarskata pojasna garnitura spored
tehnikata na izrabotka se opredeluvaat kako isto~no-romejski proizvod za
potrebite na avarskiot pazar803
Sirmium kako i drugite isto~no-rimski uporita so site sredstva
vrele kulturno vlijanie vrz okolnite Avari no sigurno ne do stepen koj bi ni
ovozmo`il ubedlivo da doka`eme deka sporadi~nite hristijanski simboli od
avarskite grobovi od teritorijata pod nivna kontrola go odrazuvaat verskoto
vlijanie od toj centar804
Me|u brojnite arheoloki naodi od Avarskiot kaganat ima mnogu
predmeti so hristijanski simboli Iako nema piani podatoci za misionerska
aktivnost me|u Avarite sicirc do vojnite so frankskiot vladetel Karlo Veliki
(791-796 g) prisustvoto na vakvite simboli davaat mo`nost za razli~ni
pretpostavki Kako na primer za misionerska aktivnost vo Avarskiot kaganat
i pokrstuvawe na del od Avarite to e sekako malku verojatno Potoa
hristijanskite simboli od avarskata sredina se povrzuvaat so prisustvo na
germanskite narodi vo Kaganatot - Longobardi i Gepidi ili so pre`iveanoto
lokalno hristijansko naselenie koe bilo pokoreno od Avarite805
Vo prilog na navedenite pretpostavki ovde pomestuvame edna arheoloka
analiza za tri karakteristi~ni primeri od arheoloki naodi (najgolem broj od
naodite doa|aat od `enski grobovi) od Vojvodina (mesnost Vajska ^ik i Be~ej)
so hristijanska simbolika koi ja objasnuvaat pri~inata poradi koja istite
naodi se nale na avarska teritorija
802 Z Vinski O kaznim bizantskim kopcama i o pitanju njihova odnosa s avarskim ukrasnim
tvorevinama Vjesnik arheoloskog muzeja u Zagrebu 3 s VIII 1974 57-73 803 I Bugarski Nekropole iz doba antike i ranog sredweg veka na lokalitetu ^ik 91
804 I Bugarski The meaning of the crosses in early Avar female graves three case studies from
Vojvodina Acta archaeological carpathica vol XLIV 2009 220 805 G Kardaras Byzantine-Avar relations after 626 30-31
245
Analiziraji gi ovie tri razli~ni slu~ai od Vojvodina arheologot I
Bugarski napravil obid da oceni dali ovie naodi odrazuvaat hristijanska
posvetenost ili ne Nakratko spored nego sosema e verojatno deka liceto
pogrebano vo Vajska e hristijanin Liceto pogrebano vo ^ik verojatno ja
praktikuvalo istata religija i ova mo`nost ne treba da se isfrli vo slu~ajot
so pogrebenieto od Be~ej iako e povee verojatno deka krstot bil nosen kako
znak na status i bogatstvo Koga stanuva zbor za hronolokoto pripiuvawe na
naodite od prviot grob se datiraat vo po~etokot na VII vek od vtoriot vo vtora
~etvrtina na VII vek a tretiot grubo e datiran vo sredina na VII vek Spored
toa simbolite na hristijanstvoto bile prisutni vo avarskite grobita mnogu
porano od pokrstuvaweto na docnoavarskite lideri806 Tie mo`at da se povrzat
so docnoromejskoto naselenie od ona to porano bilo Panonija i teoretski
isto taka so avarskite imigranti Sepak prvenstveno Romeite i Germanite bi
mo`ele da se gledaat kako nositeli na hristijanstvoto vo Panonija vo
ranoavarskiot period807 Sosema e izvesno deka na ju`nata periferija od
Kaganatot vo prvata polovina i sredinata na VII -mi vek na pobogatite `eni od
bilo koe etni~ko poteklo im bilo dozvoleno da bidat zakopuvani so
hristijanski simboli Bez razlika dali tie ja odrazuvaat verata ili ne vo toa
vreme po golemiot poraz kaj Konstantinopol vo 626 godina hristijanskite
simboli ne se neprifatlivi vo avarskoto opkru`uvawe Ostanatite mo`ni
znaci na hristijanstvoto od ranoavarskite grobovi vo najgolem del se
pretstaveni so olovni krstovi Tie isto taka doa|aat od `enski grobovi
Naodite navedeni tuka pretstavuvaat arheoloka potvrda na istoriskite
podatoci za avarskiot odnos kon hristijanstvoto koj bil liberalen do
po~etokot na vladeeweto na imperatorot Konstantin IV808 Sporadi~na pojava
na hristijanski naodi vo docniot period na Migracijata ne e iznenaduva~ka
bideji vo toa vreme na taa po~va puristi~kiot odnos kon religioznite
806 J Kova~eviEcirc Avarski kaganat 95-98 807 T Vida Neue Beitraumlge zur Forschung der fruumlhchristilichen Funde der Awarenzeit In N Cambi E
Marin (eds) Acta XIII congressus internationalis archaeologiae christianae SplitndashPoreč (259ndash1101994) vol
II Studi di antichitб cristiana pubblicati a Cura del Pontificio istituto di archeologia Cristiana 54 (=Vjesnik za
arheologiju i historiju dalmatinsku 87ndash89 Supl) Cittaacute del VaticanondashSplit1998 530 533 808 J Kova~eviEcirc Avarski kaganat 206-207
246
simboli kako protiv dnevni predizvici vsunost ne bil od golema va`nost809
Inventarot od grobot broj 17 od ^ik bi mo`el da go potvrdi ova gledite ako
znaeme deka krstovite od olovo ja pretstavuvale verata (religijata) na
pokojnoto lice i deka poradi apotropejskata vrednost (zna~ewe) bil prika~en
na oklopot lamellae Kako generalen zaklu~ok na goreiznesenoto mo`e da se
navede deka Avarite ne go prifatile hristijanstvoto pred Frankiskite vojni i
deka ja zadr`ale i ponatamu nivnata religija - amanizam Prisustvoto na
hristijanski simboli i motivi na naodite od Avarskiot kaganat ne zna~at
neizbe`no deka del od Avarite se pokrstile Hristijanskata tradicija i
odnosnite simboli vo avarskata sredina verojatno se povrzani so pre`iveanoto
neavarsko hristijansko naselenie odnosno kako nositeli na ovie simboli se
javuvaat i Romei koi padnale vo avarsko zarobenitvo dodeka pak za Avarite
tie simboli bile samo dekorativni motivi bez religiozna sodr`ina810 Spored
toa poranite predmeti so hristijanski znak prisutni severno od Dunav za
avarskoto naselenie vo najgolem del ne se manifestacija na religiska
praktika tuku dokumenti koi svedo~at za raste~kata popularnost na
isto~noromejskata materijalna kultura me|u lokalnoto naselenie od vtora
polovina na VI -ti vek811
Primerot so t n prstesti la~ni fibuli so maska koi im se atribuiraat
istovremeno na Slovenite no i na Germanite i Romanite vo karpatskiot region
i isto~no-romejskoto Podunavje zboruva za me|usebna akulturacija me|u
oddelni narodi i osobeno silnoto romejskoto vlijanie poradi prisutnosta na
isto~noromejski elementi na fibulite812
809 F Daim Avars and Avar archaeology An introduction In H W Goetz J Jarnut W Pohl (eds)
Regna et Gentes The Relationship between Late Antique and Early Medieval Peoples and Kingdoms The
Transformation of the Roman World 13 LeidenndashBostonndashKoumlln 520ndash521 810 I Bugarski The meaning of the crosses in early Avar female graves 228-229 Cf G Kardaras
Byzantine-Avar relations after 626 32-33 811 F Curta Limes and Cross The Religious Dimension of the Sixth-Century Danube Frontier of the
Early Byzantine Empire Starinar 51 (2001) 67ndash68 812 Za irokata diskusija po odnos na spornoto poteklo na ovoj vid fibuli vidi kaj E
Maneva Srednovekoven nakit Likovna umetnost Treto kolo Vtora kniga Skopje 2000 23-25
247
Kako to vee napomenavme vlijanijata koi bile prisutni vo kulturnata i
materijalnata sfera me|u t n varvari i Romeite odele vo dva pravca Taka
osven kaj nakitot (ukrasi za telo i dodatoci na oblekata) zabele`uvame
meawe na vlijanija i vo grn~arijata Taka Makedonskata siva grn~arija813 koja
geografski e rasprostraneta odnosno mo`e da se najde na mnogu arheoloki
lokaliteti irum Balkanot pa i vo R Makedonija (Skupi Drezga-Kumanovo
Stobi Kowuh Ko~ni Valandovo Strumica Dojran Isar Marvinci Herakleja
Gorni Saraj-Ohrid) e tip na luksuzna docnoanti~ka grn~arija zastapena od IV
do VI vek koja se povrzuva so prisustvo na Gotite vo srediniot i ju`niot del
na Balkanot Formite na sadovite i tehnikata na proizvodstvo e mnogu sli~na i
skoro identi~na so sadovite koi pripa|aat na Galskata siva grn~arija
(rasprostraneta na lokalitetite vo zapadna [vajcarija i ju`na Francija od IV
do VI vek) Gotite koi vo IV vek se infiltrirale vo romejskoto optestvo ne
samo to gi prenele svoite tehni~ki i estetski dostignuawa tuku i gi
nametnale na lokalnoto naselenie Na toj na~in pod vlijanie na Gotite vo
ju`niot del na Balkanot zapo~nal da se proizveduva i upotrebuva nov tip na
grn~arski proizvodi koi najmnogu bile zastapeni vo semejstavata od
povisokite socijalni sredini814
Od pogoreiznesenoto mo`eme da zaklu~ime deka simbiozata na rimskite
elementi so elementite od nerimsko te varvarsko poteklo vo materijalnata
sfera neminovno vodela kon sozdavawe na t n izmeneta rimska odnosno
srednovekovna materijalna kultura koja prodol`ila da opstojuva vo narednite
vekovi vo Isto~no-rimskata imperija
Razmenata na vlijanie odela dvonaso~no ne samo vo kulturnata i
materijalna sfera tuku i vo voenata tehnika pa i takatika Dodeka na Avarite
primarna cel im bila da go sovladaat gradeweto i rakuvaweto so opsadnite
spravi za da mo`at polesno da gi osvojuvaat romejskite gradovi na Romeite im
bilo va`no da go prou~at avarskoto oru`je i nivnata voena taktika za da im se
813 Ova ime iacute go dal X V Hejs koj ja vovel ovaa grn~arija vo redot na docnoanti~kite Cf
J W Hayes Late Roman Pottery BSR London 1972 405 814 M On~evska Todorovska Docnoanti~ka grn~arija vo Republika Makedonija (docen 3-
ti6-ti vek) Skopje 2010 63-67
248
sprotivstavat soodvetno Konstatirano e deka Avarite so svoeto naoru`uvawe
i taktika izvrile silno vlijanie na isto~no-rimskata vojska
Taka od tipi~noto nomadsko oru`je Romeite ja prifatile i usvoile
upotrebata na kompozitniot refleksen lak Iako ovoj tip na lak ne
pretstavuval izvorno avarsko dostignuvawe (Hunite prvi go donele vo Evropa)
sepak Avarite pridonele vo unapreduvaweto na ovoj vid oru`je Dodeka
hunskiot lak imal visina od 1 30-1 40 metri avarskiot dostignuval visina od 1
60-1 70 metri Kompozitniot lak bil izraboten od delovi na drveni granki
spojuvani so koskeni lenti a potoa na kraevite i na sredinata bil zajaknuvan so
lepewe na plo~ki od rog koi bile rezbani ili rafirani so zaseci kako bi
mo`ele plo~kite koi dodatno se vrzuvaat za drvenata osnova na lakot da bidat
podobro prilepeni Prednosta na nomadskiot lak bila vo toa to strelata
isfrlena od nego dostignuvala domet za pet pati pogolem od obi~niot lak Se
optegnuval preku kolenata samo do gradite ne do ramenata toa ovozmo`uvalo
da se zabrza isfrlaweto na strelata Pri zategnuvaweto lakot doa|al vo
sprotiven lakoviden stav od prvobitniot taka to ottamu doa|a i negovoto ime
- refleksen Takviot lak bil ~uvan vo posebni kutii zaradi zatita od vlaga i
otetuvawe Strelite koi bile koristeni za isfrlawe od refleksniot lak
imale trorebresti vrvovi Se ~uvale vo posebna futrola naprvena od drvo ili
ko`a 815
Osven ofanzivnoto oru`je vo romejska voena upotreba vlegle i elementi
od defanzivnata nomadska voena oprema Taka na primer uzengiite (stremeni
metalni stapala zaka~eni otstrana na sedloto vo koi se vmetnuvale stapalata
na java~ot) koi vo Evropa verojatno gi donele Avarite816 ovoj element od
kowani~ka oprema so azijsko poteklo Romeite go primenuvale za svoi potrebi
815 J Kova~eviEcirc Avarski kaganat 116 I Bugarski Nekropole iz doba antike i ranog
sredweg veka na lokalitetu ^ik 112-113 Ostatoci od refleksen lak i streli koi gi koristele
Hunite i Avarite najdeni se i na makedonska teritorija vidi E Maneva Koskeni plo~ki od
refleksni lakovi i trorebresti vrvovi od streli so nomadsko poteklo od Herakleja Zbornik
na trudovi na zavod za zatita na spomenicite na kulturata prirodni retkosti muzej i
galerija br 6-8 Bitola 1987 816 Za vidovite rano-avrski uzengii vidi kaj F Curta The Earliest Avar-age Stirrups or The
ldquoStirrup Controversyrdquo Revisited In The Other Europe in The Middle Age Avars Bulgars Khazars and
Cumans vol II ed F Curta Leiden-Boston 2008 297-320
249
do krajot na VI vek Nema somnenie deka uzengiite go olesnuvale javaweto i mu
pru`ale idealna potpora na kowanikot koj vo dvi`ewe rakuval so lakot
Kowanicata koja so golema brzina ja isfrlala strelata so golem dostrel
pretstavuvala zna~itelna prednost koja vo krajna linija rezultirala so brzi
avarski prodori
Vo VI vek se promenil na~inot na vojuvawe kaj Romeite to vo golema mera
go uslovile napa|a~ite od Istok Voo~livo e deka Romeite kako i rimskata
vojska porano brzo gi prevzele novinite koi vo borbite se potvrdeni kako
uspeni Uzengiite pretstavuvaat samo eden od takvite vidovi na voena oprema
pokraj napredniot tip na refleksen lak odnosno trorebrestite streli potoa
defanzivnoto lamelarno oru`je (oklop)817 lemovite od tipot Baldenheim
(prete`no gi nosele visoki voeni dostoinstvenici-oficeri) koi preku
ostrogotskata tradicija verojatno vlegle vo romejska upotreba818 i dr
Edna od potvrdite za romejsko proizvodstvo na izvorno isto~na voena
oprema konkreno uzengii pru`a ostavata od Stre`evo819 Taa e pronajdena vo
jasen kontekst na ranovizantiska naselba Pokraj toa procesiskiot krst zaedno
so orudijata i uzengiite koi se najdeni uka`uva deka ostavata ne bila
skladirana od Avarite takov ansambl za niv bi bil nezamisliv820
817 Lamelarniot oklop se smeta deka ima isto~no centralnoazisko poteklo Negovi naodi
poznati se od nomadski no i germanski i ranoisto~no-romejski kontekst Ovoj oklop imal
prednost pred pancirniot vo odnos na toa to bil pootporen na udarite od streli Osven toa
bil zan~itelno pofleksibilen a toa mu ovozmo`uvalo na vojnikot polesno da se dvi`i Ovie
karakteristiki bile glavnata pri~ina za dolgata i vo etni~ka i teritorijalna smisla iroka
upotreba na ovoj vid defanzivno oru`je Sp I Bugarski Nekropole iz doba antike i ranog
sredweg veka na lokalitetu ^ik 118
818 Maneva E [lem so spojki od Herakleja iva antika 36 1-2 Skopje 1986 71-86
819 T Janakievski ostavata ja doveduva vo vrska so avaro-slovenskata opsada na Carigrad
vo 626 godina (Sp Kale s Stre`evo - Bitolsko izvetaj od zatitnoto arheoloko
istra`uvawe Macedoniae acta archaeologica 6 Skopje 1980 108-109) Dodeka pak I Bugarski smeta
deka ostavata ne bi trebalo da se datira podocna od krajot na VI vek odnosno ja povrzuva so
avaro-slovenskata opsada na Solun od 586 godina koga najverojatno nastradala naselbata vo
bilizina na s Stre`evo i `ivotot vo n ea zgasnal (Sp O Ostava iz Stre`eva 262-263)
820 I Bugarski O Ostava iz Stre`eva Uzengije u ranovizantijskom kontekstu Zb Ni i
Vizantija V Ni 2007 253-255