UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · oziroma arbitražna odlo čba, sklep sodiš ča, pla čilni nalog, ki ga izda sodišče ali drug nalog sodiš ča ali poravnave. Sodna odlo

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DUŠAN VRBOVŠEK

IZVRŠBA V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI

Diplomsko delo

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

IZVRŠBA V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI

Študent: Dušan Vrbovšek Številka indeksa: 71174308 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Civilno pravo Mentor: dr. Vesna Rijavec

Maribor, april 2013

Mojca, hvala za vso podporo

v času študija!

Kazalo 1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 PREDPOSTAVKE IZVRŠBE ........................................................................................... 3

3 PRAVNA PODLAGA ....................................................................................................... 4

4 SREDSTVA, PREDMETI IZVRŠBE ................................................................................ 6

4.1 Sredstva izvršbe ........................................................................................................... 6

4.2 Predmeti izvršbe .......................................................................................................... 9

4.3 Predmeti, ki so iz izvršbe izvzeti in omejitve .............................................................. 9

5 Izvršba za izterjavo denarne terjatve ................................................................................ 11

5.1 Izvršba na premičnine ................................................................................................ 11

5.2 Izvršba na denarno terjatev dolžnika ......................................................................... 13

5.2.1 Prenos v izterjavo in prenos namesto plačila ..................................................... 14

5.3 Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet .......... 15

5.4 Izvršba na plačo in druge stalne prejemke ................................................................. 17

5.4.1 Izvršba na regres, povračilo potnih stroškov, jubilejne nagrade? ...................... 20

5.5 Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje ....................................................... 21

5.6 Izvršba na nepremičnine ............................................................................................ 22

5.6.1 Nesorazmernost terjatve in vrednosti nepremičnine .......................................... 23

6 VERODOSTOJNA LISTINA .......................................................................................... 25

6.1 Pristojnost .................................................................................................................. 26

6.2 Vsebina predloga ....................................................................................................... 27

6.3 Vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ................................... 28

6.4 Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ............ 30

6.5 Zlorabe ....................................................................................................................... 31

7 POSTOPEK PRI PRAVNI OSEBI KOT UPNIKU ......................................................... 33

7.1 Izvršba kot pogodbeno sodelovanje med pravnimi osebami ..................................... 33

7.2 Paketne vloge ............................................................................................................. 36

7.3 Gospodarske javne službe in izvršba ......................................................................... 37

7.3.1 Izdaja začasne odredbe ....................................................................................... 39

8 PLAČILNI NALOG ......................................................................................................... 40

9 UREDBA O UVEDBI POSTOPKA ZA EVROPSKI PLAČILNI NALOG (1896/2006)

43

9.1 Uporaba UEPN in vloga ............................................................................................ 45

9.2 Izdaja EPN in vročitev ............................................................................................... 47

9.3 Ugovor ....................................................................................................................... 48

9.4 Izvršba po UEPN ....................................................................................................... 50

10 SKLEP .............................................................................................................................. 51

11 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 55

1

Povzetek

V civilnopravnih razmerjih imajo upniki pogosto težave s poplačili svojih terjatev

zaradi nespoštovanja obveznosti nasprotne stranke. Dolžnika je potrebno na nek način

prisiliti k izpolnitvi obveznosti.

Predstavil sem različne možnosti upnikov, kadar njihove terjatve temeljijo na

izvršilnem naslovu, verodostojni listini, plačilnem nalogu ali kadar gre za terjatev, ki jo

je potrebno izvršiti v drugi državi članici EU. V primeru čezmejne izvršbe sem se

omejil na Evropski plačilni nalog.

V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine so postopki poenostavljeni do te

mere, da lahko, vsaj v prvem delu postopka, ki se lahko za upnika tudi uspešno zaključi

s poplačilom terjatve, predlog za izvršbo vložijo tudi stranke, ki so sicer prava nevešče.

Na drugi strani pa postopek dolžnikom omogoča pravna sredstva. Zakonodaja, tako

nacionalna (slovenska) kot evropska (EU), s samo poenostavitvijo postopkov ne posega

v pravice dolžnika do dokazovanja, da terjatev bodisi ne obstaja, ne obstaja v višini kot

jo upnik navaja, ...

V praksi se upniki, v nekaterih primerih, za izterjavo odločijo pooblastiti tretjo osebo.

Pooblastilo je lahko dano tudi za dejanja pred vložitvijo predloga za izvršbo na sodišče.

V diplomski nalogi je podrobneje predstavljen izvršilni postopek, različne možnosti

upnika v postopku izvršbe glede sredstev izvršbe, iskanja dolžnikovega premoženja, ...

V postopku izvršbe je upnik gospodar postopka. On je tisti, ki izbira sredstva izvršbe.

Kljub temu pa dolžnik ni povsem prepuščen »samovolji« upnika. Predlaga lahko druga

sredstva izvršbe, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, seveda pa lahko dolg tudi

poplača. Poplačilo terjatve oziroma izpolnitev obveznosti je bistvo izvršilnega postopka.

Ključne besede:

Upnik, dolžnik, izvršba, izvršilni naslov, verodostojna listina, sredstva izvršbe, predmeti

izvršbe, denarna terjatev, plačilni nalog, Evropski plačilni nalog.

2

ABSTRACT

In civil law the creditors often have difficulties with the repayment of debts due to

violation of legal obligations from the client. The debtor needs to be forced in some way

to fulfil his formal duties.

In my diploma paper I introduced several options the creditors can lean on when their

debts are based on executive level, credible document and remittance slip or when it

goes about the debt which is needed to be executed in other E.U. member state. In case

of the cross border execution I put the main emphasis on the European remittance slip.

In case of execution, based on credible document, the procedures are simplified to such

extent that at least in the first part of the procedure, which can end successfully for the

creditor with the repayment of the debt, the proposal for execution can be filed also by

the clients inexperienced in law. On the other hand, the procedure allows the debtors to

use all legal measures. The legislation with the simplification of procedures, the

national (Slovenian) as well as European (E.U.), does not interfere in the debtor's rights

to prove whether the debt really exists or exists in the same amount as the creditor

states.

In practice the creditors in some cases give the authorization to the third person for the

recovery of the debts. The authorization can be also given for the acts before filing the

execution proposal to the court of justice.

In diploma paper I put the emphasis on the executive procedure and presented various

options for the creditor in the procedure of means of execution, tracing the debtor's

assets, etc.

In the procedure of execution the creditor has the leading role. He is the one who

chooses the means of execution. Despite that, the debtor is not at the mercy of

'autocracy' of the creditor. He can suggest other means of execution if he meets the

demands of legal conditions. Or he can simply repay the debt. The repayment of the

debt or fulfilling the obligations is the essence of executive procedure.

3

Key words: Creditor, debtor, execution, executive level, credible document, means of execution, financial debt, remittance slip, European remittance slip.

1

1 UVOD

Izvršba je pravni institut civilnega prava. Določa pravila postopka, po katerem sodišča

opravljajo prisilno izvršitev terjatev. Izvršilni postopek s pomočjo legitimnih prisilnih

sredstev zagotovi, med upnikom in dolžnikom vzpostavitev takšnega stanja, kakršnega

ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova ali verodostojne listine.

Izvršba omogoči legitimno izterjavo upnikove terjatve na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga

izda prisojno sodišče.

Izvršba je sredstvo s katerim se izpolnitveno dejanje stranke bodisi opravi, bodisi se

stranko prisili v opravitev dejanja. V prvem primeru gre za takšno vrsto izpolnitve, ki se

opravi tudi, v kolikor dolžnik ne želi sodelovati pri izpolnitvi. Tipična je na primer

izvršba, zaradi denarne terjatve na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji

za plačilni promet. Organizacija na podlagi sklepa sodišča, blokira sredstva na

dolžnikovih računih in po pravnomočnosti sklepa ta znesek plača upniku. Do poplačila

pride torej tudi v primeru, če dolžnik sploh nima namena plačati dolga. V drugem

primeru gre za izpolnitev s storitvijo ali opustitvijo. V teh primerih gre predvsem za

tiste primere, ko mora dolžnik osebno nekaj storiti, opustiti. V kolikor lahko storitev

opravi tretja oseba (na primer popravilo poškodovane ograje) namesto dolžnika, mora

dolžnik takšno storitev plačati. V takšnem primeru se terjatev, ki je sprva vsebovala

storitev, spremeni v denarno terjatev. V nekaterih primerih mora dolžnik osebno nekaj

storiti, dopustiti in tretji tega ne more opravit namesto njega. Na primer, kadar gre za

stike otrok s starši in starš kateremu so otroci dodeljeni v varstvo in oskrbo preprečuje

stike otrok z drugim staršem. Sodišče prisili starša v izpolnjevanje oziroma v opustitev

preprečevanja stikov tako, da mu naloži plačilo kazni. Gre torej za nedenarno terjatev in

način s katerim se starša (dolžnika) prisili v izpolnitev obveznosti, kot izvrševanje sodne

določbe.

Za izvršbo je potreben pravni naslov. To je lahko izvršilni naslov ali verodostojna

listina. Razlika je za upnika lahko pomembna. Pot do izvršilnega naslova je daljša,

kadar je ta v obliki sodne odločbe ali sodne poravnave. Za njegovo pridobitev je

potreben sodni postopek. To ne velja, kadar je izvršilni naslov v obliki izvršljivega

notarskega zapisa. Izvršilni naslov je lahko tudi druga listina, za katero zakon,

2

ratificirana mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se uporablja

neposredno določa, da je izvršilni naslov.

Izvršbo ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V kolikor zakon

nekega vprašanja ne ureja, se subsidiarno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v

nadaljevanju ZPP). Postopek izvršbe spada med nepravdne postopke.

V okviru Evropske unije so postopki, ki jih tako ali drugače lahko povežemo z izvršbo

terjatve, urejeni z Uredbo o evropskem izvršilnem naslovu, Uredbo o evropskem

plačilnem nalogu in Uredbo o sporih majhne vrednosti. Uredbe se med seboj razlikujejo

glede na njihov namen. Ti akti ne urejajo neposredno izvršbe kot pravnega instituta,

temveč omogočajo pridobitev pravnega naslova, na podlagi katerega se v državi članici

lahko opravi izvršba na terjatev, ki je priznana s strani ustreznega organa druge države

članice.

V diplomskem delu bom raziskal različne možnosti upnika v primerih, kadar je njegova

terjatve manjše vrednosti. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne loči

med visokimi in nižjimi (ali manjšimi) terjatvami. Postopke loči glede na pravno

podlago. Za potrebe diplomske naloge lahko kot mejno vrednost terjatev manjše

vrednosti uporabimo znesek 2.000 EUR, ki ga Zakon o pravdnem postopku določa kot

mejno vrednost v postopkih majhne vrednosti. To je tudi mejna vrednost spora, za

katero se lahko uporabi Uredba o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne

vrednosti, kadar gre za spore z mednarodnim elementom v okviru EU. Predvsem pa s

terminom »terjatve manjše vrednosti« merim na tiste terjatve, ki se gibljejo v vrednosti

nekaj 10 EUR. Iz praktičnega vidika gre torej za terjatve nastale zaradi neplačila

položnic za vodo, elektriko, odvoz odpadkov,… Seveda pa je postopek, ob

izpolnjevanju zakonskih pogojev enak tudi, kadar gre za bistveno višjo terjatev.

Še največjo težavo za upnika predstavlja izslediti premoženje dolžnika iz katerega bo terjatev lahko poplačana. V diplomski nalogi bom raziskal možnosti upnika za poplačilo terjatve po tem, ko že ima izvršilni naslov ali verodostojno listino.

3

2 PREDPOSTAVKE IZVRŠBE

Izvršilni postopek pri izvršbi na denarno terjatev poteka v dveh fazah:

- dovolitev izvršbe,

- oprava izvršbe.

Da sodišče sploh lahko odloča o izvršbi, morajo biti izpolnjene formalne in materialne

predpostavke.

Formalne predpostavke so:

- obstoj izvršilnega naslova,

- pristojnost sodišča,

- formalna pravilnost predloga za izvršbo,

- procesna legitimacija strank,

- plačilo predujma za izvršilne stroške,

- pravni interes,

- izpolnjevanje splošnih predpostavk po ZPP, ki se upoštevajo na podlagi njegove

smiselne uporabe.

Materialne predpostavke so:

- terjatev,

- alternativnost obveznosti,

- obstoj, neobstoj pogoja in izpolnitev vzajemnosti,

- stvarna legitimacija strank,

- sredstva izvršbe,

- dopustnost izvršbe,

- obseg izvršbe.1

1 Povzeto po: Rijavec, Civilno ..., str. 100-101.

4

3 PRAVNA PODLAGA

Pravna podlaga izvršbe je izvršilni naslov ali verodostojna listina. Kot izvršilni naslov

ZIZ določa:

- izvršljivo sodno odločbo in sodno poravnavo. S sodno odločbo so mišljeni sodba

oziroma arbitražna odločba, sklep sodišča, plačilni nalog, ki ga izda sodišče ali drug

nalog sodišča ali poravnave. Sodna odločba je izvršljiva, če je pravnomočna in je

potekel paricijski rok, to je rok v katerem dolžnik še lahko obveznost izpolni

prostovoljno. Če je odločba postala izvršljiva le v nekem delu, je mogoče izvršbo

dovoliti samo glede tega dela (19. člen ZIZ). Odločba Javnega jamstvenega

preživninskega sklada je ravno tako izvršilni naslov.2

- izvršljiv notarski zapis, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno

izvršljivostjo in je terjatev zapadla. To velja tudi, če je določena obveznost nekaj storiti

ali dopustiti in je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava, zavezanec pa je soglašal

z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, je tak notarski zapis izvršilni naslov.3

Notarski zapis v katerem se opredeljuje le dolžnost plačila, ni izvršilni naslov,4 če ni v

njem izrecnega soglasja dolžnika o neposredni izvršljivosti. Sklenjena sodna poravnava

o obrestih na zapadle preživninske obveznosti, prav tako ni izvršilni naslov za zamudne

obresti za bodočo preživnino, določeno s sodbo, kjer zamudne obresti niso prisojene.5

- druge izvršljive odločbe ali listine, za katero zakon, ratificirana in objavljena

mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se uporablja neposredno v

Sloveniji določa, da je izvršilni naslov. Drugi izvršljivi naslov je na primer izvršnica, ki

izpolnjuje zahteve v skladu z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (v

nadaljevanju ZPreZP).

Izvršilni naslov je formalna predpostavka. Sodišče dovoli izvršbo le na podlagi

izvršilnega naslova. Na njegov obstoj mora paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti.

Izvršilni naslov pomeni tudi domnevo obstoja terjatve, ki je v njem ugotovljena, ter da

so stranke, ki so v njem navedene, za izvršbo legitimirane.6

V izvršilnem naslovu morajo biti navedeni:

2 VSRS sklep I R 103/2008. 3 VSK sklep Cp 378/99. 4 VSL sklep Cp 789/2007. 5 VSL sklep III Cp 1886/99. 6 Volk, Izvršba ..., str. 59.

5

- upnik,

- dolžnik,

- predmet,

- vrsta, obseg in

- čas izpolnitve obveznosti.

Sodišče lahko dovoli in opravi izvršbo za uveljavitev denarne terjatev le v obsegu kot

izhaja iz izvršilnega naslova.7 Upnik tako ne more uveljavljati izterjave obresti od

nepravočasno plačane glavnice, če za to ni podlage v izvršilnem naslovu.8 Če v odločbi,

ki je izvršilni naslov, ni postavljen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi

izvršilno sodišče v sklepu o izvršbi.9 Obseg in čas izpolnitve mora biti v izvršilnem

naslovu določen. Tako na primer odločba, da vsaka stranka nosi polovico stroškov

postopka ni izvršljiva, ker ne obsega zneska in časa izpolnitve obveznosti.10

7 VSL sklep III Cp 460/2000. 8 VSL sklep III Cp 740/2000. 9 Volk, Izvršba ..., str. 60. 10 VSK sklep Cp 1412/98.

6

4 SREDSTVA, PREDMETI IZVRŠBE

Sredstva izvršbe so metode, s katerimi se prisilno izvrši upnikova terjatev.11 Predmet

izvršbe je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, če

ni z zakonom iz izvršbe izvzeta ali omejena. Povedano drugače; sredstva izvršbe so

načini, ki se jih upnik pri izvršbi sme posluževati, predmeti izvršbe pa predstavljajo

dolžnikovo premoženje, na katerega sme upnik s predlaganimi sredstvi poseči. Predmet

izvršbe je lahko tudi sam dolžnik, kadar mora na primer storiti dejanje, ki ga ne more

nihče drug, pri uveljavljanju nedenarne terjatve iz 226. člena ZIZ.

4.1 Sredstva izvršbe

Sredstva izvršbe zakon našteva taksativno v 30. členu:

- prodaja nepremičnin,

- prodaja premičnin,

- prenos denarne terjatve,

- unovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih

vrednostnih papirjev,

- prodajo deleža družbenika in

- prenos sredstev, ki so pri organizacijo za plačilni promet.

Upnik lahko sodišču predlaga eno ali več izvršilnih sredstev. Vendar vsako dodatno

predlagano izvršilno sredstvo pomeni dodatno sodno takso. Za upnika je smiselno, da že

ob vložitvi predloga za izvršbo predlaga več sredstev izvršbe.

Sodno takso je potrebo plačati za Postopek o predlogu za izvršbo za eno sredstvo

izvršbe. V kolikor je v predlogu navedenih več sredstev, se za vsako nadaljnjo

predlagano sredstvo plača 5 EUR. Za predlog, ki ga upnik poda med izvršilnim

postopkom mora plačati 12 EUR, če je predlaganih sredstev več pa za vsako nadaljnje

še 6 EUR.12

11 Rijavec, Civilno ..., str. 146. 12 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1A).

7

Težava, ki v primeru, ko je predlaganih več sredstev izvršbe lahko nastopi je ta, da

lahko pride do situacije, ko bodo vsi »izvrševalci« sočasno začeli s poplačilom terjatve.

Tako lahko sočasno teče rubež pri organizacijah za plačilni promet, rubež plače pri

delodajalcu in odprodaja nematerializiranih vrednostnih papirjev. Upnik mora

spremljati vsa plačila, še posebej morebitna delna plačila. V nasprotnem primeru lahko

dokaj hitro pride do preplačila. To lahko vodi v nasprotno izvršbo, kar pomeni dodatne

stroške tako za dolžnika kot upnika.13

V kolikor upnik predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni

promet, na nematerializirane vrednostne papirje, plačo, v predlogu za izvršbo ni

potrebno navesti pri kateri organizaciji za plačilni promet ima dolžnik denarna sredstva,

številke računa (ali računov), podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih niti

dolžnikove zaposlitve. Pred izdajo sklepa sodišče o teh podatkih opravi poizvedbo po

uradni dolžnosti, v elektronsko dosegljivih evidencah. V kolikor iz elektronskih evidenc

izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, upnik pa ni prelagal drugih

izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot nepopolno vlogo

(40. člen ZIZ). Vlagatelja pozove, da vlogo popravi ali dopolni. V kolikor je vložena po

elektronski poti in ni primerna za obdelavo, sodišče vložniku sporoči predpisano obliko.

Vložnik mora vlogo dopolniti ali popraviti v roku, ki ga sodišče določi, sicer se vloga

zavrže (108. člen ZPP).

Državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, samostojni podjetniki

posamezniki ter zasebniki so za namen izvršbe na zahtevo sodišča ali izvršitelja dolžni

posredovati podatke, ki jih določa 4. člen ZIZ (osebno ime, naslov stalnega ali

začasnega prebivališča, datum rojstva, EMŠO, davčno številko,...). Upravljavec

podatkov mora upravičenim osebam podatke posredovati najkasneje v osmih dneh.

Podatke mora upravljavec podatkov posredovati tudi upniku na njegovo zahtevo, če

izkaže pravni interes. Pravni interes upnik izkaže z listino, ki je izvršilni naslov (peti

odstavek 4. člena ZIZ).

13 Nina Guzej, Nepreglednost …, str. 17.

8

Sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s sredstvom in na predmetih, ki so

navedeni v predlogu za izvršbo. Na predlog dolžnika lahko sodišče dovoljeno izvršbo

omeji tako, da se ta opravi samo na določena sredstva oziroma določene predmete. Če

izvršba na posamezen predmet ali s posameznim izvršilnim sredstvom ni uspešna,

sodišče nadaljuje izvršbo z naslednjimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Upnik lahko

do konca izvršilnega postopka predlaga izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih

predmetih. Sodišče lahko dovoli novo sredstvo izvršbe, če ugotovi, da s prejšnjim

sredstvom upnik ne bo prišel do popolnega plačila svoje terjatve.14

Drugo sredstvo izvršbe lahko sodišče določi tudi na predlog dolžnika, če to zadošča za

poplačilo terjatve, pri čemer mora dolžnik izkazati, da bo terjatev z drugim izvršilnim

sredstvom poplačana.15 Dolžnik mora torej biti pozoren ali je predlagani predmet

izvršbe v nesorazmerni vrednosti s terjatvijo (relativno nizka vrednost terjatve in visoka

vrednost sredstva izvršbe), da pravočasno predlaga drug predmet izvršbe.

Na predlog upnika ali po oceni sodišča je dolžnik dolžan predložiti seznam s stanjem

svojega premoženja, skupaj z dokazili o lastninski in drugih pravicah na tem

premoženju, za terjatve, ki jih ima pa navesti dokaze (34. člen ZIZ). V praksi je malo

verjetno, da bo sodišče samoiniciativno naložilo dolžniku predložitev takšnega

seznama, zato je primerneje, da tak predlog vloži kar upnik sam.16 Starejša sodna praksa

je takšen predlog opredeljevala kot skrajno sredstvo.17 Novejša sodna praksa se

konkretneje opira na zakonsko razlago določila predložitve seznama dolžnikovega

premoženja. Iz zakona izrecno izhaja, da lahko upnik predložitev seznama predlaga

kadarkoli, lahko tudi večkrat. Zakon zahteva le verjeten izkaz, da s predlaganimi

sredstvi izvršbe upnik ne bo v celoti poplačan. Namen zakonskega določila je v

omogočanju čim učinkovitejše izterjave in ne v varovanju dolžnika.18 Dejstvo, da

sodišče samo pridobiva podatke iz dosegljivih elektronskih evidenc, položaj upnika pri

pridobivanju informacij o dolžnikovem premoženju precej olajša.

14 VSL sklep II Cp 1838/99. 15 VSL sklep III Cp 1797/99. 16 Volk, Izvršba ..., str. 84. 17 Cpg 551/2000, Cpg 444/2001. 18 VSC sklep Cp 999/2005.

9

Seznam dolžnikovega premoženja se vroči tudi upniku, ki lahko v 15 dneh od vročitve,

predlaga izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. Sodišče razpiše

narok tudi, če dolžnik seznama ne predloži v roku. V kolikor se dolžnik naroka ne

udeleži, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo (31. člen ZIZ). Takšna kazen je sicer

lahko v škodo upniku, saj dodatno poslabša plačilno sposobnost dolžnika.

4.2 Predmeti izvršbe

Predmet izvršbe so stvari in pravice,19 razen tistih na katere je izvršba prepovedana ali

omejena. Predmeti izvršbe morajo biti natančno določeni, kar pa ne velja pri izvršbi na

premične stvari. Pri izvršbi na premičnine upnik predmetov ne rabi našteti in opredeliti.

Pri izvršbi za izročitev premične stvari ali za izpraznitev in izročitev nepremičnine, se

izvršba vodi direktno na stvar, ki je predmet terjatve.20

Kadar lahko določeno dejanje opravi le dolžnik sam, se izvršilna dejanja nanašajo na

grožnjo in izvršitev denarne kazni, s katero se dolžnika prisili k izvršitvi.

V kolikor lahko dejanje opravi tretja oseba, izvedbo dejanja upnik na dolžnikove stroške

zaupa tretjemu. Izvršilni naslov zoper dolžnika je sklep o višini stroškov (tretji odstavek

225. člena), predmet izvršbe pa dolžnikovo premoženje.

V primeru denarne terjatve upnik predmet prosto izbira. Pri tem mu ni potrebno

upoštevati kriterijev sorazmernosti terjatve in predmeta. Dolžnik ima možnost

predlagati drug predmet, s čimer lahko za sorazmernost poskrbi sam. Predlagani

predmet pa mora zadostovati za poplačilo terjatve (četrti odstavek 34. člena ZIZ).

4.3 Predmeti, ki so iz izvršbe izvzeti in omejitve

Predmete, ki so izvzeti iz izvršbe, ZIZ taksativno našteva v 32. členu. To so:

- stvari, ki niso v prometu,

- rudno in druga naravna bogastva,

19 Rijavec, Civilno ..., str. 152. 20 Prim. Rijavec, Civilno ..., str. 152.

10

- objekti, naprave in druge stvari, ki so državi ali samoupravni lokalni skupnosti

nujno potrebne za opravljanje njenih nalog, premične in nepremične stvari, namenjene

obrambi države,

- objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne

službe,

- druge stvari in pravice, za katere tako določa zakon.

Z določbo 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ je omejen obseg, v katerem so lahko

določena dolžnikova sredstva predmet izvršbe. Sredstva pod navedenim limitom ne

morejo biti predmet izvršbe. Tako je na primer na plačo, pokojnino, nadomestilo plače

… z izvršbo mogoče seči tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne

plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če je

izvršba dovoljena na predmetu, ki ne more biti predmet izvršbe je to razlog, ki izvršbo

preprečuje. Takšna ugotovitev pa pogojuje ustavitev izvršbe.21

21 VSL sklep III Cp 7593/2006.

11

5 Izvršba za izterjavo denarne terjatve

5.1 Izvršba na premičnine

Izvršbo na premičnine ureja osmo poglavje ZIZ. Sestavljajo jo štiri izvršilna dejanja

(rubež, cenitev, prodaja, poplačilo):

- izvršitelj izvede rubež,

- zarubljene stvari se ocenijo,

- prodaja stvari in

- poplačilo upnika.

Upnik v predlogu za izvršbo, v katerem predlaga izvršbo na premičnine, ne rabi navesti

kje se stvari nahajajo (78. člen ZIZ).

V predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva le rubež in cenitev stvari, vendar mora v

takšnem primeru v treh mesecih od rubeža in cenitve predlagati prodajo stvari, sicer

sodišče izvršbo ustavi. Rubež in prepoved odtujitve se vpiše v uradni register

zarubljenih premičnin in zastavnih pravic (81. člen ZIZ). Uradni register vodi Agencija

Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Na zarubljenih stvareh upnik z

rubežem pridobi zastavno pravico. Če je zarubljene stvari potrebno vpisati v register, ki

ga vodi AJPES, se zastavna pravica pridobi z vpisom v register.

Rubež se opravi tako, da izvršitelj v rubežnem zapisniku popiše zarubljene stvari in na

stvareh vidno označi, da so zarubljene. Dolžnik z zarubljenimi stvarmi ne sme

razpolagati.22

Zarubijo se stvari, ki jih ima v posesti dolžnik in tiste dolžnikove stvari, ki jih ima v

posesti upnik. Stvari v lasti dolžnika, ki jih ima v posesti nekdo tretji, se lahko zarubijo

samo s privolitvijo tretjega. Obseg zarubljenih stvari je lahko le tolikšen, da zadostuje

za poplačilo terjatve in stroškov izvršilnega postopka. Posebej bi opozoril na možnost

dolžnika, ki jo ZIZ dopušča v 84. členu, da lahko sodišču predlaga izvršbo na drug

predmet, kot je bil zarubljen, v primeru nesorazmernosti med vrednostjo zarubljenega

22 Volk, Izvršba ..., str. 188.

12

predmeta in višino dolga. Na predlog upnika sodišče lahko odloči, da se rubež gotovine

opravi večkrat. Izvršitelj mora upnika obvestiti o rubežu, vendar ga lahko opravi tudi, če

niti upnik niti dolžnik nista navzoča. Če sklepa o izvršbi ali sklepa o določitvi izvršitelja

dolžniku ob rubežu ni mogoče izročiti, ga izvršitelj dolžniku vroči kasneje.

Stališče sodne prakse je, da je rubež dovoljen tudi na dnevni izkupiček dolžnika kot

samostojnega podjetnika. Dnevni izkupiček oziroma blagajniški inkaso predstavlja

gotovino, gotovina pa je premičnina. Za rubež dnevnega inkasa veljajo omejitve in

oprostitve izvršbe po peti točki 1. odstavka 79. člena ZIZ v zvezi s 102. členom ZIZ.23

Predmet izvršbe zato ne more biti gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prilive, in

sicer do višine zneska ki je po zakonu izvzet iz izvršbe.

Cenitev zarubljenih stvari se opravi hkrati z rubežem. V kolikor to zaradi njihove

posebne vrednosti ni možno, se lahko opravi kasneje (na primer cenitev umetniške

slike,…).

Prodaja zarubljenih stvari se lahko opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vendar

najkasneje v roku treh mesecev po rubežu. Stvari se lahko prodajo na javni dražbi, z

neposredno pogodbo med kupcem in izvršiteljem preko osebe, ki opravlja komisijske

posle. Vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, se prodajo na borzi. Način prodaje določi

izvršitelj, pri čemer mora paziti, da doseže najugodnejše unovčenje.

Na javni dražbi se stvari lahko prodajo, kadar gre za stvari večje vrednosti in je moč

pričakovati, da bodo prodane za višjo ceno od ocenjene vrednosti. Na prvi javni dražbi

stvari ni dovoljeno prodati pod ocenjeno vrednostjo. Na drugi javni dražbi je prodaja

lahko opravljena po nižji ceni od ocenjene vrednosti, vendar ne pod tretjino ocenjene

vrednosti. Če druge javne dražbe v zakonskem roku (30 dni) ne predlaga nobena stranka

ali stvari tudi na drugi javni dražbi ni moč prodati, sodišče izvršbo ustavi. O ustavitvi

izvršbe sodišče izda sklep, v katerem navede, da ima dolžnik pravico zarubljene stvari

prevzeti. V kolikor je prodaja uspešna, pridobi kupec stvari bremen proste in postane

lastnik tudi v primeru, če dolžnik ni bil njen lastnik (96. člen ZIZ).

23 VSL sklep III Cp 1119/2001.

13

ZIZ ne določa obveznosti sodišča, da o morebitnem neuspehu javne dražbe upnika

obvesti. Zato mora upnik sam poskrbeti in se informirati o uspešnosti javne dražbe.

Tudi v primeru, ko bi sodišče upnika obvestilo o neuspešni javni dražbi, zakonski rok, v

katerem upnik lahko predlaga drugo javno dražbo, teče od dneva prve javne dražbe.

5.2 Izvršba na denarno terjatev dolžnika

Izvršbo na denarno terjatev ZIZ ureja v drugem razdelku. Opravi se z rubežem in

prenosom terjatve. Upnik lahko v predlogu za izvršbo zahteva, naj sodišče dovoli rubež

denarne terjatve, vendar mora v treh mesecih po prejetju sklepa o izvršbi oziroma od

vročitve izjave dolžnikovega dolžnika, predlagati prenos terjatve. Rubež in prenos se

dovoli in opravi samo za znesek, ki je potreben za poplačilo upnika.

Če je terjatev deljiva, izvršbo pa zahteva več upnikov na isto terjatev, sodišče dovoli

rubež in prenos za ustrezen znesek v dobro vsakega upnika. S sklepom, s katerim se

rubež denarne terjatve dovoli, sodišče dolžnikovemu dolžniku prepove poravnati

terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove izterjati terjatve, tudi iz zastave ali z njo kako

drugače razpolagati (107. člen ZIZ).

Rubež je procesno dejanje v izvršilnem postopku, ki služi zavarovanju izpolnitve

obveznosti na način, da se dolžniku prepove razpolaganje z zarubljenimi terjatvami.24

Opravljen je, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Z rubežem

dolžnikove terjatve upnik na njej pridobi zastavno pravico. Zoper sklep o rubežu

dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe.

Rubež se opravi s sklepom sodišča s katerim sodišče dolžnikovemu dolžniku prepove

poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati (107. člen ZIZ).

Sodišče, na predlog upnika, zahteva od dolžnikovega dolžnika naj se izjavi o tem, ali

zarubljeno terjatev pripoznava in kolikšen znesek terjatve pripoznava, ter ali je njegova

obveznost, da poravna to terjatev pogojena z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti.

Predlog za izjavo lahko upnik združi s predlogom za izvršbo. V kolikor se dolžnikov

24 Sodba III Ips 104/2008.

14

dolžnik ne izjavi ali se ne izjavi po resnici in popolnoma, dolžniku odgovarja za škodo,

ki mu jo povzroči.25

5.2.1 Prenos v izterjavo in prenos namesto plačila

Na upnikov predlog lahko sodišče zarubljeno terjatev prenese nanj v izterjavo ali

namesto plačila.

S prenosom terjatve v izterjavo upnik dobi pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika

izplačilo zneska, navedenega v sklepu o prenosu, če je znesek zapadel. V kolikor upnik

vloži tožbo za izterjavo prenesene terjatve, mora o tem obvestiti dolžnika, sicer

odgovarja za škodo, ki mu jo s tem povzroči.

S prenosom namesto plačila preide zarubljena terjatev do prenesenega zneska na

upnika, z učinkom odplačnega odstopa terjatve. Upnik je s samim prenosom poplačan

toliko, kolikor znaša prenesena terjatev. Sam sklep o prenosu terjatve namesto plačila ne

predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnikovega dolžnika.26

Upnik je poplačan toliko, kolikor je izterjal. Če je izterjal več kot znaša njegova

terjatev, mora presežek položiti pri sodišču.

Upnik s prenosom terjatve ne pridobi pravice do izvršbe neposredno na stvareh ali

pravicah dolžnikovega dolžnika. Sodišče tako ne sme dovoliti izvršbe na stvareh in

pravicah dolžnikovega dolžnika, saj je izvršba možna le na stvareh in pravicah dolžnika.

Potrebno je namreč ločiti dva razmerja: razmerje upnik – dolžnik in dolžnik – dolžnikov

dolžnik. V nasprotnem primeru je namreč dolžnikov dolžnik lahko potisnjen v položaj

upnikovega dolžnika. Dolžnikov dolžnik in upnik pa nista v neposrednem pravnem

razmerju. Na pomembnost teh razmerij opozarja tudi odločba Ustavnega sodišča UP –

570/10:

»Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave

denarne terjatve, in sicer z rubežem denarne terjatve dolžnika do njegovega dolžnika, to

25 111. In 112. člen ZIZ. 26 VSL sklep III Cp 1047/2006.

15

je do družbe pritožnice, in s prenosom te terjatve v izterjavo upnici v znesku, ki je

potreben za plačilo njene terjatve. Pritožnica je v tej fazi izvršilnega postopka

dolžnikova dolžnica. Dolžnikov dolžnik pa ni stranka izvršilnega postopka. V pravice

oziroma pravne koristi in interese pritožnice z izdajo sklepa, s katerim je sodišče

dovolilo izvršbo zoper dolžnika, še ni bilo poseženo, četudi je bil sestavni del tega

sklepa tudi sklep o rubežu terjatve dolžnika zoper njo. Po izrecni določbi četrtega

odstavka 107. člena ZIZ dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep o

rubežu terjatve.

Z naslednjim sklepom je sodišče prve stopnje, na upničin predlog, v okviru objektivne

razširitve izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (kot je zapisalo), dovolilo rubež

pritožničinih denarnih sredstev na njenih transakcijskih računih ter prenos denarnega

zneska, za katerega je bila izvršba dovoljena. Predmet izvršbe so tako postala

pritožničina (to je dolžnikova dolžnica) denarna sredstva na njenih transakcijskih

računih. S tem sklepom je sodišče poseglo v pravice, pravne koristi in interese

pritožnice, s čimer se je procesni položaj pritožnice bistveno spremenil. Postavljena je

bila v položaj dolžnice v izvršilnem postopku, čeprav je imela sprva le položaj

dolžnikove dolžnice. Glede na njen položaj bi morala imeti pravico, da se izjavi o

navedbah nasprotne stranke. Sicer ni nujno, da je kontradiktornost zagotovljena že pred

izdajo odločbe, vendar mora biti v primeru, ko sodišče izda odločbo brez zaslišanja,

stranki zagotovljena možnost, da se naknadno izjavi z ugovorom, o katerem odloča

sodišče prve stopnje. Pritožnica takšne možnosti ni imela. Zaradi kršitve 22. člena

Ustave RS, po katerem je vsakemu zagotovljeno enako varstvo pravic pred sodiščem in

drugimi državnimi organi, je Ustavno sodišče sklep Višjega sodišča, s katerim je

zavrnilo pritožničino pritožbo zoper sodišče prve stopnje, razveljavilo in zadevo vrnilo

sodišču prve stopnje v novo odločanje.«

5.3 Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni

promet

Pri izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet je

potrebno upoštevati določila ZIZ o predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti in določila o

omejitvi izvršbe. Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube

16

ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti je

mogoče seči do dveh tretjin prejemkov vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek

v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za

socialno varnost (102. člen ZIZ).

Sodišče organizaciji za plačilni promet s sklepom naloži, naj blokira dolžnikova

sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in naj po

pravnomočnosti sklepa ta znesek plača upniku (138. člen ZIZ). Organizacija za plačilni

promet poravnava terjatve po vrstnem redu, kot je prejela sklepe o izvršbi. Če ob

prejetju sklepa na dolžnikovem računu ni sredstev, se poplačilo opravi, ko sredstva

prispejo na račun. Če prilivov ni eno leto po prejetju sklepa ali jih ni že leto dni pred

prejetjem sklepa, mora organizacija za plačilni promet o tem obvestiti sodišče (141. člen

ZIZ). Organizacija za plačilni promet to stori tudi v kolikor po sprejemu sklepa o izvršbi

sredstva pritekajo na račun, pa prilivi presahnejo, še preden je terjatev poplačana, in od

zadnjega priliva poteče eno leto.27 Preden organizacija za plačilni promet pošlje takšno

obvestilo sodišču, mora pri drugih organizacijah za plačilni promet, iz dosegljivih

evidenc, preveriti ali ima dolžnik kje odprt račun. Če dolžnik nima odprtega nobenega

računa sodišče izvršbo ustavi. V kolikor upnik nato v 15 dneh sodišču posreduje

podatke o tem, kje ima dolžnik odprt račun, sodišče sklep o ustavitvi izvršbe razveljavi.

Upnik lahko do izdaje sklepa o ustavitvi izvršbe predlaga nova izvršilna sredstva. V

kolikor upnik, do izdaje sklepa o ustavitvi izvršbe, ne predlaga novega izvršilnega

sredstva, kasneje pa tak predlog vloži, obenem pa se ne pritoži zoper sklep o ustavitvi,

je tak predlog prepozen.28

Organizacija za plačilni promet ne sme izvrševati dolžnikovih nalogov dokler terjatev

po sklepu o izvršbi ni plačana (144. člen ZIZ).

V praksi se postavi vprašanje ali je možna izvršba v oziroma na negativno stanje na

dolžnikovem tekočem računu. Fizične osebe imajo z bankami navadno sklenjeno

pogodbo, na podlagi katere jim banka dovoljuje negativno stanje (odobrena

prekoračitev). Stališča pravne prakse so sledeča:

27 VSL sklep III Cp 993/2000. 28 VSL sklep III Cp 1100/2000.

17

VSM sklep I Ip 1432/2008

»Določba prvega odstavka 138. člena ZIZ o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima

dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, ne loči med izvršbo na kritje in na

dobroimetje. Če je izvršba s sklepom o izvršbi na upnikov predlog dovoljena samo na

dobroimetje, ki je del kritja, se ne more opraviti na dolžnikovo odobreno negativno

stanje, ki ni dobroimetje.«

VSL sklep III Cp 4730/2005

»Po 138. členu ZIZ sodišče s sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik

pri organizaciji za plačilni promet, naloži organizaciji za plačilni promet naj blokira

dolžnikova sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa

ta znesek plača upniku. Navedeno določilo govori le o (končni) višini izplačila upniku,

ne pa o ravnanju organizacije za plačilni promet in možni višini dolžniku zarubljenih

sredstev, zlasti kadar ta ne zadoščajo za takojšnje poplačilo upnikove terjate. To

podrobneje določa ZPLaP (Zakon o plačilnem prometu) v 12. členu, in sicer, da mora

izvajalec plačilnega prometa v breme kritja na transakcijskem računu imetnika

transakcijskega računa, ki ga vodi, in dobroimetja iz druge alinee 5. točke 3. člena tega

zakona, izvršiti plačilo na podlagi izvršljivega sklepa sodišča. Kritje fizične oziroma

pravne osebe pri posameznem izvajalcu plačilnega prometa pa je po 4. točki 3. člena

ZPLaP vsota pozitivnega stanja in odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na

transakcijskem računu. Denarna sredstva dolžnika na transakcijskem računu torej

obsegajo celotno kritje na tem računu, zato lahko organizacija za plačilni promet blokira

in opravi plačilo iz denarnih sredstev na računu vse do višine odobrene prekoračitve.«

5.4 Izvršba na plačo in druge stalne prejemke

Izvršba na plačo spada med izvršbe na denarno terjatev dolžnika. Plača je denarna

terjatev delavca, ki jo ta ima proti delodajalcu. Zakon izvršbo na plačo in druge stalne

prejemke ureja posebej v okviru poglavja o izvršbi na denarne terjatev dolžnika.

V primeru denarne terjatve dolžnika se opravi rubež terjatve, ki se nato prenese na

upnika. To izvršilno sredstvo se v praksi redko pojavlja, saj upniki navadno nimajo

18

podatkov o dolžnikovih terjatvah. Pogostejša so sredstva izvršbe na plačo in druge

stalne prejemke ter dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.29

Zakonska določila, ki urejajo izvršbo na plačo, veljajo tudi v primeru izvršbe na:

- pokojnino,

- nadomestilo plače,

- prejemke iz naslova začasne brezposelnosti,

- druge stalne prejemke, če zakon ne določa drugače.

Sodišče s sklepom o izvršbi na plačo določen del plače zarubi in naloži delodajalcu, da

mora po pravnomočnosti sklepa, plačati upniku denarni znesek, za katerega je izvršba

dovoljena.

Ta postopek je izjema od siceršnje izvršbe na denarno terjatev, ko sodišče s sklepom o

izvršbi najprej zarubi (rubež), šele nato pa jo prenese na upnika (prenos). Pri izvršbi na

plačo in druge stalne prejemke je postopek krajši, saj sodišče opravi rubež in prenos z

enim sklepom.30

Upnik pridobi zastavno pravico na zarubljenem delu plače takrat, ko dolžnik pridobi

pravico na izplačilo tega, in v trenutku, ko je zanj tudi zarubljen.31

Če je upnikov več se vrstni red določa po dnevu oprave rubeža. Rubež je opravljen z

dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Če več upnikov pridobi

zastavno pravico na isti dan imajo isti vrstni red (so na istem mestu, glede na vrstni red

izvršbe). V kolikor terjatev v takšnem primeru ni mogoče poravnati v celoti, se

poravnajo sorazmerno (drugi odstavek 107. člena ZIZ v zvezi z 110. členom ZIZ).

V primeru prenehanja delovnega razmerja učinkuje sklep tudi proti novemu delodajalcu

s katerim dolžnik sklene delovno razmerje od dneva, ko mu je vročen. Delodajalec, s

katerim je dolžnik delovno razmerje prekinil, mora sklep o izvršbi poslati novemu

delodajalcu in o tem obvestiti sodišče (133. člen ZIZ). Če delodajalec ne pošlje

29 Povzeto po:. Volk, Izvršba..., str. 201. 30 Volk, Obseg …, str. 6. 31 Volk, Izvršba ..., str. 204.

19

obvestila ali ne ravna v skladu s sklepom o izvršbi, upniku odgovarja za škodo, ki mu

zaradi tega nastane.

Upnik lahko predlaga sodišču, da delodajalcu naloži naj mu poravna zneske, ki jih ni

odtegnil ali izplačal po sklepu o izvršbi. Takšen predlog lahko upnik vloži vse do konca

izvršilnega postopka. Sklep s katerim sodišče predlogu ugodi, ima učinek sklepa o

izvršbi (134. člen ZIZ) proti dolžnikovemu dolžniku, ki tako postane novi dolžnik.

Upnikov predlog mora vsebovati tudi izvršilno sredstvo in kot tak ima vse sestavine

predloga za izvršbo. Dolžnik je v tem primeru delodajalec. Zneski, ki jih delodajalec ni

odtegnil in izplačal upniku, morajo biti natančno opredeljeni, predlog pa mora vsebovati

tudi izvršilno sredstvo. Navadno je to izvršba na dolžnikova sredstva pri organizaciji za

plačilni promet. Delodajalec mora torej biti pozoren, da pravilno in pravočasno zarubi

zneske iz izvršbe, sicer jih bo moral plačati sam.32

Postavi pa se vprašanje ali je možna izvršba na plačo pri samostojnih podjetnikih v

primeru, kadar je samostojni podjetnik in dolžnik ista oseba. Ker gre za isto osebo ne

moremo govoriti o dolžnikovemu dolžniku. Takšne dileme ni kadar gre za delavca, ki je

zaposlen pri samostojnem podjetniku. Izvršba na plačo je mogoča le v primeru, da je

dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa kadar je dolžnik sam samostojni podjetnik. Gre

namreč za izvršbo na denarno terjatev dolžnika do drugega dolžnika. Če dolžnikov

dolžnik ni tretja oseba, temveč je to dolžnik sam, obveznost dolžnikovega dolžnika do

dolžnika, da poplača terjatev, po samem zakonu preneha z združitvijo (1. odstavek 328.

člena OZ), kot je sodišče zapisalo v VSL sklep III Cp 954/2003. Podobno tudi VSL

sklep III Cp 131/00:

»Ker dolžnica kot samostojna podjetnica ne prejema plač, ni mogoče predlagati

izvršilnega sredstva z izvršbo na plačo pri delodajalcu.« In nadaljnja obrazložitev: » Po

določbi 34. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatev s tistim

sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. Zato je pravilno

uporabilo pri izreku posebne določbe o izvršbi na plače in druge stalne denarne

prejemke. Vendar med strankama ni spora o tem, da dolžnica kot samostojna podjetnica

ne prejema plače. Tako se izkaže, da tega izvršilnega sredstva ni mogoče uveljaviti.

32 Volk, Obseg …, str. 6.

20

Tudi v Zakonu o dohodnini in v Zakonu o davčni službi ni najti določb, po katerih bi

samostojni podjetnik oziroma obrtnik sebi izplačal plačo oziroma to nakazoval na

poseben račun, kot smiselno predlaga upnik v predlogu in nato povzema sodišče v

sklepu. Ni mogoče dovoliti izvršbe z izvršilnimi sredstvi, ki jih ni mogoče izpeljati.

Upnik mora predlagati takšna izvršilna sredstva, ki jih je mogoče izpeljati. Drugačna

razlaga bi pomenila zlorabo pravnih institutov.«

5.4.1 Izvršba na regres, povračilo potnih stroškov, jubilejne nagrade?

ZIZ v 128. členu opredeljuje za katere prejemke se smiselno uporabljajo določila, ki

urejajo izvršbo na plačo. Postavlja pa se vprašanje kako je z izvršbo na regres, povračilo

potnih stroškov prevoza na delo, plačilo za malico,… Ti prejemki ne spadajo v

kategorijo plače, vsekakor pa so denarni prejemki dolžnika. Z vidika dolžnika so to

njegove terjatve proti delodajalcu, z vidika upnika pa je delodajalec dolžnikov dolžnik.

S tega stališča je torej možna izvršba na denarno terjatev dolžnika. Ker ZIZ posebej ne

omejuje izvršbe na takšne vrste terjatev, so dovoljene. 129. člen ZIZ določa, da sodišče

s sklepom o izvršbi zarubi določen del plače in naloži delodajalcu, da po

pravnomočnosti sklepa, upniku plača denarni znesek za katerega je izvršba dovoljena.

To pomeni, da izvršba na te terjatve dolžnika ni dovoljena, če sodišče v sklepu dovoli

izvršbo samo na plačo. Da bi izvršba na te terjatve bila možna, mora sodišče izdati sklep

s katerim bo to dovolilo. Takšen sklep lahko izda na podlagi predloga upnika. Upnik, ki

je aktivna stranka v postopku, mora predlagati sredstvo in predmet izvršbe.

Sodna praksa v takšnem primeru je sledeča:

»Predmet izvršbe na denarno terjatev dolžnika je lahko vsaka dolžnikova denarna

terjatev, v kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z

zakonom omejena. Ker niti ZIZ (v 101. in 102. členu) niti Zakon o delovnih razmerjih

niti kak drug zakon ne določa, da bi bili denarni prejemki dolžnika iz naslova povrnitve

stroškov v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena, sodišče

prve stopnje ni imelo zakonite podlage za zavrnitev omenjenega upnikovega predloga

na podlagi 102. člena ZIZ.« 33

33 VSL sklep II Ip 6173/2011.

21

V praksi mora torej upnik, v predlogu za izvršbo posebej navesti, da predlaga izvršbo na

dolžnikovo plačo, povračilo za potne stroške, regres,… Kadar upnik vlaga predlog za

izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa mu ni znano kdo je dolžnikov delodajalec, bo

sodišče opravilo poizvedbo po uradni dolžnosti po pravnomočnosti sklepa o izvršbi,

potem ko je podan predlog za izvršbo preko CoVL. Z dolžnikovim delodajalcem se

upnik seznani, ko od CoVL prejme potrdilo o pravnomočnosti, iz katerega izhaja, kdo

so prejemniki pravnomočnega sklepa o izvršbi. Upnik lahko nato na pristojno sodišče

vloži predlog, da sodišče dovoli izvršbo še na dolžnikove denarne terjatve kot so:

regres, povračilo potnih stroškov,… Pristojno sodišče po pravnomočnosti sklepa o

izvršbi, je navedeno v potrdilu o pravnomočnosti. Ker mora sodišče postopati hitro (11.

člen ZIZ) je možno, da bo delodajalec novi sklep o dovolitvi izvršbe prejel v izvršitev še

preden bo prvič izvršil sklep o izvršbi na plačo ali vsaj pri naslednji plači.34

Seveda pa lahko upnik predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri

organizacijah za plačilni promet. V kolikor dolžnik plačo prejema na TRR, je takšna

rešitev za upnika verjetno najenostavnejša in najbolj ekonomična. Kadar upnik kasneje

tekom izvršbe predlaga nova izvršilna sredstva ali predmete izvršbe, mora namreč

posebej plačati sodno takso (podrobneje o tem v poglavju 4.1. Sredstva izvršbe).

5.5 Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje

Sklep s katerim sodišče dovoli izvršbo oziroma zavarovanje na nematerializirane

vrednostne papirje, se vroči tudi klirinško depotni družbi (v nadaljevanju KDD). KDD

pri vrednostnih papirjih, na katere se sklep nanaša, vpiše podatke sklepa o izvršbi

(sodišče, ki je sklep izdalo, opravilno številko sklepa, datum izdaje sklepa in prepoved

razpolaganja (163.b člen ZIZ). Z vpisom pridobi upnik zastavno pravico na vrednostnih

papirjih, ki se vpiše hkrati z vpisom sklepa o izvršbi (163.c člen ZIZ). Upnik pridobi

zastavno pravico na dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjih šele z

zaznambo sklepa o izvršbi v registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ima

konstitutivni učinek.35

34 Volk Dida, Obseg …, str. 8. 35 VSL sklep II Ip 355/2011.

22

5.6 Izvršba na nepremičnine

Za odločanje o predlogu za izvršbo na nepremičnini je pristojno sodišče, na območju

katerega se nepremičnina nahaja. Izvršba se opravi:

- z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi,

- z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine,

- s prodajo nepremičnine

- s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.36

Upnik mora v predlogu nepremičnino označiti tako, da lahko sodišče preizkusi

lastništvo nepremičnine. Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga

drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske

pravice (168. člen ZIZ). Če dolžnik ni kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo, niti upnik

nima listine, na podlagi katere bi lahko dosegel njegov vpis, sodišče predloga ne zavrne,

temveč upniku določi rok, da vloži tožbo, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na

dolžnika.37 Izvršba se v takšnem primeru ne ustavi ampak se le prekine zaradi rešitve

predhodnega vprašanja.38 V tožbi na podlagi 168. člena ZIZ, mora tožnik zahtevati

vknjižbo lastninske pravice na dolžnika in ne izstavitve zemljiškoknjižne listine. V

primeru tožbe iz omenjenega člena namreč pravdno sodišče odloča o vpisu lastninske

pravice na dolžnika in to le v primeru, ko že obstaja listina, ki je po Zakonu o zemljiški

knjigi lahko podlaga za vpis lastninske pravice.39 Izvršilno sodišče upnika ne more

napotiti na kakšen drug postopek, s katerim bi izposloval ustrezno listino, na podlagi

katere bo dolžnik postal lastnik nepremičnine.40

Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli

drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini (169. člen ZIZ).

Upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini na podlagi zaznambe s katero sodišče

zaznamuje sklep o izvršbi v zemljiški knjigi (170. člen ZIZ).

36 167. člen ZIZ. 37 VSL sklep III Cp 564/2003, podobno tudi VSL sklep III Cp 55/2004. 38 VSL sklep I Ip 3583/2009. 39 VSL sklep II Cp 734/2012. 40 VSL sklep I Ip 860/2010.

23

5.6.1 Nesorazmernost terjatve in vrednosti nepremičnine

V preteklosti se je pojavilo vprašanje, ki je razburilo javnost, ali je izvršba na

nepremičnino možna tudi zaradi poplačila bagatelnega dolga. Torej v primeru, kadar

obstaja velika nesorazmernost med višino terjatve in sredstvom izvršbe. ZIZ nima

določb, ki bi določale mejno vrednost pri kateri je izvršba na nepremičnine možna,

bodisi vrstni red predlaganih sredstev izvršbe. Tako lahko upnik, čigar terjatev znaša

nekaj deset evrov, predlaga izvršbo na nepremičnine. V primerih, ko se upnik za takšno

potezo odloči, dolžnik ni nemočen. Predlaga lahko drugo sredstvo izvršbe, če to zadošča

za poplačilo terjatve. Dolg lahko dolžnik kadarkoli tekom izvršbe tudi poplača.

Razloge za ugovor zoper sklep o izvršbi določa 55. člen ZIZ. Prenehanje terjatve je

opozicijski ugovorni razlog. Kadar obstaja opozicijski razlog za ugovor, izvršba kljub

obstoju izvršilnega naslova ni dovoljena, ker je terjatev lahko prenehala, zastarala ali je

bilo njeno plačilo odloženo.41

ZIZ torej vsebuje varovalke, ki dolžnika varujejo pred takšnimi nesorazmernimi

izvršbami. Vendar zakon ne nalaga sodišču, da mora varovati dolžnika kadar obstaja

precejšnja nesorazmernost med višino terjatve in sredstvom izvršbe. Dolžnik lahko

prepreči takšno izvršbo s svojo aktivnostjo. Ureditev civilnih postopkov, v katerih se od

strank pričakuje določena aktivnost, ni v škodo osebe, ampak ravno nasprotno: je izraz

spoštovanja osebe.42 V civilnih postopkih se pričakuje aktivnost stranke. Pasivnost

lahko ima za stranko negativne posledice. Namen izvršbe je poplačilo upnika, ki je

svojo terjatev izkazal z ustreznimi listinami.

Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna

zakonodaja pa ne vsebuje nobenih določb o vrstnem redu izbire izvršilnih sredstev ter o

omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vednost vtoževane terjatve v

smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal

izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s

kakšnim, za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom.43

41 Prim. Rijavec, Civilno …, str. 196, Volk, Izvršba …, str. 139. 42 Galič Aleš, Izvršba …, priloga str. II. 43 VSL sklep II Ip 3663/2012.

24

Če predlaga dolžnik kot izvršilno sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino invalidnino ali

na druge stalne prejemke, ugodi sodišče predlogu, samo če dolžnik izkaže za verjetno,

da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu (169.

člen ZIZ). Ker gre za bagatelno terjatev, je verjetnost plačila v takšnem časovnem

obdobju možno izkazati.

Del strokovne javnosti se nagiba k omejitvi izvršbe na nepremičnine, kadar obstaja

velika nesorazmernost. Razmišljanja gredo v smeri, da bi izvršba na nepremičnine bila

urejena kot subsidiarno izvršilno sredstvo za primere, ko dolg ne presega določenega

zneska.44

44 Prim. Wedam Lukič, Nepremičninska …, priloga str. VIII.

25

6 VERODOSTOJNA LISTINA

V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine gre za kombinirani postopek, ker je

postopek za izdajo plačilnega naloga združen s fazo dovolitve izvršbe. Listina je

verodostojna, če tako določa ZIZ ali drug zakon.

Verodostojna listina po ZIZ je:

- faktura (kot faktura šteje tudi obračun obresti),

- menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek

terjatve,

- javna listina,

- izpisek iz poslovnih knjig overjen s strani odgovorne osebe,

- po zakonu overjena zasebna listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne

listine.

Kot drug zakon lahko omenimo Stvarnopravni zakonik, ki v 119. členu določa kot

verodostojno listino poziv upravnika etažnemu lastniku za plačilo prispevka v rezervni

sklad.45

Pri listinah je pomembno, da je vsebina listine skladna z naslovom. V primeru listine, ki

je naslovljena kot faktura vendar po vsebini ne odgovarja tej vrsti listin, ne gre za

verodostojno listino.

ZPP ne določa vsebine in oblike fakture, ki jo opredeljuje kot verodostojno listino (5.

točka drugega odstavka 431. člena ZPP). Pri pojmu fakture gre za pravni standard, ki ga

je potrebno v konkretnem primeru zapolniti. Pri fakturi gre predvsem za ekonomski

pojem, ki predstavlja listino, s katero upnik v okviru svoje dejavnosti prometa blaga in

storitev obračunava in izkazuje svojo terjatev do dolžnika. Vsebino in način izdajanja

fakture določajo knjigovodski predpisi (Slovenski računovodski standard št. 21). Glede

na vezanost izdajatelja fakture na navedene knjigovodske predpise zakon daje tako

izstavljeni listini večjo dokazno vrednost s tem, da ji je priznal status verodostojne

listine.46

45 Povzeto po: Rijavec, Izvršba …, str. 29. 46 VSl sklep III Cpg 83/2003.

26

6.1 Pristojnost

Do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi zakon določa izključno krajevno

pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani razen v primerih, kadar zakon določa drugače.

V ta namen je oblikovan Centralni oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani (v

nadaljevanju CoVL). To sodišče je pristojno tudi za opravo poizvedb o sredstvih izvršbe

iz elektronskih evidenc zaradi vročitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine

(40.c člen ZIZ). Okrajno sodišče v Ljubljani vroči sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine dolžnikovemu dolžniku, klirinško depotni družbi, sodišču, ki mora

opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, izvršitelju, če je določen, sklep o izvršbi na

denarna sredstva dolžnika pa tudi organizaciji za plačilni promet, pri kateri so ta

sredstva, in odstopi zadevo sodišču, ki je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi

na podlagi verodostojne listine pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku.

Če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz elektronsko

dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, Okrajno

sodišče v Ljubljani odstopi zadevo sodišču, ki je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o

izvršbi na podlagi verodostojne listine pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem

postopku (45. člen ZIZ).

Po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem

postopku na prvi stopnji pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na

dovoljena sredstva izvršbe (40.c člen ZIZ).

Postopek do pravnomočnosti sklepa o izvršbi tako vodi Centralni oddelek za izvršbo na

podlagi verodostojne listine in zajema:

- fizično ali elektronsko sprejemanje predlogov na podlagi verodostojne listine,

- izdajanje sklepov o plačilu sodne takse,

- izdajanje sklepov o potrebni popravi oziroma dopolnitvi predlogov za izvršbo,

- izdajanje sklepov o izvršbi,

- reševanje ugovorov dolžnikov,

- opravljanje potrebnih poizvedb,

- pošiljanje pravnomočnih sklepov o izvršbi izvršiteljem, dolžnikovim dolžnikom,

zemljiški knjigi ter sodnemu registru.47

47 Prim. Horvat, Guzej, Izvršba ..., str. 44.

27

6.2 Vsebina predloga

Vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine določa 41. člen ZIZ. V

predlogu morajo biti navedeni:

- upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki. To so: osebno ime, naslov

prebivališča, EMŠO ali datum rojstva ali davčna številka oziroma drug ustrezen

identifikacijski podatek. Podatki za pravno osebo, ki morajo biti navedeni so: firma ali

ime, sedež in poslovni naslov ter davčna ali matična številka. Identifikacijski podatki za

podjetnika ali zasebnika so: osebno ime, firma, sedež in poslovni naslov ter matična ali

davčna številka.

- verodostojna listina,

- dolžnikova obveznost,

- sredstvo ali predmet izvršbe,

- drugi podatki, ki so potrebni glede na predmet izvršbe, da se le-ta lahko opravi,

- zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih

sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.

V kolikor upnik z identifikacijskim podatkom o dolžniku (datum rojstva, EMŠO,

davčna številka) ne razpolaga, ga ne rabi navajati. Sodišče preveri podatke v

elektronsko dosegljivih evidencah in dolžnika, na podlagi ostalih podatkov, če je to

možno, tudi identificira.

Upnik mora navesti svoj transakcijski račun, na katerega se naj opravi plačilo.

Upnik ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet pri kateri ima

dolžnik sredstva in številke računa. Sodišče pred izdajo sklepa opravi poizvedbe po

uradni dolžnosti, v elektronsko dosegljivih evidencah.

Verodostojne listine ni potrebno prilagati predlogu za izvršbo, je pa potrebno izvršilni

naslov določno označiti in zahtevane podatke iz listine navesti v obrazcu predloga o

izvršbi. Iz verodostojne listine morajo izhajati: navedba upnika, navedba dolžnika,

predmet, vrsta, obseg in zapadlost terjatve.48

48 Prim. Horvat, Guzej,Izvršba ..., str. 40.

28

Elektronsko oddan predlog za izvršbo sistem avtomatsko preveri ali vsebuje zahtevane

podatke. Če predlog ne vsebuje napak, ga sprejme, vendar gre v obdelavo šele, ko je

plačana sodna taksa. Na morebitne napake v vlogi sistem vlagatelja opozori z rdečo

barvo, če podatki niso vneseni pa je njihov vnos obvezen, ali z rumeno barvo na

podatke, ki niso vneseni pa morda upnik z njimi razpolaga, zaradi lažje identifikacije

dolžnika.

6.3 Vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine

Predlog za izvršbo se lahko vloži tudi v pisni obliki, z izpolnitvijo predpisanega

obrazca. Obliko in vsebino obrazca ureja Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku

avtomatiziranega izvršilnega postopka, ki je pričel veljati 1. 1. 2008.

Obrazce na podlagi katerih se lahko vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne

listine je mogoče tudi natisniti s spletnega naslova Vrhovnega sodišča, Ministrstva za

pravosodje ali dobiti na sedežih sodišč.49

Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka

določa pet različnih obrazcev. In sicer:

- Predlog za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine (CoVL-1)

- Prilogo predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine – več upnikov

(CoVL-2)

- Prilogo predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine – več

dolžnikov (CoVL-3),

- Prilogo predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine – več

verodostojnih listin (CoVL-4)

- Predlog za nasprotno izvršbo (NCoVL-1).50

Za elektronsko vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine uporabnik

ne potrebuje kvalificiranega elektronskega potrdila. Pred prvo vložitvijo predloga za

izvršbo se registrira na spletni strani sodisce.si. Ob registraciji navede svoj elektronski

naslov (e-mail), na katerega prejme geslo s katerim se prijavi v sistem. V kolikor upnik

49 http://www.arhiv.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/PDF/publikacije/pub_covl.pdf 50 Priloge Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka.

29

predlog vlaga po pooblaščencu pooblastila ni potrebno prilagati, temveč se v predlogu

le navede, da je pooblastilo dano in obseg pooblastila.

Ob vložitvi predloga za izvršbo je potrebno plačati sodno takso za predlog za izvršbo in

sklep o izvršbi. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je vložen, ko je

plačana sodna taksa (29.b člen ZIZ).

Plačilo sodne takse ugotavlja sistem avtomatično preko sklicne številke, ki jo vlagatelj

prejme, po oddaji vloge, v svoje elektronsko odložišče. Če sodna taksa ni plačana v

osmih dneh, po oddaji predloga za izvršbo v elektronski obliki, ali če sodna taksa ni

plačana v predpisani višini, se predlog vrne upniku v njegovo elektronsko odložišče. O

času prevzema in opravilni številki, pod katero se zadeva vodi, je upnik obveščen v

svojem elektronskem odložišču.51

Podobno rešitev zakon določa tudi ob vložitvi paketa predlogov za izvršbo. Upnik mora

v osmih dneh plačati sodno takso. O njeni višini prejme obvestilo v svoje elektronsko

odložišče skupaj s sklicno številko. Paket se šteje za vloženega, ko informacijski sistem

ugotovi, da je sodna taksa plačana. O času vložitve in opravilnih številkah je upnik

obveščen v svoje elektronsko odložišče. V kolikor sodna taksa ni plačana v zakonskem

roku, sistem paket predlogov upniku vrne v njegovo elektronsko odložišče. Če sodna

taksa ni plačana v višini, kot je določena, sistem prejme le toliko predlogov za kolikor

plačana sodna taksa zadostuje, ostali paketi se upniku vrnejo. Vrnjeni paketi se kasneje

lahko ponovno »aktivirajo«, pri čemer za dan oddaje šteje dan ponovne oddaje, sistem

pa predlogu dodeli tudi novo opravilno številko ter nov sklic za plačilo sodne takse.

V kolikor upnik predloga ne vloži na predpisanem obrazcu CoVL izda sklep o popravi,

s katerim vlagatelja pouči, kje lahko dobi predpisan obrazec.

Kadar upnik predlog za izvršbo vlaga v elektronski obliki listin ne prilaga, se pa nanje

sklicuje. Predložiti jih mora, v kolikor kasneje pride do kontradiktornega postopka na

podlagi ugovora dolžnika.

51 21. člen Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka.

30

V kolikor predlogi niso vloženi na predpisanih obrazcih, se obravnavajo kot nepopolni.

Upnik mora v zakonskem roku predlog popraviti, sicer se predlog zavrže.

6.4 Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne

listine

Za ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine velja specialna rešitev,

ki ne predvideva vročitve ugovora dolžniku v odgovor, temveč nalaga razveljavitev

sklepa o dovolitvi izvršbe in obravnavo predloga po pravilih pravdnega postopka.52 53.

člen ZIZ določa, da lahko dolžnik sklep, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno,

izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen. Navedena morajo biti vsa dejstva, s

katerimi ga utemeljuje in priloženi morajo biti vsi dokazi, sicer ugovor šteje kot

neutemeljen. O ugovoru odloča Covl. Ta upnika tudi obvesti o pravnomočnosti sklepa o

izvršbi in o sodišču, ki vodi izvršilni postopek in v njem odloča po pravnomočnosti.53

V pravdnem postopku, ki sledi, mora sodnik poskrbeti za seznanitev upnika z

ugovorom, zaradi zagotovitve kontradiktornosti postopka. Breme dokazovanja je na

tožniku, ki je v tem primeru upnik. ZIZ vsebuje pravno domnevo, da so navedbe

dolžnika resnične, če upnik v roku za odgovor na ugovor dolžnika ne odgovori.

Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne izjavi v

katerem delu izpodbija sklep se šteje, da ga izpodbija v celoti.

Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo

naloženo naj terjatev plača, sodišče sklep o izvršbi razveljavi v tistem delu, kjer je

dovolilo izvršbo, določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato

postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (62. člen ZIZ).

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo

razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

52 Rijavec, Izvršba …, str. 30. 53 27. člen Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka.

31

Na prvem naroku za glavno obravnavo stranke lahko navajajo nova dejstva in dokaze,

tožena stranka lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela.

Če tožena stranka ugovarja, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi ali,

da so ovire za nadaljnji postopek, odloči sodišče najprej o takem ugovoru. V kolikor

podlaga, na katero se sklicuje tožnik, ni verodostojna listina, sodišče razveljavi še

preostali sklep o izvršbi, torej plačilni nalog, in po njegovi pravnomočnosti izpelje redni

pravni postopek kot po tožbi.54

Če sodišče na ugovor, da tožbeni zahtevek ni zapadel, spozna, da je ta zapadel po izdaji

plačilnega naloga, toda pred koncem glavne obravnave, razveljavi s sodbo sklep o

izvršbi in odloči o tožbenem zahtevku. Po prvem odstavku 311. člena ZPP sodišče sme

naložiti stranki, naj opravi določeno dajatev, če ta zapade do konca glavne obravnave.

Če sodišče ni pristojno, se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču.

Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno

označil v predlogu za izvršbo oziroma, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper

sklep o izvršbi in mu ga priložil.

6.5 Zlorabe

Predlogu za izvršbo ni potrebno predlagati verodostojne listine. Zaradi tega obstaja

precejšnja možnost zlorab. Sklep o izvršbi temelji na navedbah upnika. Zato mora

dolžnik po prejetju sklepa o izvršbi pozorno preveriti resničnost navedb upnika, ki jih je

ta navedel v predlogu. Dolžniku se hitro lahko zgodi, da postane sklep zoper katerega bi

sicer lahko ugovarjal, pravnomočen.

Možna je tudi registracija v elektronski sistem in nato v imenu nekega upnika vložiti

izvršbo. Dolžnik bo na podlagi vnešenih podatkov, ki jih lahko upnik prosto navaja,

prejel sklep o izvršbi. Upnik mora le poravnati sodno takso.55

54 Rijavec, Izvršba …, str. 33. 55 Prim. Horvat, Guzej, Izvršba ..., str. 49.

32

ZIZ v devetem odstavku 33. člena določa, da sodišče lahko izreče denarno kazen

upniku, ki je pridobil sklep o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo, ki ga je vložil z

namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo

in poštenjem. Sodišče pri odmeri denarne kazni upošteva vse okoliščine zadeve, zlasti

pa višino zneska, na katerega se glasi sklep o izvršbi.

Tudi kazenski zakonik KZ-1 v 216. členu opredeljuje kaznivo dejanje Zloraba izvršbe,

kot kaznivo dejanje, v kolikor kdo v izvršbi izterja več, kot je kdo dolžan plačati.

Zlorabe v pri elektronskem vlaganju predlogov o izvršbi so tako sicer možne, vendar so

tudi sankcionirane.

33

7 POSTOPEK PRI PRAVNI OSEBI KOT UPNIKU

Pravne osebe kot upnike, lahko razdelimo v dve večji skupini. Tiste, ki imajo terjatve

proti manjši skupini dolžnikov ali samo proti posameznim dolžnikom in tiste, ki imajo

terjatve proti večjemu številu dolžnikov (nekaj 100).

Sam postopek izvršbe za pravno osebo z večjim številom dolžnikov je z začetkom

delovanja CoVL precej poenostavljen, še posebej ker CoVL omogoča paketno izvršbo.

To pomeni, da upnik vloži v paketu več predlog za izvršbo hkrati zoper več dolžnikov.

Pravne osebe se kljub takšnim možnostim v nekaterih primerih odločijo za pogodbeno

sodelovanje z drugimi pravnimi osebami, ki so specializirane za opravljanje izvršbe

terjatev v predsodnih in kasneje v sodnih postopkih. Na tem mestu ni govora o sodnih

izvršiteljih, ki so del sodnega izvršilnega postopka, v postopku izvršbe.

7.1 Izvršba kot pogodbeno sodelovanje med pravnimi osebami

Temelj sodelovanja je med pravno osebo, upnikom in pravno osebo za izterjavo je

Pogodba o upravljanju s terjatvami (v nadaljevanju Pogodba). V pravnem razmerju ne

pride do prenosa terjatve, kar pomeni, da se razmerje med upnikom in dolžnikom ne

spreminja. Pogodba je sklenjena med tremi strankami: pravno osebo, ki nastopa kot

upnik po ZIZ (v nadaljevanju upnik), med pravno osebo, ki prevzame izterjavo v prvi in

drugi fazi (v nadaljevanju Družba za izterjavo) in odvetnikom, ki prevzame postopek v

tretji fazi izterjave. Pravna podlaga, na kateri nastane upniško dolžniško razmerje med

upnikom in dolžnikom, ni povezana s to pogodbo.

Ker ima Pogodba značilnosti pogodbe o naročilu (mandatne pogodbe), bom v okviru

tega podpoglavja upnika poimenoval mandant (v pogodbi nastopa kot naročnik) in

Družbo za izterjavo mandatar (v pogodbi nastopa kot prevzemnik naročila).

Postopek izterjave lahko v takšnem primeru razdelimo v tri faze.

V prvi fazi mandant poda mandatarju naročilo za izvensodno izterjavo terjatve.

34

V drugi fazi mandatar pošlje dolžniku opomin ter stopi z njim telefonsko v kontakt.

Vzpostavitev kontakta s strani tretje osebe ima psihološki učinek na dolžnika. Stroške

opomina, ki znašajo 30 EUR, po Pogodbi uveljavlja mandatar od dolžnika. V kolikor

dolžnik dolga ne poravna sledi drugi opomin, višina stroškov pa je enaka kot za prvi

opomin. Če tudi drugi opomin ni učinkovit, sledi tretji opomin. Stroški zadnjega so 40

EUR. Zadnji opomin, imenovan Odvetniški opomin, pošlje odvetnik. Če je tudi ta

neuspešen, odvetnik vloži predlog za izvršbo na sodišču, kar je tretja faza postopka.

Pogodba vključuje tudi postopke preko CoVL.

Sklenitev takšne pogodbe upnik utemeljuje z uspešnostjo izterjave. Izterjava bi naj bila

učinkovitejša, če jo opravlja tretja oseba in ne upnik sam.

Pogodba med mandantom in mandatarjem, določa da stroške (opomin), v pogodbeni

višini, uveljavlja mandatar od dolžnika. Pogodbeni stranki sta se torej dogovorili, da bo

vse stroške izvensodne izterjave, od trenutka zapadlosti terjatve naprej, nosila v

razmerju do Pogodbe, tretja oseba - dolžnik. Svobodna volja upnika je ali bo izterjavo

delal sam ali pa bo za to nekoga pooblastil. V kolikor se na podlagi Pogodbe, za

izterjavo zaveže mandatar, gre za storitev, ki jo je naročil mandant. Pogodba je

odplačna, sklenjena med mandatom in mandatarjem. Stroške storitve pa pogodbeni

stranki želita prenesti na tretjo osebo. S stališča dolžnika, so takšni stroški vprašljivo

upravičeni, saj ima upnik na voljo pravno pot (postopek po ZIZ) po kateri lahko dolg

izterja. V primeru sodnega postopka lahko upnik zahteva povrnitev stroškov, ki so mu s

tem nastali. Postavlja se torej vprašanje ustreznosti Pogodbenega določila, s katerim sta

se pogodbeni stranki dogovorili, da stroške mandatarja iz Pogodbe preneseta na

dolžnika, ki ni v pravnem razmerju z mandatarjem.

Ali lahko takšno pogodbeno določilo pripelje do odškodninske odgovornosti upnika -

mandanta do njegovega sopogodbenika - mandatarja? Obljuba, dana drugemu, da bo

tretji nekaj storil ali opustil, ne veže tretjega, tisti, ki je obljubil, pa odgovarja za

morebitno škodo, ki drugemu nastane zato, ker se tretji noče zavezati, da bo to storil ali

opustil (130. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Potrebno pa je

upoštevati tudi določila Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju

ZPreZP), ki je specialni zakon glede na OZ, namenjen ukrepom za odpravo plačilne

nediscipline. Uporablja se za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali

35

med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago

ali opraviti storitev (upnik), druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (dolžnik) (3.

člen ZPreZP). Če je dolžnik v zamudi, je upnik za vsako terjatev od dolžnika upravičen

zahtevati plačilo nadomestila stroškov izterjave, ki znašajo 40 EUR. Ti stroški se ne

štejejo med izvršilne stroške kot jih določa ZIZ. Upnik ima poleg tega tudi pravico do

povračila preostanka stroškov, povezanih z izterjavo, ki jih je upravičen zahtevati v

skladu s pogodbo ali drugimi predpisi (14. člen ZPreZP).

Ker je ZPreZP je specialni zakon glede na OZ velja, da se v primeru kadar določila

specialnega zakona niso skladna s splošnim zakonom, uporabijo določila specialnega

zakona (lex specialis derogat legi generali). To pomeni, da do odgovornosti upnika do

dolžnika po določilih OZ ne pride, vse dokler so stroški izterjave v skladu z ZPreZP. Ni

pomembno ali upnik zahteva plačilo nadomestila stroškov izterjave sam ali za to

pooblasti tretjo osebo. Pomembno je, da ti stroški ne presežejo zakonske omejitve 40

EUR za vsako terjatev.

Ker terjatve upnika nastajajo mesečno, jih je lahko več zoper istega dolžnika. Upnik

lahko zahteva plačilo stroškov izterjave za vsako zapadlo terjatev posebej, v višini 40

EUR. Pogodbena vsota stroškov izterjave vseh treh opominov je 100 EUR, kar presega

zakonsko omejitev stroškov izterjave na posamezno terjatev. Dolžnik, ki je opomine

plačal, bi lahko na podlagi kondikcijskega zahtevka proti Družbi za izterjavo zahteval

vračilo preplačil zaradi neupravičene obogatitve, na podlagi 190. člena OZ. Družba za

izterjavo - mandatar pa bi lahko zahtevala povračilo škode od upnika - mandanta na

podlagi 130. člena OZ, saj ima pravico do plačila za svoj trud na podlagi mandatne

pogodbe sklenjene med njima.56

Če je dolžnik fizična oseba, ki ima status potrošnika po definiciji Zakona o varstvu

potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), je potrebno upoštevati omejitve, ki jih ta zakon

postavlja. Potrošnik po tej definiciji je oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve

za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti (drugi odstavek 1. člena

ZVPot). Stroški opomina, ki ga izda pravna oseba, ki opravlja izterjavo, v primeru

zamude plačila potrošnika (dolžnika), ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in

56 tretji odstavek 766. člena OZ.

36

pošiljanja opomina, hkrati pa tudi ne višine zamudnih obresti (27.a člen ZVPot). V

primeru kršitve tega določila se kršitelja kaznuje z denarno kaznijo (8. točka prvega

odstavka 78. člena ZVPot). Dolžnik lahko, podobno kot v prvem primeru, zahteva

vračilo neupravičenih plačil od Družbe za izterjavo - mandatarja. Družba za izterjavo -

mandatar pa lahko zahteva povračilo škode od upnika - mandanta na podlagi 130. člena

OZ. Upnik je lahko sankcioniran tudi v okviru denarne kazni, določene v ZVPot.

7.2 Paketne vloge

Upnik iz Pogodbe ni zavezan prenesti vseh terjatev, zato v nekaterih primerih, predvsem

kadar gre za dolg fizičnih oseb, daje predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine

sam. Ker je dolžnikov več pravna oseba uporablja računalniški program, s katerim

dolžnike iz svoje baze podatkov neposredno prenese v CoVL. Delavec, ki opravlja

postopek vlaganja izvršbe pri upniku, tako v CoVL neposredno sploh ne vstopa. Ker se

predlog vlaga v paketu za več dolžnikov hkrati, gre za paketni predlog za izvršbo.

Večje število predlogov za izvršbo (v nadaljevanju paketne vloge) se vlagajo preko

spletnega servisa. Za takšen način vlaganja mora upnik pridobiti posebno dovoljenje za

pošiljanje vlog in drugih pisanj sodišču po elektronski poti od ministrstva. V zaprosilu

za izdajo dovoljenja navede, da ima kvalificirano digitalno potrdilo. Ministrstvo v 15

dneh po prejemu zaprosila izda upniku dovoljenje, ki mu ga pošlje po pošti. Dovoljenje

vsebuje pogoje, pod katerimi lahko upnik s kvalificiranim elektronskim potrdilom vlaga

predloge za izvršbo po postopku iz 20. člena Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in

poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (v nadaljevanju Pravilnik), na podlagi

katerega lahko vlaga tudi večje število predlogov za izvršbo hkrati, tako imenovani

paket predlogov za izvršbo.

Upnik lahko vloži paket predlogov za izvršbo z uvozom podatkov iz datoteke po

strukturi in na način, ki ju določi in na svoji spletni strani objavi Vrhovno sodišče RS

(tretji odstavek 22. člena Pravilnika). Ob vložitvi paketa predlogov za izvršbo se izvede

avtomatična kontrola podatkov iz paketa predlogov za izvršbo, na enak način, kot pri

vložitvi predloga za izvršbo preko spletnega portala (peti odstavek 22. člena Pravilnika).

Če paket predlogov za izvršbo nima napak ali če je odstotek ugotovljenih napak manjši

od odstotka, ki ga določi CIF, informacijski sistem upniku v njegovem elektronskem

37

odložišču pusti obvestilo, da je paket predlogov za izvršbo uspešno vložen v

elektronsko odložišče sodišča, kjer čaka na plačilo sodne takse. Če je odstotek

ugotovljenih napak večji od odstotka, ki ga določi CIF, informacijski sistem upniku v

njegovem elektronskem odložišču pusti obvestilo o napakah, zaradi katerih paket

predlogov za izvršbo ni vložen.57

Slabost vlaganja paketa predlogov za izvršbo je, da v kolikor so vneseni podatki za le

enega od dolžnikov pomanjkljivi, celoten paket stoji dokler pomanjkljivost ali napaka ni

odpravljena. Dobra stran je ta, da ni potrebno vnašati v CoVL podatkov za vsakega

dolžnika posebej. Oseba, zadolžena za vložitev predloga za izvršbo v CoVL mora pred

oddajo preveriti le podatke iz seznama internega spiska dolžnikov. Po plačilu sodne

takse, ki jo je potrebno plačati v 8 dneh od prejema obvestila o njeni višini, poteka

postopek naprej kot običajni postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine po ZIZ.

7.3 Gospodarske javne službe in izvršba

Na območju Maribora opravlja dejavnost gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo

Mariborski vodovod javno podjetje d.d. (v nadaljevanju upravljavec). Je upravljavec

objektov in naprav javnega vodovoda, na osnovi pogodbe, sklenjene s posamezno

občino (5. člen Pravilnika o oskrbi s pitno vodo). Z vodo oskrbuje cca 200.000

prebivalcev severovzhodne Slovenije.58 Glede na veliko število uporabnikov je temu

primerno višje tudi število neplačnikov. Za izterjavo terjatev ima upravljavec na voljo

pravne institute po ZIZ in še dodatno možnost prekinitev dobave vode. Prekinitev

dobave vode ureja Pravilnik o oskrbi s pitno vodo v VI. poglavju. Prekinitev dobave

pitne vode pomeni pritisk na dolžnika, hkrati pa možnost izognitve sodnemu postopku.

Kljub navidezni urejenosti ukrepa v podzakonskih aktih, pa se takšen ukrep v določenih

okoliščinah lahko izkaže za protiustavnega.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika prekine dobavo vode, če uporabnik ne plača

računa ali položnice v 15 dneh po izstavitvi opomina. Upravljavec v tem primeru ne

odgovarja za škodo, ki bi uporabniku nastala ob prekinitvi dobave vode. Če račun ni

57 Volk Dida, Izvršba ..., str. 49. 58 www.mb-vodovod.si

38

plačan v 8 dneh po izstavitvi računa, se uporabniku zaračunajo tudi zamudne obresti

(35. člen Pravilnika o oskrbi s pitno vodo).

Vodovodne instalacije so v nekaterih starejših stanovanjskih zgradbah narejene tako, da

posameznega uporabnika ni mogoče individualno odklopiti. To pomeni, da v primeru

odklopa vode zaradi neplačila enega od uporabnikov, ostanejo brez vode tudi drugi, ki

so svoje obveznosti poravnali. Prekinitev dobave vode je tako pritisk na neplačnika

(dolžnika), v konkretnem primeru pa tudi na naključne udeležence stanovanjske

skupnosti, večstanovanjske zgradbe.

Ker je takšna prekinitev dobave vode opravljena na podlagi Pravilnika o oskrbi s pitno

vodo, je na prvi pogled tudi legitimna. Vendar takšen poseg pomeni poseg v ustavno

pravico do zasebne lastnine, tistih udeležencev skupnosti, ki so svoje obveznosti

poravnali. Ti zaradi nedobave vode, stanovanja (kot objekt lastninske pravice) ne

morejo uporabljati na način kot bi ga sicer lahko. Kvaliteta bivanja se bistveno zmanjša.

V kolikor neposredni uporabniki posameznih stanovanjskih enot nimajo razumnih

možnosti za ureditev individualizirane odmere porabljene vode, je prekinitev dobave

vode zgolj zaradi tega, da bi dobavitelj lažje prišel do poplačila zapadlih terjatev,

prekomeren ukrep in zato v nasprotju s pravico do zaseben lastnine.59 Pravica do

zasebne lastnine je ustavna pravica določena v 33. členu Ustave RS. Kadar gre za

posamezne neplačnike v večstanovanjskih zgradbah, kjer ni možnosti individualne

meritve porabe vode posamezne stanovanjske enote, odklop vode celotni zgradbi ni

dopusten. Prizadeti stanovalci (plačniki) lahko v primeru takšnega neupravičenega

odklopa vložijo tožbo zoper izvajalca gospodarske javne službe zaradi kršitve njihovih

ustavnih pravic in pogodbe o dobavi pitne vode. Izvajalec gospodarske javne službe

sicer lahko ustavi dobavo pitne vode, vendar samo v primerih in iz razlogov določenih v

Pravilniku o oskrbi s pitno vodo. Ni potrebno posebej poudarjati, da mora biti Pravilnik

o oskrbi s pitno vodo in ravnanje upravljavca v skladu z ustavo in zakonom. Ker sodni

postopek zahteva nekaj časa, bi se lahko zgodilo, da bi prizadeti uporabniki bili brez

pitne vode dlje časa, vse do konca postopka. Temu se lahko izognejo z vložitvijo

59 Odločba Ustavnega sodišča Up-156/98.

39

predloga za izdajo začasne odredbe. Za izdajo začasne odredbe je potrebno verjetno

izkazati eno izmed naslednjih predpostavk:

- nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena,

- da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive

škode,

- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za

neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez začasne

odredbe nastale upniku (272. člen ZIZ).

Zaradi neplačila porabljene pitne vode s strani nekaj uporabnikov upravljavcu vsekakor

ne bo nastala takšna škoda, da bi to vplivalo na njegovo solventnost. Tak negativen

vpliv pa bi se lahko pojavil v primeru velikega števila neplačnikov.

7.3.1 Izdaja začasne odredbe

Sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom ali po

koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba (267. člen ZIZ). V kolikor so

izpolnjeni pogoji za izdajo predhodne odredbe, izdaja začasne odredbe ni dopustna

(268. člen ZIZ). Za izdajo začasne odredbe mora upnik izkazati za verjetno, da terjatev

obstaja ali mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (270. člen ZIZ). Predpostavke, ki

morajo biti izpolnjene, da sodišče izda začasno odredbo so:

- nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena,

- preprečitev uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode,

- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za

neutemeljeno, ne bi utrpel hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe

nastale upniku (272. člen ZIZ).

40

8 PLAČILNI NALOG

Zaradi hitrosti in enostavnosti izvršbe na podlagi verodostojne listine je civilno pravdni

postopek za izdajo plačilnega naloga izgubil pomen. Verodostojna listina, kot izvršilna

listina po ZIZ, je izenačena s pojmom verodostojne listine po ZPP.60 Upnik, ki ima

verodostojno listino, lahko izbira med postopkom izvršbe na podlagi verodostojne

listine in postopkom izdaje plačilnega naloga. Plačilni nalog je izvršilni naslov (18. člen

ZPP). Na podlagi izvršilnega naslova lahko upnik vloži predlog za izvršbo. Kadar upnik

že ima verodostojno listino, je bolj smiselno takoj vložiti predlog za izvršbo in se na ta

način izogniti sodnemu postopku, ki je potreben za pridobitev plačilnega naloga, saj

takšnem primeru pomeni sodni postopek dodatne stroške in izgubo časa.

Sodišče izda plačilni nalog toženi stranki, kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo

denarno terjatev in je ta dokazana z verodostojno listino. Verodostojna listina mora biti

priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Postopek izdaje plačilnega naloga je

urejen v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP).

Plačilni nalogi so lahko izdani na podlagi verodostojne listine (dokumentirani plačilni

nalog) ali brez verodostojne listine (nedokumentirani plačilni nalog).

Kot verodostojne listine (dokumentiran plačilni nalog), ZPP določa:

- javne listine,

- zasebne listine, na katerih je podpis zavezanca overil organ, ki je pristojen za

overitve,

- menice in čeki s protestom in povratnimi računi, če so ti potrebni za nastanek

zahtevka,

- izpiski iz overjenih poslovnih knjig,

- fakture,

- listine, ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin.

Sodišče izda plačilni nalog tudi, če tožnik v tožbi tega ni predlagal, pa so izpolnjeni vsi

pogoji za njegovo izdajo.

60 Prim.: Ude, Civilno ..., str. 377; Galič, Evropski …, str. 285.

41

Kot pogoje za izdajo nedokumentiranega plačilnega naloga pa zakon določa da:

- gre za denarno terjatev,

- je terjatev zapadla,

- znesek ne presega 2.000 eurov.

Sodišče v takšnem primeru izda plačilni nalog, čeprav tožbi niso priložene verodostojne

listine, so pa v njej navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi, s katerimi se lahko

ugotovi resničnost navedb.61

V predlogu za izdajo plačilnega naloga je namesto navajanja pravno pomembnih dejstev

predvidena priložitev verodostojne listine, iz katere dejstva sledijo. Dejstva, na katere

tožnik opira zahtevek, morajo izhajati iz priložene verodostojne listine. Za izdajo

plačilnega naloga zadošča, da dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, izhajajo iz

verodostojne listine.62

Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka.

V plačilnem nalogu izreče sodišče, da je tožena stranka dolžna v osmih dneh, v

meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh, po prejemu plačilnega naloga, izpolniti

tožbeni zahtevek skupaj s stroški, ki jih je odmerilo sodišče, ali pa v istem roku

ugovarjati zoper plačilni nalog. V plačilnem nalogu opozori sodišče toženo stranko, da

bo prepozno vložene ugovore zavrglo. Ugovor mora biti obrazložen, sicer se šteje, da je

neutemeljen (drugi odstavek 435. člena ZPP).

Če sodišče predlogu za izdajo plačilnega naloga ne ugodi, nadaljuje postopek s tožbo.

Zoper sklep sodišča s katerim izdaji plačilnega naloga ni ugodeno, ni pritožbe (434. člen

ZPP).

Plačilni nalog se izpodbija z ugovorom. Ugovor mora biti obrazložen. Stranka mora

navesti vsa dejstva in predlagati dokaze. Če se plačilni nalog izpodbija samo glede

stroškov, se sme ta odločba izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. V delu, ki se ne

izpodbija, postane plačilni nalog pravnomočen (435. člen ZPP).

61 Prim. Ude, Civilno ..., str. 378. 62 VSL sodba II Cp 4174/2011.

42

Prepozne, nepopolne in nedovoljene ugovore sodišče zavrže brez naroka.

Na prvem naroku za glavno obravnavo stranke lahko navajajo nova dejstva in dokaze,

tožena stranka lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega

naloga.

V odločbi o glavni stvari sodišče odloči ali ostane plačilni nalog v veljavi ali se

razveljavi deloma ali v celoti (436. člen ZPP).

Zaradi avtomatiziranosti postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, se postopek

za izdajo plačilnega naloga v praksi navadno uporablja v okviru nekega drugega

postopka, kadar zakon tako določa. Na primer za odločanje o ugovoru zoper sklep

sodišča o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ali v primeru izdaje izpraznitvenega

naloga, kakor to določa 29. člen Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.

43

9 UREDBA O UVEDBI POSTOPKA ZA EVROPSKI PLAČILNI NALOG (1896/2006)

Hitra in učinkovita izterjava neporavnanih a nespornih dolgov, je bistvenega pomena za

gospodarske subjekte v Evropski uniji, saj so zamude pri plačilih glavni razlog za

plačilno nesposobnost, ki ogroža preživetje podjetij, zlasti malih in srednje velikih, ter

povzroča izgubo delovnih mest.63 Uredba o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog

(Uredba ES 1896/2006, v nadaljevanju UEPN) je stopila veljavo skoraj sočasno z

Uredbo o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (Uredba ES 861/2007,

v nadaljevanju USMV). Pred njima je stopila v veljavo Uredba o evropskem nalogu za

izvršbo nespornih zahtevkov (Uredba ES 805/2004, v nadaljevanju UEIN).

Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju EIN) je potrdilo, ki

omogoča sodbi, sodni poravnavi ali javni listini, da se izvrši v drugi državi članici in se

nanaša na nesporni zahtevek. Lahko rečemo, da ge za reševanje nepravih sporov. To so

primeri, ko med strankama sicer ni nesoglasja glede dejstev ali glede pravnih vprašanj v

zvezi z njunim razmerjem, klub temu pa dolžnik izpolnitev obveznosti odklanja. Večina

držav ima v ta namen urejene posebne, poenostavljene postopke, ki pa so od države do

države različni. Njihova skupna značilnost (v okviru držav EU) je, da se kontradiktorni

postopek izvede šele, če toženec poda ugovor oziroma drugo predvideno pravno

sredstvo.64 Po UEIN sodišče postopek v celoti vodi po domačem pravu. Presoja, ali je

bil ta postopek v skladu z UEIN se opravi naknadno, in če je bil, se domača sodba (na

primer zamudna) potrdi kot evropski izvršilni naslov.65

Zahtevek šteje za nespornega, če se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali

s poravnavo, če mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal, če dolžnik ni

bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča glede navedenega zahtevka po tem, ko je

na začetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomeni tiho

pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik v skladu z zakonodajo države

članice izvora, ali se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini (3. člen UEIN).

63 Uredba (ES) 1896/2006 šesti odstavek uvodne izjave. 64 Betetto, Galič, Evropsko ..., str, 169. 65 Betetto, Galič, Evropsko ..., str, 171.

44

Po UEPN mora sodišče postopek od začetka voditi kot to določa Uredba 1896/2006.

Sodišče postopa po omenjeni uredbi samo na predlog upnika in izda evropski plačilni

nalog. Uredba tožeči stranki ne preprečuje, da bi vložila zahtevek v okviru nekega

drugega postopka v skladu z nacionalnim pravom (na primer tožbo ali predlog za izdajo

plačilnega naloga po ZPP ali za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine

po ZIZ) ali postopka v skladu s kakšno drugo uredbo EU (na primer UEIN).66

Pomemben dosežek UEPN je, da v državi članici, kjer se zahteva izvršba, ni potrebno

pridobiti razglasitve izvršljivosti. Eksekvatura ni potrebna, zaradi vzajemnega zaupanja

med državami članicami v delovanju pravosodja.

Namen UEPN je poenostaviti, pospešiti, zmanjšati stroške sodnih postopkov v

čezmejnih zadevah in dopustiti pretok plačilnih nalogov v vseh državah članicah (1.

člen UEPN). Uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah. Glede opredelitve

civilno gospodarske zadeve je potrebno upoštevati avtonomno razlago Evropskega

sodišča. Za opredelitev, ali je spor civilno gospodarske narave, sta pomembna predvsem

dva elementa: predmet spora in narava odnosa med strankama v sporu. Za civilno

gospodarsko zadevo ne gre, če se nanaša na spor med javnim organom in zasebno

osebo, kadar javni organ ukrepa na podlagi svoje pristojnosti. Tako so »acta iure

imperii« izključeni iz pojma civilno gospodarska zadeva, »acta iure gestionis« pa so

vključeni v pojem.67 Evropsko sodišče je za določitev civilno gospodarske zadeve

podalo še dodatne smernice v zadevah Rüffer (C-814/79), Sonntag (C-172/91),

Gemeente Steebergen (C-271/00), Préservatrice Fonciére (C-266/01), Frauhil/Assitalia

(C-265/02), Lechouritou (C-292/05).

Namen USMV je pospešitev in poenostavitev reševanja čezmejnih sporov majhne

vrednosti. Za stranke pomeni alternativo možnostim, ki obstajajo v skladu z

nacionalnim pravom držav članic. USMV odpravlja eksekvaturo in tako omogoča lažje

priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb izdanih v evropskem postopku v sporih

majhne vrednosti. V primerjavi z UEIN in UEPN, ki se uporabljata le glede neposrednih

zahtevkov, gre USMV korak dlje na poti evropske integracije, saj odpravlja zahtevo po

eksekvaturi spornih zahtevkov.68

66 Betetto, Galič, Evropsko ..., str, 171. 67 C-29/76 LTU Lufttransportunternehmen Gmbh&Co KG v. Eurocontrol. 68 Ekart, Rijavec, Čezmejna ..., str. 297.

45

Če zahtevek ne presega 2.000 EUR (brez stroškov obresti), se lahko upoštevata

postopka po UEPN ali USMV. Če je verjetno, da bo tožena stranka zahtevek

izpodbijala, je smiselno uporabiti postopek po USMV, ker se izdaja evropskega naloga

za izvršbo nespornih zahtevkov zavrne že na podlagi ugovora tožene stranke. Če

zahtevek (brez stroškov ali obresti) presega 2.000 EUR, se lahko uporabi samo UEPN,

če so izpolnjeni ustrezni pogoji.69

9.1 Uporaba UEPN in vloga

Uredba 1896/2006 UEPN se uporabi le na predlog upnika. Ta ima na razpolago sprožiti

postopek, ki ga ureja nacionalno pravo ali postopek po uredbi.70

2. člen Uredbe izrecno določa, da se ta ne uporablja v davčnih, carinskih in upravnih

zadevah. Drugi odstavek 2. člena določa še nekatere dodatne izjeme:

- premoženjska razmerja med zakoncema, oporoke in dedovanja,

- stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih

oseb, postopek prisilne poravnave in podobne postopke,

- socialno varnost,

- zahtevke, ki izhajajo iz nepogodbenih obveznosti razen, če:

o so predmet dogovora med strankami ali je prišlo do pripoznave dolga ali

o se nanašajo na z zneskom določene dolgove, ki izhajajo iz skupnega premoženja.

Uredba se uporablja povsod razen na Danskem (2. člen).

UEPN se uporablja samo v čezmejnih zadevah. Čezmejne zadeve so definirane v 3.

členu. Za takšno zadevo gre, kadar ima ena od strank stalno ali običajno prebivališče v

državi članici, ki ni država članica pred katere sodiščem poteka postopek. Pri čemer je

za odločanje o tem ali gre za čezmejno zadevo, odločilen trenutek predložitve vloge za

evropski plačilni nalog (v nadaljevanju EPN). Pojem stalno prebivališče, se skladno z

Uredbo 44/01 (Brusel I), določi po notranjem pravu države članice, katere sodišče je

prevzelo primer. Pristojnost sodišča se določi po pravilih uredbe Brusel I. Kot določa

69 Evropska komisija, Praktični ..., str. 6. 70 Prim. Galič, Evropski …, str. 269.

46

24. člen Uredbe Brusel I, je sodišče pristojno tudi v primeru, če se toženec spusti v

postopek (tiha privolitev - prorogatio tacita) razen, če se spusti v postopek, da bi

ugovarjal pristojnosti. Pasivnost toženca ni mogoče šteti kot prorogatio tacita.71 Kadar

je toženec potrošnik, je mogoče predlog za izdajo EPN vložiti le v državi

potrošnikovega prebivališča (drugi odstavek 6. člena UEPN).

Vloga za EPN se predloži na standardnem obrazcu A, katerega vsebina in oblika je

določena v prilogi UEPN. Predpisana oblika olajša in omogoča avtomatsko obdelavo

podatkov ter vključuje čim bolj izčrpen seznam vrst dokazov, ki se običajno predložijo

v podporo denarnih zahtevkov. To naj bi sodišču omogočilo da prima facie (na prvi

pogled) preuči zahtevek in izključi očitno neutemeljene ali nedopustne predloge. Vsaka

država članica mora omogočiti, da se vloga odda v pisni (papirni) obliki. Nekatere

države sprejmejo vloge v papirni obliki samo, če se pošljejo z navadno ali priporočeno

pošto. Če posamezna država članica dovoljuje, je možno vlogo oddati tudi v elektronski

obliki.72

Člen 7 izčrpno ureja pogoje, ki jih vloga mora izpolnjevati in ne le minimalne pogoje.

Nacionalna sodišča lahko na podlagi 25. člena UEPN določijo samo znesek sodne takse

po pravilih nacionalnega prava.

Tožeča stranka lahko v vlogi za EPN zahteva tudi obresti za obdobje od dneva njihove

zapadlosti do dneva plačila glavnice.73

Kot izhaja iz 8. člena ni nujno, da preučitev vloge opravi sodnik. Ta del postopka je

lahko avtomatiziran.

Sodišče dejanskih navedb tožnika ne preverja. Preveri le ali so izpolnjene zahteve

določene v 8. členu. Če zahteve niso izpolnjene sodišče, z obrazcem B iz priloge UEPN,

da tožniku možnost dopolnitve (9. člen). V kolikor zahteve iz 8. člena samo deloma niso

izpolnjene, sodišče o tem tožečo stranko obvesti na standardnem obrazcu C iz priloge

71 Ekart, Rijavec, Čezmejna ..., str. 281. 72 Evropska komisija, Praktični ..., str. 17. 73Szyrocka v. SiGer Technologie GmbH (C-215/11).

47

UEPN ter jo pozove k sprejetju ali zavrnitvi predloga EPN za znesek, ki ga določi

sodišče. Hkrati stranko tudi obvesti o posledicah njene odločitve.

Če zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7 niso izpolnjene sodišče vlogo zavrne. To je v

primerih kadar: zadeva ne spada v področje uporabe UEPN, ne gre za čezmejno zadevo,

terjatev še ni zapadla, sodišče ni pristojno, vloga ni vložena v skladu z Uredbo. Sodišče

vlogo zavrne tudi v primeru kadar:

- je zahtevek očitno neutemeljen,

- tožeča stranka v roku, ki ga je določilo sodišče, ne odgovori (na predlog sodišča o

spremembi vloge),

- tožeča stranka ne odgovori v roku, ki ga je določilo sodišče ali predlog zavrne (11.

člen UEPN).

Pritožba zoper zavrnitev vloge ni mogoča. Zavrnitev vloge tožeči stranki ne preprečuje

uveljavljanja istega zahtevka na podlagi nove vloge ali drugega postopka, ki ga

omogoča pravo države članice.74

9.2 Izdaja EPN in vročitev

Instrukcijski rok sodišča za izdajo evropskega plačilnega naloga je 30 dni od predložitve

vloge. EPN se izda na standardnem obrazcu E iz priloge UEPN.

Po prejetju EPN ima tožena stranka dve možnosti:

- tožniku plača znesek iz naloga ali

- v roku 30 dni, od vročitve, pošlje ugovor na sodišče izvora.

V EPN se mora toženo stranko obvestiti, da:

- je bil nalog izdan izključno na podlagi podatkov tožeče stranke, ki jih sodišče ni

preverjalo,

- bo v primeru, da tožena stranka ne vloži ugovora, nalog postal izvršljiv,

74 Evropska komisija, Praktični ..., str. 18.

48

- se v primeru ugovora postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišče države članice

izvora po pravilih običajnega civilnega postopka, razen če tožeča stranka ni izrecno

zahtevala, da se v takšnem primeru postopek zaključi (12. člen UEPN).

Toženec ima pravico do ugovora zoper EPN. Da bi to možnost lahko izkoristil, mora

biti EPN tožencu pravilno vročen. Zato v primeru pomanjkljivosti pri vročitvi, EPN ne

izpolnjuje vseh pogojev potrebnih za njegovo veljavo.75

EPN je stranki potrebno vročiti skladno z nacionalnim pravom države članice izvora.

UEPN dopušča dve možnost vročitve in določa minimalne standarde:

- z dokazilom o prejemu, s strani vložene stranke ali

- brez dokazila o prejemu, s strani tožene stranke.

Obe vročitvi se lahko opravita tudi po zastopniku tožene stranke. Sankcija za

neupoštevanje minimalnih standardov vročanja EPN je neveljavnost vročitve. Sodišče v

takšnem primeru, EPN ne sme razglasiti za izvršljivega. Če vročitev ni veljavna,

toženec pa je EPN prejel, pride do prenosa na običajni civilni postopek. V kolikor

toženec, v primeru neveljavne vročitve, ugovora ne vloži, ima tožnik kvečjemu možnost

sodišče zaprositi, da opravi še eno vročitev v skladu s členi 13 do 14 UEPN.76

V primeru vročitve brez dokazila o prejemu mora biti naslov toženca zanesljivo znan. V

kolikor obstaja dvom v pravilni naslov toženca, nadomestne vročitve in vročitve v

poštni nabiralnik niso dovoljene. Možna je vročitev zastopniku, vendar ne začasnemu

zastopniku, ki ga postavi sodišče stranki katere prebivališče je neznano. Vročanje po

elektronski poti je možno, če zakonodaja države članice to omogoča in je ustrezno

urejeno.77

9.3 Ugovor

Kot določa 16. člen lahko tožena stranka ugovor vloži na standardnem obrazcu F

priloge UEPN, pri sodišču izvora. Razlogov za ugovor ni potrebno navajati. Zadostuje,

da toženec zahtevku ugovarja. Rok za ugovor je 30 dni od dneva vročitve. Ugovor, na

75 Prim. Galič, Evropski…, str.282 76 Ekart, Rijavec, Čezmejna ..., str. 288. 77 Povzeto po: Galič, Evropski …, str. 283

49

katerem mora biti podpis stranke ali njenega zastopnika, se pošlje v papirni obliki. Če

zakonodaja države izvora dopušča, lahko tudi po elektronski poti. Če se pošlje po

elektronski poti, mora biti podpisan v skladu z drugim odstavkom 2. člena Direktive

1999/93/ES. Takšen podpis ni potreben, če v državi izvora obstaja alternativni sistem

elektronskega komuniciranja, ki je na voljo določeni skupini vnaprej registriranih

potrjenih uporabnikov in omogoča identifikacijo teh uporabnikov na varen način.

Če je ugovor vložen v roku, se postopek nadaljuje kot običajni civilni postopek po

pravu države članice izvora. Tožečo stranko mora sodišče o ugovoru obvestiti, kakor

tudi o prenosu postopka na običajni civilni postopek (17. člen UEPN).

Od nacionalnega prava je odvisno ali se EPN razveljavi takoj ali pa se o tem odloči šele

v pravdi. Slovenska pravna teorija se zavzema za to, da o razveljavitvi odloča sodišče v

pravdi. Postopek ureja ZPP v določilih, o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine. Kadar je zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo sodišče, vložen

ugovor, za katerega sodišče ugotovi, da je utemeljen, sodišče plačilni nalog razveljavi.

Po pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi, prične z obravnavanjem glavne stvari, če je

potrebno opraviti glavno obravnavo (437. člen ZPP). V kolikor tožnik v pravdi uspe,

kot izvršilni naslov velja sodba sodišča in ne EPN. Sodna odločba se razglasi za

izvršljivo (postopek eksekvature) v drugi državi članici po določilih uredbe Bruselj I.78

Izvršbo, je možno predlagati šele po tem, ko je tuj izvršilni naslov v državi izvršbe

razglašen za izvršljivega. Izvršilni naslov je v takšnem primeru sodba sodišča in ne

EPN, ker je le-ta razveljavljen.

Če toženec ugovora na vloži ali ga ne vloži v roku postane, EPN izvršljiv. Posebna

razglasitev izvršljivosti ni potrebna, ravno tako ni možen ugovor zoper priznanje (19.

člen UEPN).

20. člen UEPN določa izjeme, ko lahko tožena stranka zahteva ponovno preučitev EPN,

po izteku roka v katerem lahko vloži ugovor. Takšen ugovor lahko vloži kadar:

- je vročitev opravljena brez dokazila o prejemu s strani tožene stranke,

78 Ekart, Rijavec, Čezmejna ..., str. 290.

50

- vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravočasno, da bi ji omogočila

obrambo,

- stranka ni mogla ugovarjati zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki niso nastopile

po njeni krivdi (stranka je na primer bila na dopustu, v bolnici, službeno odsotna,…),

- je bil plačilni nalog očitno napačno izdan.

V navedenih primerih mora stranka ravnati brez odlašanja. Za kakšno pravno sredstvo

gre določa nacionalno pravo. V Sloveniji je to lahko predlog za vrnitev v prejšnje stanje

ali predlog za obnovo postopka.79 Če je predlog tožene stranke zavržen EPN ostane v

veljavi, v kolikor je utemeljen je EPN ničen.

9.4 Izvršba po UEPN

Izvršljiv EPN, se v drugih državah članicah izvrši pod enakimi pogoji, kot izvršljiva

odločba izdana v članici izvršbe. Tožeča stranka mora pristojnemu organu predložiti

kopijo EPN, ki je bil razglašen za izvršljivega in prevod EPN v jezik države, kjer se

izvršba zahteva (21. člen UEPN). Organi se razlikujejo med posameznimi državami

članicami. Pristojni organ lahko tožnik poišče na spletnih straneh ec.europa.eu,

Evropski pravosodni atlas za civilne zadeve.

Na predlog toženca lahko pristojno sodišče izvršbo zavrne, če je EPN nezdružljiv s prej

izdano odločbo ali nalogom, izdanim v kateri koli državi članici ali tretji državi pod

pogojem da:

- prej izdana odločba ali nalog temelji na istem dejanskem stanju in je bil izdan med

istimi strankami,

- prej izdana odločba ali nalog izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi

članici izvršbe,

- je nezdružljivosti mogoče ugovarjati v sodnem postopku v državi članici izvora (22.

člen UEPN).

EPN se v državi članici ne sme preverjati glede vsebine razen v primerih zavrnitve

izvršbe (22. člen UEPN) ali v primeru prekinitve ali omejitve izvršbe (23. člen).

79 Ekart, Rijavec, Čezmejna ..., str. 291.

51

Izvršba se zavrne tudi v primeru, če tožena stranka tožeči, znesek dodeljen v EPN plača.

Tudi v tem primeru, mora toženec dati predlog za zavrnitev.

Pristojno sodišče države članice lahko, na predlog tožene stranke, ki je zahtevala

ponovno preučitev v izrednih primerih:

- postopek izvršbe omeji na zaščitne ukrepe,

- izvršbo pogojuje s predložitvijo jamstva, ki ga samo določi,

- v izjemnih okoliščinah prekine postopek izvršbe (23. člen UEPN).

10 SKLEP

Izvršba je sredstvo s katerim upnik izterja svojo terjatev. Predmeti izvršbe je tisto

dolžnikovo premoženje, na katerega sme upnik s predlaganimi sredstvi poseči, sredstva

pa so načini, ki se jih upnik pri izvršbi sme posluževati. Sredstva in predmete izvršbe

predlaga upnik. Pri tem je omejen z zakonsko določenimi sredstvi. Izvršba tudi ni

možna na tiste predmete, ki jih zakon iz izvršbe izvzema. Najpogostejša sredstva

izvršbe so: prenos sredstev pri organizaciji za plačilni promet, prodaja premičnin,

prodaja nepremičnin.

Sodišče dovoli izvršbo na predmetih, ki so v predlogu za izvršbo navedeni. Kadar gre za

izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, poizvedbo o tem, pri

kateri organizaciji ima dolžnik odprt račun, opravi sodišče. Na predlog dolžnika lahko

sodišče dovoljeno izvršbo omeji tako, da se ta opravi samo na določena sredstva

oziroma na določene predmete.

V postopku izvršbe lahko sodišče, na predlog dolžnika, določi drugo sredstvo izvršbe,

če to zadošča za poplačilo terjatve. Dokazno breme, da bo drugo sredstvo zadostovalo

za poplačilo, je na dolžniku.

Predmeti izvršbe morajo biti natančno določeni, kar pa ne velja pri izvršbi na premične

stvari. Kadar gre za takšno izvršbo, upnik predmetov ne rabi našteti in opredeliti.

52

V primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve, lahko upnik predlaga izvršbo na

premičnine ali na nepremičnine. Kadar se kot sredstvo izvršbe predlaga prodaja

premičnin, se najprej opravi rubež in šele na predlog upnika tudi prodaja.

Podobno je v primeru, ko se izvršba opravlja na denarno terjatev dolžnika. Ta se opravi

z rubežem in nato s prenosom. Prenos terjatve mora upnik predlagati v teh mesecih od

prejetja sklepa oziroma od vročitve izjave dolžnikovega dolžnika. V kolikor kot

dolžnikova terjatev nastopa plača, sodišče s sklepom o izvršbi naloži delodajalcu, da po

pravnomočnosti sklepa plača upniku znesek za katerega je izvršba dovoljena.

Pri izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet je

potrebno upoštevati določila ZIZ o predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti in določila o

omejitvi izvršbe. Dolžniku mora ostati najmanj znesek v višini minimalne plače,

zmanjšan za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Novejša sodna

praksa zavzema stališče, da izvršbe ni moč opraviti na dolžnikovo odobreno negativno

stanje, ki ni doborimetje. Regres, povračilo potnih stroškov prevoza na delo, plačilo za

malico,… so prav tako terjatve dolžnika do njegovega dolžnika. Vendar te terjate ne

spadajo v kategorijo plače. Ker zakon izvršbo na te kategorije ne omejuje je izvršba

možna, vendar jo mora upnik posebej predlagati.

V kolikor upnik predlaga izvršbo na nepremičnine, mora le-te v predlogu označiti tako,

da lahko sodišče opravi preizkus lastništva. V primeru, ko sodišče izvršbo dovoli, se

najprej opravi rubež nepremičnine. Upnik pridobi na njen zastavno pravico, ki se

zaznamuje v zemljiški knjigi. Prodaja se opravi po cenitvi. Nepremičnina se lahko proda

na javni dražbi ali z neposredno pogodbo. Izvršba na nepremičnine ni omejena z višino

terjatve. V postopku izvršbe je upnik gospodar postopka in predlaga predmete in

sredstva izvršbe. Zakon omogoča dolžniku, da je v postopku izvršbe aktiven in lahko

predlaga druga sredstva izvršbe.

Elektronska izvršba je možna v primeru ko ima upnik verodostojno listino. Postopek je

avtomatičen. Verodostojne listine upnik v predlogu za izvršbo ne rabi prilagati. V

kolikor se dolžnik, na sklep s katerim sodišče izvršbo dovoli oziroma naloži dolžniku

plačilo pritoži, sodišče sklep o izvršbi razveljavi. Upnik mora listine na katere izvršbo

opira priložiti v nadaljnjem postopku, za katerega se uporabljajo določila o postopku v

53

izdaji plačilnega naloga v ZPP. Do pravnomočnosti sklepa o izvršbi je pristojno

izključno Okrajno sodišče v Ljubljani. Vsebina predloga je predpisana, odda se na

elektronskem obrazcu. Sistem avtomatsko preveri ali so izpolnjena polja z obveznimi

podatki. Predlog se lahko vloži tudi v pisni obliki, na predpisanem obrazcu.

Pravne osebe v praksi večkrat prepustijo opravljanje dejanj izvršbe drugim pravnim

osebam, ki so specializirane za vlaganje predlogov za izvršbo in opravljanje postopkov

izvršbe v sodnih in predsodnih postopkih. Zainteresirani stranki skleneta mandatno

pogodbo, na podlagi katere se prevzemnik naročila zaveže naročitelju, da bo zanj

opravil postopek izterjave. V postopku predsodne izterjave gre torej za naročilo upnika

tretji osebi za opravo storitve, ki jo mora naročnik plačati. Nadomestilo stroškov

izterjave lahko upnik zahteva od dolžnika, pri čemer mora upoštevati zakonsko

določene omejitve višine stroškov, ki jih lahko dolžniku naloži. Tudi nadaljnje stroške

izterjave, ko (če) pride do sodnega postopka, je na zahtevo upnika in na podlagi odločbe

sodišča, dolžan kriti dolžnik. Izvršilne stroške, ki jih upnik povzroči neutemeljeno,

mora upnik povrniti.

Zaradi hitrosti in enostavnosti izvršbe na podlagi verodostojne listine, je civilno pravdni

postopek za izdajo plačilnega naloga izgubil pomen. Uporablja se predvsem v primerih,

ko zakon nalaga nadaljevanje, sicer nekega drugega postopka, po določilih ZPP o izdaji

plačilnega naloga. Na primer, v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne

listine, v katerem dolžnik sklep izpodbija v celoti, sodišče postopek nadaljuje kot pri

ugovoru zoper plačilni nalog. Podobno določa tudi 29. člen Zakona o poslovnih stavbah

in poslovnih prostorih za izdajo izpraznitvenega naloga.

Namen UEPN je poenostaviti, pospešiti, zmanjšati stroške sodnih postopkov v

čezmejnih zadevah in dopustiti pretok plačilnih nalogov v vseh državah članicah.

Uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah. Glede opredelitve civilno

gospodarske zadeve je potrebno upoštevati avtonomno razlago Evropskega sodišča.

UEPN se uporabi le na predlog upnika in samo v čezmejnih zadevah. Stranke vloge

vlagajo na standardnih obrazcih, ki so določeni v prilogi UEPN. To omogoča

avtomatsko obdelavo podatkov, sodišču pa prima facie preučitev zahtevka. Navedb

54

tožnika sodišče ne preverja. Sodišče vlogo, ki ne izpolnjuje zahtev določenih v UEPN,

zavrne. Stranka pa lahko vloži novi zahtevek.

Po prejetju EPN lahko toženec znesek iz naloga plača ali pošlje ugovor na sodišče

izvora, če se z EPN ne strinja. Razlogov za ugovor toženec ne rabi navajati. Glede

vročanja EPN Uredba določa minimalne standarde, ki jih je potrebno upoštevati.

Izvršljiv EPN se v drugih državah članicah izvrši pod enakimi pogoji, kot izvršljiva

odločba izdana v članici izvršbe. EPN se v državi članici ne sme preverjati glede

vsebine, razen v primeru zavrnitve izvršbe ali v primeru prekinitve ali omejitve izvršbe.

Zakon upniku omogoča uspešno izterjavo terjatve. Z uvedbo elektronske izvršbe preko

CoVL je postopek tudi bistveno poenostavljen. V okviru Evropske zakonodaje pa je

poenostavljen tudi postopek čezmejne izvršbe.

55

11 LITERATURA IN VIRI

Literatura:

• Cigoj Stojan, Teorija obligacij, Uradni list Republike Slovenije d.o.o., Ljubljana

2000.

• Betetto Nina, Galič Aleš, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana

2011.

• Galič Aleš, Izvršba na nepremičnino za poplačilo bagatelnih terjatev, v: Pravna

praksa, leto 31, št. 11, Ljubljana 2012, priloga str. II-VII.

• Galič Aleš, Evropski plačilni nalog – med uredbo št. 1896/2006 in slovenskim

pravom, v: Pravosodni bilten, leto 30, št. 4, Ljubljana 2009, str. 269-299.

• Guzej Nina, Nepreglednost nad tekom izvršbe, v: Pravna praksa, leto 29, št. 16/17,

Ljubljana 2010, str. 17-18.

• Guzej Nina, Uspešnost e-izvršbe na podlagi verodostojne listine, v: Pravna praksa,

leto 27, št. 47/2008, Ljubljana 2008, priloga str. I-IV.

• Horvat Martina, Guzej Nina, Izvršba z verodostojno listino v teoriji in praksi s

konkretnimi vzorci in nasveti upniku, De Vesta, Maribor 2010.

• Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo GV, Založba, Ljubljana 2003.

• Rijavec Vesna, Izvršba na podlagi verodostojne listine, v: Davčno-finančna praksa,

št. 7/8, Maribor 2008, str. 28-33.

• Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list republike Slovenije,

Ljubljana 2002.

• Volk Dida, Obseg izvršbe na plačo (in druge stalne denarne prejemke), v: Pravna

praksa, leto 29, št. 31/32, Ljubljana 2010, str. 6.

• Volk Dida, Izvršba in zavarovanje, ODIN d.o.o., Ljubljana 2000.

• Wedam Lukič Dragica, Nepremičninska izvršba – učinkovito izvršilno sredstvo ali

zgolj neučinkovita grožnja, v: Pravna praksa, leto 31, št. 11, Ljubljana 2012, priloga str.

VII-VIII.

Pravni viri:

• Kazenski zakonik (KZ-1), Uradni list RS, 55/2008 (66/2008 popr.), 50/2012-UPB2.

• Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 83/2001, 97/2007-UPB1.

56

• Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka,

Uradni list RS, št. 104/2011.

• Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, MUV, št. 11/05.

• Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2006 o

uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, UL L 399, 30. 12. 2006.

• Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 7. 2007 o

uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, UL L 199, 31. 7. 2007

• Uredba ES 805/2004 z dne 21. 4 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo

nespornih zahtevkov, UL L 143, 30. 4. 2004.

• Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter

izvrševajnu sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, UL L 12, 16. 1. 2001.

• Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003,

69/2004, 69/2004, 68/2006.

• Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št.51/1998, 40/2004-UPB1,

44/2006-UPB2, 110/2006-UPB3, 3/2007-UPB4, 93/2007, 28/2009, 51/2010, 26/2011,

14/2012.

• Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), Uradni list RS, št. 57/2012.

• Zakon o sodnih taksah (ZST-1), Uradni list RS, št. 37/2008, 97/2010 (ZST-1A).

Internetni viri:

• www.mb-vodovod.si

• http://www.arhiv.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/PDF/publikacij

e/pub_covl.pdf

• http://www.epc.si/index.php

• Praktični vodnik za uporabo Uredbe o evropskem plačilnem nalogu, dosegljiv na

elektronskem naslovu: http://ec.europa.eu/justice/civil/

Sodna praksa:

• LTU Lufttransportunternehmen Gmbh&Co KG v. Eurocontrol (C-29/76).

• Odločba Ustavnega sodišča UP-570/10

• Sodba III Ips 104/2008

• Szyrocka v. SiGer Technologie GmbH (C-215/11).

• VSRS sklep I R 103/2008

57

• VSC sklep Cp 999/2005

• VSl sklep III Cpg 83/2003

• VSK sklep Cp 378/99

• VSK sklep Cp 1412/98

• VSL sklep III Ip 4935/2012

• VSL sklep II Cp 734/2012

• VSL sklep II Ip 3663/2012

• VSL sodba II Cp 4174/2011

• VSL sklep II Ip 6173/2011

• VSL sklep II Ip 355/2011

• VSL sklep I Ip 860/2010

• VSL sklep Cp 789/2007

• VSL sklep III Cp 1047/2006

• VSL sklep III Cp 4730/2005

• VSL sklep III Cp 55/2004

• VSL sklep III Cp 564/2003

• VSL sklep III Cp 1119/2001

• VSL sklep III Cp 460/2000

• VSL sklep III Cp 740/2000

• VSL sklep II Cpg 551/2000

• VSL sklep III Cp 1886/99

• VSL sklep III Cp 1886/99

• VSM sklep I Ip 1432/2008